198
Filodem: Slavina.
Slavina.
Kaj storil si ljutim bogovom Črtom, Kaj boginji hladni Morani, Krut,
Da spavaš ogrnjen z mrtvaškim prtom, S solzami dvorjanov zvestih posut f
Na te" se Slavina žčna ozira,
Ko rosna cvetica na temni oblak.
Glasovi vrše" strahu in nemira, Vojaku šepeče skrivno vojak:
»Na pir je Hinek kralja,  kraljico Povabil v najlepši svojih gradov;
Ko jasno nebo je rodilo danico, Prinesli so mrtvega kralja domov.«
Med dvornimi vitezi hladno truplo
Saksonski kraljevič Hinek rosi, Skrivaj na njegovo lice osuplo Obrača SlaVina žarne oči.
Zaplaka gorko ob mrtvem kralji, Pogleda SMvino,  Hiuka temnd,
Razporje si rizo v globokom žalji, Potoži dvoru gldsno tako:
»Zakaj li pustila je sokolica Sokolovo rodno gnezdo,  zakaj ?
Iz tuje dežele neverna ptica
Priplavala z orlom sovražnim nazaj.
»Zasekala smrtne sta rane sokolu, Pehnila na volhko krilo ga tal,
Da vladala bi saimC na prestolu In smelo zrla z visokih sk&l.«
Umolkne duhovnik — kraljevič vrisne, Na durih odskoči železni zapah.
SI oveni jeknejo, hipno zablisne
Sto mečev med vrati v saksonskih rokah.
Sloveni iz cvetnih polabskih krajev
Prihajajo  kralja na dvor milovat. Z otoka iz svetih rujanskih gajev
I žre"c prihiti Svetovidov, Nerat.
Poljubi Krutov obraz morilka,
Ozre se na Hinka,   na šumni zbor,
Vztrepeče, kakor ob vetru bilka, In blazna ostavi Sldvina dvor . . .
A
»Sežgite kralja, uklonite čLla!
Preti vam mečev nemila rčz. Saksoncev bodi polabska dežela,
In mladi kraljevič bodi ji  knez!«
Filodem.
ffc?
Višja ukazuje moč
»Dokler pdmlad pestrokrila Bivala je še pri nas, Tvoja pesem je glasila, Nje mogočen bil je glas.
»Zima prišla je ledčna, Pesmi tožno se glase";
Mrtva njih je moč ognjena, Pesmi le*pe v srci — spe"!«
Ni takd, mladenka zala,
Pevca ne umeješ ti: Pomlad ni mi pesmij dala,
Zima vzela mi jih ni.
Srečo pojem in nezgodo Bodi pomlad, zime noč;
Kakšne pa naj pesmi bodo, Višja ukazuje moč!  . .  .
Rastislav.