DOLENJSKE NOVICE Vr» iiiiroriitiio ia (i;(tiiutjln Hi»i«jeniii tiskiiiiia J. Knijuc nasi. Dířleiijske Novice iïtiiijajo vmhíí ilriia;i éfíírtelť: ako je ta dau praznik, (]jii) (»oprej. Cena jim je xa celo leto 14 K, -/.a. poi leta, 7 K. NiiniÈiiina za Nemčijo, liosiiy in druge evropske diiave znaša Ki'— K. za Ameriko iN*— K. List ill oçlnsi Htí jiluěiijej« Na)ir(\j. Strankarstvo v Jugoslaviji. I. Kadai' nastajajo krize v niinistrstvili. v parlaineiitili, v jiiziiib skupščiiialj, listi takoj pišejo in iigiiiajo, kako stališíc zavzame ta ali ona stranka. Velikega iio-Diena je to tu<]i v naši mladi državi, ki tako nnjno potrehuje iiieditve, konsolidacije, tla ho na znotraj in iia zntiaj l'es čvrsta in bo po Kaiiobljcnum mini šla lepši bodočnosti naproti. V Jugoslaviji je mnogo strank, katerih vsaka skii-ša piidobiti zase éam več somišljenikov in želi (ietii bolj iiplivati v smislu svojega piogrania iti spojili naiel na vsakočastio vlado. Ker je Knano, da ima v naši novi dižavi kmeřko ljudstvo do 80"/o in vsi drugi stanovi Ic oki'og 20% piebivalstva, je umljivo, da si razne stiaiike prizadevajo najbolj med poljedelskim slojem pridobivati pristašev vedoí, da bodo ti imeli oddati ogromno glasov ob prvih redniii volitvali bodisi v občinske odbore, boiiisi v pokrajinske zbore iii sletitijiČ v di'žavni parlament. Vsak državljan naj si bo na jasnem, za katero stran se odloči. Poznati moia načela in smeri strank, ki že zdaj začasno vladajo, ko so se po kompromisu dogovorile, da se jo sploh moglo izvršiti ujedinjenje troiiiieiiskega plemena jugoslovan- dkciga iiat-oda. „Seljačke Novine" so izvrstno glasilo „seljačke demokracije za Hi vate". Izhajajo v Zagrebu več di'ugo leto in izborno zagovarjajo pravice toliko Časa preziraiiega hrvatskega kîneta. V bioju 27. t. 1. naštevajo naslednje stranke, katei'e mora poznati hrvatski seljak, da ne bo nasedel svojim izkoriščevalcem. V naši državi je: 1.) radikalna stranka. V tej stranki je večina srbskega plemena ali roda v Bački, Banatu, Srijemu, Bosni i Srbiji. Vodja te stranke je bivši minister in .sedanji naš delegat na itiirovni konfei'enci v Paiizii Pašič in z njim neki Tomič. Oni so lioteli Veliko Srbijo iti povdaijali samo srbstvo; zato ta sďarika ne tiiore biti za hrvatskega seljaka. V zadnjeitt času so sicer spremenili svoje ime, da se ne zovejo več „sipska radikalna stranka", ampak samo „radikalna stranka". Vendar se opaža, da je v tej stranki više ljudi, ki niso iskreno pristali na narodno jedinstvo, kar se vidi i v jediiem delu njihovega novinstva. 2.) Med lirvati je bolj znana „j ugo-slavenska demokratska sti'anka". Ta je zelo v sorodstvu z bivšo koalicijo, katera je [»red i'azsulom Avstro-Ogrske vladala v trojedni ki'aljevini. Vodja te stranke je Svetozar Pi'ibićević, sedanji minister za notranjo posle v Beogradu. Ta stranka je s svojo lokavo politiko pridobila iiHiogo zastopnikov ali poslancev v narodnem predstavništvu, katerih pa ni narod izvolil; ali kadar dojdejo izbori, pokazati se če, da je ljudstvo proti tej stianki, ker njeni zastopniki di'ugače delajo, drugače govore. Mnogo obečajo, a niČ ne storé. V tej stranki so večinoma bogataši, vsa ona gospoda, ki vedno drži z vlado; poleg teh je nekaj zapeljanega Ijuilstva iz Like in Slavonije. Ta sti'anka razdeljuje zastonj svoje „Pučke Novine", v kojili bivši socijalist Demetrović grdi hrv. katoliške biskupe I popove, a hvali pravoslavne. ' 3.) V Hrvatski je mnogo delovala „Starčevićanska stranka", ki ima svoje novine „Prijatelj Naroda". A ta stranka propada, ker se oddaljuje od naroda in nima ljudi. Starčev ii; an ci bi po svoji veČini morali vstopiti v pučko stranko, toda vodstvo te stranke se je rajše zložilo z bi'ez-vei-skimi iiapredtijaki In „obzoraši", ki so bili koalicijonaši in kot taki pomagali Madžarom tlačiti Hrvate. Tieba se je samo spomniti, kako so Madžarom iirodali hrvatsko morje. Iii zato seljaci rajše gredo ž dr. Korošcem, ki se je zmiraj poleg pokojnega seljačkega vodje dr. Kreka boril za hrvat.ska prava. 4.) IJelavci ali radnici so večinoma v „socijalistični stranki". Tej sta vodji Korač in Bukšeg. V nilnistrstvu je imela Korača, ki se jia je [iri agrarni reformi kazal tako pristranskega, da je moral odstopiti. In vkljub temu se drzne ta stranka vabiti v svoje kolo tndi scdjake, ki jej pa ne bodo nasedli. A tudi delavcev ne bodo • več mogli tííliko varati, ko se je osnovala krsčaiHkosocijiiina radnička organizacija, -ki je imela 3. avgusta v zagrebški pi'vo-stolnici blagoslovljenje svojega barjaka. 5.) Najmlajša je med Hrvati „Pučka Stranka", ki združuje v.se one, kateri priznavajo načela ^seljačke demokracije". Zelo delavna sta v njenem narodnem predstavništvu kakor tudi na raznih skupščinah zastopnika dr. Šimrak iz Hrvatske in Banić iz Dalmacije, Ta stranka si jo vzela za zgled iz Slovenije, kamor zdaj prestopimo; Gornja Straža. III. Tedanji občinski nioŽ dovolil je od-ptsljavo zbirajoče se potne vode na občinski ]iašnik na vsakih 15 do 20 metrov potne dolgosti. S tem veledušnim dovoljenjem začelo se je kopati ob robu pota vodo odvajalne jarke. Izkopana zemlja, izmetana na sredino poti, vzdignila je pot k napetosti od 15 do 20 cm ter ga tudi nekoliko izravnala. Vsled boje in vožnje po gladkem potu se je zemlja močno sesedla, a pot ostaia je vendar sedaj dokaj napeta 10% tako, da vsa voda oh času deževja takoj izgine raz {»ot ter pognoji zemljo pod potom. Pot je zato vedno suha in brez blata ter je ostala brez vsacega gramoza vzorno le()a do 1 današnjega dne. Za časa poprave porabilo se je le Štiri vozove kamenja na vsej poti, a vendar je sedaj videti, kakor bi bila vsa pot posipana z gramozom ; to pa zato, ker voda in deževje odnaša le zemljo, a težko kamenje, ki je. bilo pomešano z zemljo, ostaja na potu; zato je pot od leta do leta vedno le lepša in vzornejša biez iiajmanjše poprave in v sijajni dokaz, da vožnja in lioja po potu ne uničuje naših potov čisto nič, ampak jili le čvrsti in utijuje, In v dokaz, da je le jjotna voda tisti uničujoči činitelj našili potov; koji je pa zopet dal IjuTíi B(tg to Čudovito dobi'0 lastnost, da na napetih pirtili sama odteka, pota pomiva in poleg tega iz potov odpeljana Še zetiiljo pognoji. Pot je povprečno široka z jarki vretl 2 niel.ra ter ima 24 odvodnili jarkov. Pot Zgodovina frančitehego somostano in cerlive v Novem mestu. Sestavil P. Alfonz Furlan. 1730,, dne 4. junija br, Elija Zupančič v redu 58 let. 1733., dne 6. maja p, Sigismuud Babi, gvardijan, definitor. 1733., dne 31. avgusta p. Bernardin Gregorič iz Novega mesta, provinc., star 76 let. 1735., dne 2. oktobra p. Emanuel Fričko, Novonieščan, star 25 let. 1737., dne 12. februarja p. Sebastijan Budler, star 26 let. 1737., dne 17. decembra p. Damijan Kalčič, star 28 let, lektor. 1738,, dne 18. avgusta br. Adalbert Kronberg, kirurg, star 49 let. 1741., dne 6. septembra p. Bernardin Ude, star 26 let, lektor. 1741,, dne 21. dec. p. Gdazij Pavletič, star 47 let, gvardijan. 1745,, due 15. aprila p, FVob MajdiČ, star 65 let. 1745., dne 7. julija br. Elccarij Fricll, urar, star 56 let. 1746., duc 17. marca br. Klemen Kou-zulič, klerik, star 19 let. 1746,, dne 20. aprila p. luocencij Auer, organist, Tirolec, star 33 let, 1748., dne 11. avgusta br. Landeliu Krotibitler, novinec, star 24 let, 1748,, dne 15. septembra p. Agnel Mar-kovič, Kamničan, star 33 let, vikar, 1749., dne 19, jaii. br. Bruno Kaiiinierer, Tirolec, star 63 let, 1751., dne 13. maja br, Konkordij 2ier-beimb, klerik, star 20 let, 1751., dne 29. jun.br, Benedikt Kroii-bitter, Tirolec, star 58 let, 1754., due 30. marca p. Bciio Waltreicb, lektor, provincijal, star 53 let. 1756., dne 8. julija p, Rafael Cirkovic, star 42 let. 1757., dne 23. februarja br, Hortulan Giazer, klerik, organist, star 21 let. 1758,, dne 27, julija br. Erazem Če-niazcr, star 5û let. 1758., dne 2. septembra br. Gotbard Lôlin, star 53 let. 1759., due 13, avg, p. Akurïij Bavccr, star 47 let. 1760., dne 10, aprila br, Arzeiiij Pierling, kirurg, star 48 let. 1769., dne 10. aprila br. Cabarija Mayr, star 48 let, 1773., dne 19. aprila br. Kanut Rosinger, star 22 let. 1775., dne 17, marca p. Gotfrid Pfeiifer, kronist, star 68 let. 1778,, dne 6, nqv. d. Sigefrid Kalan, napovedal dan in uro svoje smrti, star 59 let, pridigar. izgublja vedno bolj in bolj nepotrebno peš-stezo na spodnji strani pota, posebno za časa deževja. Ljudstvo uporablja kot stezo sedaj rajši sredino pota, ker je napeta in brez blata. Upanje je, da stai'a v desetih letih popolnoma izgine, brez vseh tožba, kar sama ob sebi. Ljudje 1'ožji! Ni li to velikanski dobiček na rodni zemlji? Tedaj nc samo nprežna Živina, tudi ljudje se bodo sčasoma navadili hoditi po lepo napetem potu. Popi'avljanje svoj čas ni povzročilo nikakoi'šnih denarnih žrtev, ker so ga izvršili mejaši pota sami. — Vaški svet in višji gospodarski odbor, ki ima moč, ni poslal svojih Članov k popravi pota, pač pa pot pridno utrjuje z vožnjo in hojo do svojih vinogradov že devet let preko Leganove luŽe in blata z geslom: status i[Uo ante, in pa mir kaliti v svetovni vojski ni modro, držeč se krčevito stavke, ne dela, kakor vsi dolenjski gospodarski odbori. Da se ni vsa pot od Straže takrat popravila in nredila in se mendaludi nikdar ne bo, je vzrok tako imenovani vaški potni svet ali odb3r, ki je strogo prepovedal od-peijavo potne vode za vsakih 10 m potne dolgosti na svoje njive, češ, potna voda hi napravila njivam velikansko škodo. O, hla-■žena nevednost, ali sirova zlobnost! Nepopravljen kos poti pa seilaj jasno kaže, kaka cokla mesto palica je potni zakon, ki o odpeljavi potne vode nič ne določa. Zakon ustave pa jasno govori : Vsaka last, tedaj tudi zemljiška last, posest, je glede odptdjave potne vode na tujo l)osesl, nedotakljiva. Pota pa nimajo iii-kakoršnih potnih mejnikov; le zbii'ajoča se potna voda je pravi neomejeni gospodar naših potov, zato bi bilo najboljše in naj-prikladniše ime za vsa dolenjska pota: „Zakonite vodoblatne oziroma skalovite potne^stiuge." óetrta pot vodi iz deželne ceste pri znamenju med vaškimi stelniki in gostim grmovjem ob 'bregu pota mimo Pavlišiča pod vinogradi do vííliožja zadnjili straških vinogradov. Pot je paČ le miičeniška pot ZH ubogo uprežno živino, čeprav ima le 'à^'lo strmine. Široka je približno 4 metre, a Ijgiobljeiia nad jeden meter. Zanemarjena 1783., dne 6, marca br. David Haberle. tretjerednik, star 51 let, velik častivec Brezmadežne in kiučal s svojim denarjem oltarje, 1786,, dne 5. juu. br. Sabinijan Kierner, star 60 let,^rvi iraiičiSkan, pokopan zunaj mesta na kapiteljskem hribu; vsi do 1, 1801. so pokopani na kapiteljskem bribu pod staro cesto, 1786,, dne 14. julija p. Jernej .lenič, prof,, star 35 let, 1788,, dne 21, nov, p. Jakob Vokalič iz Ljubljane, def., star 68 let. 1790,, dne 22. jaii. p. Bernardin Surk iz Ljubljane, gvardijan, vesten redovnik, star 74 let. 1790., due 28. decembra br. Rogerij Pflaiizeller, Bavarec, star 60 let. 1791., dne 13. okt, p, Bernard Garzarolli, Ljubljančan, lektor, prof,, ravnatelj, star 44 let. 1793., dne 29. novembra p. Kpukordij Rieff, Novomeščan, vzgleden redovnik, star 54 let. 1794., dne 19. jaii, p. Mansvet i^urger, NovomeSčan, goreč pridigar, star 51 let. 1794,, dne 11, julija p. Agnel Geislmann iz brežiškega samoataiia, star 59 let. ^ 1798., dne 4.avg, br. Sekund Neudecker, kirurg, iz ljubljanskega samostana, star 56 let. Od leta 1799, so zopet pokopavali okoli kapiteljske cerkve tudi frančiškane: 1801., dne 19. febr. br. Rafael Niz, star 44 let, 1801,, dne 20. februarja br. Krispînijan Papež, star 68 let. 1801., dne 30. marca. p. Kalist Weibl, prof., star 52 let. 1803., dne 23. iebr, br, Ignacij Lipovic, učitelj prvega razreda ljudske šole, star 54 let. 1803., dne 9, aprila p, Mavricij Pohm, Čeh, izvrsten organist in niuzik, marljiv prefekt, 16 let novomeški gvardijan, moder, prijazen, v bolezni potrpežljiv, priden spovednik, __ . . . . y egov delo. vsem ljub, star 58 let, v redu je živel Na veliko nedeljo popoldne je bil n logreb, kakoršnega Novo mesto še ni v ^okopan je poleg poti v sredi med sakristijo in cerkvenimi vrati poleg p, Kalista Weibla. (Catalogus omnium provinc. S, Cruels de-functorum anno 1803.) 1803., dne 27. junija p, Alan Makovic, pridigar, lektor, prefekt gimnazije in ravnatelj ljudske šole, umirovljen župnik na Mirni, star 55 let, 1804., dne 27, avgusta br. Izak Babnik, tretjerednik, kuhar, star 83 let in 11 mesecev, 1805., dne 25. oktobra p. Kastul Weibl, lektor, profesor, prefekt gimnazije, trikrat provincijal, pobožen, priden pisatelj, goreč delavec v Gospodovem vinogradu, Bogu' iti ljudem drag, star 54 let, v redu je živel 38 let. 1806., dne 5. marca p. Avguštin Herrn-forth, lektor modroslovja, profesor, gvardijan, ko je delil bolnikom svete zakramente, se je okužil in umrl, star 54 let. 1806,, dne 4. avg, br. Gervazij Kramer, mnogoletni vratar, krotak in pobožen redovnik, star 80 let, v redu pa 61 let. pa jti 0(1 priiliiili vinogradnikov že tako, da je le ol» času zime iii debelega stiega in le s sankami rabna. Najveljavniši sedanji občinski mož je sicei' obljubil, da j» bo dal pojiraviti po rabiiikih, po končani svetovni vojski; in fie jo bo, porofiam tisti čas. Do takrat pa prav lahko pridejo na vi'sto poprave vseli potov tn steza po vsem Doleiqskem. Nepotrebnih potov in stezá, ki naj hi jih država takoj zaplenila in prepovedala v nadaljno rabo, je približno trideset v najhližiii 'okolici Straža in Vavtavas. Sknpno Število po potih opustošene zemlje po) milijona knbikitieti'ov ín v reko Krko odplavljene zemlje pa nad jeden milijon knbikineti'ov. Zato ni čuda, da se pri vsakem dežju od umazane potne vode Krka skali in Še manj Čudo, da so nekdaj svetovno znani „krški raki" v tako gi'di vodi popolnoma izumrli. Franjo Neiibiitier: Materina sreča, v listih kostanjevih sapica lahka, rahlo šumenje kot pesem poltiba, mamica mlada, pj'ed njo pa ziliélka, v zibki pa detece mirno ji diha. Angelčka svojega gleda in gleda, misel ga vsaka objema ljubeée, v srcu ji skladajo sladka čutila pesem o ládosti mateme sreče: flSi'ćek moj, Ijnbček moj, ves si le moj! Moj tvojih saitj pokój, moj tvoj nemil', moj tvojih sólzic vir, moj tvoj smehljaj, moj tvojih očkov je topli sijaj. Meni ta ličeea cvétejo zala, moja so rožnata nsteca mala. IMuj je poljubček tvoj, moj tvoj ljubeči klic, tiioji pi'itiski so sj'ikaniii teh ročle. Moji so kodrčki, njihova svila vsa se ovila meni je kiog srcá, proč mi nič več ne dá. Srček moj, soliiÉek moj, jasni moj žar, liožja ljubezen te dala je v dar." Sapice rahle šepečejo z listi pesem o ljubavi sladki in čisti. Mamica mlada [lad zibko se klanja, dete počiva in apava in sanja. Vljudna prošnja. NaSe drage iti zveste naročnike, ki so nas toliko let podpirali s točno vpoši-Ijatvijo naročnine za celo leto naprej, pi'osimo danes za to uslugo: Danes smo ustavili nadaljno dopo-šiljanje našega lista — »koli 600 — vsem, ki nimajo plačanega lista saj za pol leta 1919. Seveda se bodo le-ti liodili pritoževal k Vam in bodo vprašali po vzrokih. — Tem blagovolite odgovoriti sledeče;. Uprava Dol. Novic je izvtšila to, kai' je večkrat in tudi v zadtiji številki za-Žugala, da namreč ustavi liiit vsem ne-plaČuikom in sicer brez vsacega ozira na osebe in stanove, prijateljem kakor neprijateljem, če nimajo plačanega lista saj za prvo polovico leta 1919. Tukaj nc gre za nezaupanje, ampak za red in dolžnost in pred vsem za obstoj lista, ki že izhaja So let. Pri takšni draginji papirja in vseh tiskarskih poti'cbščin, pi'i veliki plači osobja. in nasprotno iirî tako malem zanimanju od strani naroČili ko v>neplačni-kov — list bo imel saéiio letošnje leto nad 19,000 kron primatijkljaja — lastnik lista, KatoL Tiskovno Di'uštvo v Ljubljani, pač ni dolžan Dol. Novic še dalje vzdržavati na svoje lastne stroške. —- Opominjali, računov in položnic pošiljali ne bomo več, ker so vse tiskovine predrago in ob enem velik kolek in velika poštnina — opominjali in prosili smo dovolj, a vedno brez uspeha. — Na pritožbe so ne bomo ozirali, ker mi pošiljamo list slehernemu, Če ga je plačal. Da pa kdo lista ni i'edno pi'e-jeiiial, ni naša krivda, krive so zmedene razmere Časa, v katerem živimo dane.s. — Tudi na vprašanja glede naročnine ne bomo odgovarjali pismeno. Vsak, posebno inteligentnejši stan, mora vedeti, do kedaj ima list plačan. Žalibog. da so ravno boljši stanovi največ dolžni naročnine, med tem ko naši priprosti kmetovalci večinoma redno plačujejo, kar radi poti'dimo v Čast kmečki zavednosti. Prosimo torej naše velecenjene na-ročnike-plačnike, stoi'ite nam to ljubav in potičite narofinike zamudnike, da lista ne dobijo, dokler ni plačan do konca leta 1919. Izrekamo Vam za ta Vas tiud prisrčno zahvalo. Upravništvo Dol. Novic. Desetletnica mature 38tih abiturijentov ljubljanske II, državne gimnazije leta 1909 v Novem mestu. Dne 4. t. m. smo obhajali desetletnico mature v Novem mestu naslednji tovariši : Dequal Fran, orožniški kapetan IL razr. v Mariboru; Gabrovšek Fran, kaplan v Ti ebnjem ; Honigmann Fran, kaplan v lioŠtanju; inž. Jelene Josip, absol. tehnik na Dvoru pri Žužemberku ; Jošt Josip, žel. pristav v Celju; Kete Ivan, župnik in dekan na Vrhniki; Kodei' Anton, notarski kandidat v Ljubljani; Kovačič Fran, kaplan v Vel, Laščah; Ki'anjc Ivan, davčni asistent v Ljubljani ; dr. Kržan Fran, tajnik jiri imštiiem čekovnem uradu v Ljubljani ; Ločiiik Emerik, notarski kandidat v Ljubljani ; Lojk Rudolf, žel. jirisiav v Ti bovljah ; Martinčič Andrej, kaplan v Dobrepoljah; Pire Josip, laOunski levident pri višjem šolskem svetu v Ljubljani; Ravnik Ivan, jurist v Bohinju; RodiČ Slavko, intendant v Ljubljani; Selaii Anton, žel, pristav v Zalogu; Óiisteršič Fran, kaplan v Prečini; Tome Alojzij, kaplan v Radovljici; Žerjav Ivan, kapiteljski vikar v Novem mestu. Zadržani so bili tovariši : ČiŽman Ant., })oročnik v Ljubljani; GomilŠek Vladimir, žel. pristav v Ljubljani; Kokel Fian, kaplan v Zagoi'ju; MaršiČ Fran, deželne vlade koncipist v Kočevju; Peterlin Fran, jui'ist v Kisovcu ))ri Zagorju; Širaj Jakob, kaplan v D. M. v Polju; Virant Stanislav, časnikar v Zagrebu; Vizjak Ivan, Živinozdrav-nik v Brežicah. Iz ruskega vjetništva se še niso vinili tovariši: Dostal Adt)lf, jurist; Lovšin Ivan, medicinec; Selan Ivan, jurist. Med tem časom so uiiiili tovariši: Ga.šperčič Valentin, privatni uradnik v Bi'a-ziliji. Južna Amerika; Pečkaj Ivan. gimrt. pi'efekt v zavodu sv. Stanislava, ât, Vid nad Ljubljano, umrl vsled Šimnske bolezni leta 1918; Pelan Iv., jurist, unnl kot vojak v vojnem 1. 1914; Pernat Anton, jurist, je padel na bojnem polju; Trobej Anton, jurist, je zgubil svoje življenje v vojski I, 1914; Tršar Fi'an, medicinec, je umrl se pred vojno vsled prehlajenja na vojaških vajah; dr. iu)'. Železnik Fran, ga je zadela smrtna kosa na tirolskem bojišču meseca maja leta 1917. Skoro vsi mrtvi tovariši so bili žrtve stare Avstrije. Gotovo bo zanimalo odsotne tovariše, kako se je vršila desetletnica. Zbrali smo se v pondeljek dopoldne. Večina je prišla z dopoldanskim vlakom iz Ljubljane. Ob 7^12. uri smo se vsi udeležili sv. maše za pokojne sošolce, ki jo je daiiival tovariš ÍÍIerjav v kapiteljski cerkvi. Po sv. maši je bil sestitinek in obed v hotelu KokliČ. Izmed povabljetiih profesorjev v osmi šoli sta se osebno odzvala povabilu gg. : gimn. ravnatelj Josip Wester v Novem mestu, in prof. dr. Fran Čadež, voilja meteoro-logiČne post.aje v Ljubljani. Pismeno so pozdravili sestanek gg, profesorji: naš ravnatelj, vladni svetnik tir. Janko Bezjak, višji šolski nadzojiiik, katehet dr. Gi'egorij Pečjak in dr. Ivan Tertnik. K sestanku so bile tudi povabljene gospe poročenih tovarišev. Tako so prišli tovariši : Jošt, Koder, Pire in Selan s soprogami. Po obedu smo si ogledali s kapiteljskega hriba novomeško okolico, nato novo novomeško gimnazijo. Popoldne smo šli na Grm, da si ogledamo kmetijsko šolo. G. inž. Albert Vedernjak, ravnatelj kmetijske grm-ske gole. nas je piljazno sprejel in naj-pivo podal nil kratko zgodovino, nstroj in pomen grmske kmetijske šole. Nato je g. lavnatelj z učiteljstvom vred I'azkazal vse prostore grmske šole. Vsi smo sledili g. ravnatelju z velikim zanimanjeiii. Ko smo si ogledali Šol», gospodarska poslopja, hleve in vi't s čebelnjakom vred, nas je povabil g. ravnatelj, da pokusimo sadove dela in truda kmetijske šole. Med pozdravnimi govoi'i in napitrticami je določen čas kmalu potekel Vračali smo se nazaj v mesto k večerji. Po večerji se je razvila med sošolci in gg. profesorjema nepresiljena zabava. Večei'u je predset oval g. ravnatelj Wester. V svojili govorih je povdarjal v vznesenih be.sedah pomen tega slavlja za nčence in učitelje. Pokojnih tovarišev se je spominjal tovariš Rodič. Hvaležno se je tudi spomnil umrlega g. prof. Antona Peterlina, našega razrednika v osmi šoli. Tovariš Jelene je v svojem duliovito-šaljivem govoru zbudil med zbj'ano di'užbo kar najholjše razpoloženje. Pi'ofesoi'jem, našim dobrim učiteljem, je napil tovariš Koder. Tovariš Ločnik je pa v, svojih spominih izza gimnazijskih let oživel v vsakem tovarišu najlepše mladostne do-, godke iz šolskih let. Kmalu je prišla ura ločitve, podali smo si roke v slovo s trdno nado na veselo, srečno svidenje ob prihodnji desetletnici. A—t. DomaČe in tuje novice. Učenke dekliške ljudske Šole v Novem mestu naj pridejo v pondeljek 15. avgusta točno ob 8. uri v šolo zaradi priprave za sv. birmo. — Vikar. Poroka. V nedeljo, dne 10. avgusta je poročil na Lipoglavu mil. g. proŠt dr. Seb. EIhcrf gospoda gí mn. profesorja dr. Viktolja Tillerja z g|tdč. Valentino Oblakovo iz velespoŠtovane rodbine'^Oblak-Šolarjeve v Novem mestu. Najiskrenejše čestitke. Poročil se je 7. avgusta pri Mariji Pomagaj na Biezjah g, Martiir Simič, oenolog, z ugleilno gpdč. Marijo Zobec iz Novega mesta. Mlademu paru želitiio obilo sreče in blagoslova. Mesečno predavanje. V nedeljo, dne 24. avgusta ima ženska organizacija „Krekove prosvete" svoj mesečni sestanek točno ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu. Vse članice organizacije se vljudno vabijo. Vse (lobi'0 misleče novome|čanke in oko-ličanke naj pristopijo k tej organizaciji. Odbor. 1807., dne. 22. marca p. Felicijan GrUn-thai, v redu je bil 21 let. 1809,, dne 21. marca p. Udalrik Comini, apostolski misijonar, prolesor, zlatoniašnik, star 74 let, v redu 55 let. Leta 1810. so opustili pokopališče okrog kapiteljske cerkve in naredili novo na kapucinskem vrtu, tam so pokopani vsi frančiSkani ; 1812,, dne 15. maja p, Eceliiel Sullack, lektor, gvardijan, vikar, star 69 let, v redu 54 let. 1817,, dne 12. novembra p. Teofil Zins-meisier, lektor bogoslovja, gimn. profesor, spreten redovnik, Bavarec, star 40 let, v redu 21 let. 1818., dne 8. avg. br. Mavricij Janicb (Janič), star 32 let, v redu 10 let, 1823., dne 25. avgusta p, Verekund Porenta, kustoz, dvakrat provincijal, gvardijan, star 62 let, v redu 43 let. 1824., dne 15, januarja br. Damijan Petz iz Nemčije, kirurg, star 59 let. 1831., dtie 20. jan. p. Solan Absetz, Ljubljančan, star 31 let. 1831., dne 18. marca p. Filip Maroutli, prof., s Kranjske, star 40 let. 1834,, dne 29, maja br. Daniel Schebner iz Nemške, star 53 let. 1836., dne 24. maja br, Luka Kuninier-lander, GoriČau, star 52 let. 1839., dne 29. nov. br. Ceciiijan Strniša s Kranjske, učitelj, organist, star 49 let. ' 1839., dne 3. decembra p. Hilarij Wutli, Korošec, prol., star 32 let. 1843., dne 18, febr. p. Vincencij Pressl, Bavarec, prof., 3131^66 let. 1847., due 25, septembra p.Bonaventura Sajovic Í2 Trebnja, prof., star 60 let. •1849,, dne 22. marca p. Pij Osredkar, star 33 let. 1855., dne 30. avg. p. Fratern Terlep, prof. na koleri, star 45 lel. 1856., dne 31. maja br. Robert Vončina, učitelj, organist, star 51 let. 1857., dne 15, decembra p. Erenfrid Pipan, Korošec, katehet gimn., star 48 let. 1858., dne 19. febr. p. Karol Železnik, prof., star 77 let. 1858., dne 3. sept, p. Evgenij Raziii, prof., star 55 let, 1858., dne 4. okt. p. Engelberl Knific, vodja ginni., star 45 let. 1861., dne 28. jan, br. Jožef Stemberger, star 23 let. 1861., dne 6. novembra p. Akvin Romata, prof., star 74 let. 1862., dne 3. septembra p. Frančišek Samotorčan, prof.. Star 31 let. 1866., dne 22. aprila p. Fulgencij Arko, prof., def., star 57 let. 1867., dne 25. januarja br. Lovrenec Vogelnik, star 68 let. 1868., dne 2. febr, p. Adoli Kokalj, proL, star 29 let. 1868., dne 21, febr. p. Konstantin Po-povič, proi., star 24 let. 1868., dne 4. aprila p. Inoceiicij Gni-dovec, prof., slar 35 let. 1869., dne 14. dec. p. Gracijan Zieglcr, prof,, .star 56 let. 1870., dne 6. febr, p. Generoz Maršal, učitclj-vodja, star 59 let. 1882., djie, 18. jan. p, Sigismund Jeraj iz Zapog, učitelj-vodja, star 72 let. 1883., dne 11. febr. p. Ignacij Staudaclier iz Metlike, katcbet, ravnatelj gimn., def., star 51 let. 1885., dne 26. avg. p, Matevž Pibernik iz Trojane, katehet, zlatomašnik, star 82 lel. 1886., dne 29. jun. p. Rafael Klemenčič iz Novega mesta, del., prof., star 55 let. ' 1890,, dne 16. jun. p, Regalat Stamcer, prof,, star 68 let. 1894., dne 3, maja p. Florentin Hrovat iz Tuhinja, učitelj-vodja, star 47 let. 1895., dne 14. nov. Erenfrid Zupet, Ljubljančan, prof. učitelj, liatebet, star 55 let. 1901,, dne 14. aprila p. Ladislav Hrovat iz Tuhinja, prof,, ravnatelj, zlatomašnik, star 77 let 1904., dne 9. marca br. Tobija KovačiČ iz Škocijatia, star 35 let, 1904., dne 27. maja br. Nep. Derniola iz Poljan, star 60 let 1904., dne 10. septembra p. Inocencij Koprivec iz Št. Vida pri Zatični, učitelj-vodja, def., star 56 let. 1905.. dne 11. marca p. Nikolaj Traven iz Tunjic, lektor, tajnik provinc., star 58 iet. 1906., dne 30. julija p, Pacifik Fister iz Tomišlja, lektor in ravnatelj bogoslovja, zlatomašnik, def., star 77 lel. 1908., dne 2. dec.klerik Celestin Bogme, bogoslovec, star 23 let. 1909., dne 20. marca br. Prokop Godler iz Vidma Štaj., pozlatar, .slikar samouk, star 83 let. 1909., dne 14. maja p. Viljem Vindišar iz Bitnjega, del. učitelj, star 59 let. 191 L, dne 27. maja br. Elija Kimovec iz Gamelj, 70 let. 1911., dne 29, julija br. Urban Želé iz Slavine, star 45 let. 1917., dne 10. jan. p. Gotbard Podgoršek iz Kolobja Šlaj., učitelj-vodja, del., star 50 let. 1918,, dne 10. avgusta klerik Ladislav Sunčič, novinec, pri Sv. Križu Štaj., star 18 let. 1918., dne 5. oktobra p, Frančišek Solan Cimerman iz Dolenje vasi, kateliet, star 28 let. Po imeniku mrtvih „Necrologium Pro-vinciae S. Crucis Croatiae Carnioliac ab anno 1490" — Catalogua onniiiim Provinciae nostrae S. Crucis Croatiae Carnioliae Patrům et Fratrum ab anno 1650—19t)0, Prelat Andrej Kalan imenovan stolnim proštom v Ljubljani. Papež Benedikt XV. je z Imlo z dne 14. junija t. 1. imenoval predsciiiiika Katni. Tisk. Di-yítva, prelata Andreja Kalana, stolnim lu'ostoin v Ljubljani. KîtnoiiîÉna nniestitev novorinenova-n'ega jirošta se je izvršila v stolnici dne 9. avgusta po korarski sv. maši. Noveinn stolnemu prošlu k njegovctim piezaslnž-neiiiu odlikovanj« najprisiíínejŠe Îestitam», Finžgarjevo dramo trodejanko „Veriga'' vpriiiore Ijiihljanski iičiteljiščniki in učite-lji.Ščnice v soboto in nedeljo, dne 16. in 17. avgusta 1919 v Narodnem domu v Novem mestu. Ker je tiamenjeti fiisti do-bit'iek skladu za spomenik našemu nesniit-nemu Cankarju, se cenjeni meščani in okoličani kar najuljiidnejše vabijo k udeležbi. Cene prostorem : Sedeži po 5 K, 4 K in 3 K; stojišča po 2 K. PriČetek obakrat tofino ob 20. tiri (8. zvečer.) Predpiodaja vstopnic od četrtka opoludne naprej v tigovini J, Kj-ajec nasi, ter na dan predstave pol ure pred začetkom pi'i blagajni. — Igra je sama na*sebi zelo zanimanja vredna, ker nam v tej ljudski zgodbi postavlja Finžgar za ogledalo, kako strasti, iz malenkosti porojene, spačijo obi'az ljudski duši in jo prealepé, da tàva in išče v temi, kai-ji je V pogubo, ne vidi pa velikih, resnih ciljev, d» katerih voiii pot Ijiibezni. Shod dekliških Marijinih družb novomeške okolice na Trški goii dne ïi. t. m. se je prav dobi'o obnesel. Kljub nujnim kmet.ijakiiij opravilom, ki že tedne zaostajajo vsied vi'emenskili razmer, se je zbrala na prijazni gori lepa množica 800 druž-benic in 21 duhovnikov. Slavnostni govor v cei'kvi je imel g. dr. Kiiavs, dekan iz Št. Petra pri Gorici. Med sv. mašo je po-peval šentpetcrski cerkveni zbor, ki je Žel sploSno priznanje. Po končani slovesnosti v cerkvi se je pričelo na prostem poučno zboi'ovanje, katero je vodil šentpetej'ski Župnik Fr. Vovko. Tu so nastopile kot govornice: Marija Medle iz Řt.. Petra, Marija Ahčin iz Šiiiihela, Pepca Erbežnik in Ana Petrič iz Prečne, Marija Željko IZ Mirnepećl ter Marija i^nriiperl. izBriii^nic. Govoi'ilo je §e par dekanijskih duiiovnikov, nakar je zopet prevzel besedo g. dr. Knavs, ki je v navdušenih hescdali bodril mladenke za nadaljne boje in vzore. Odkiito je pi'iznat, da si nt za svojo osebo nikdar mislil, da more novomeška okolica prirediti kaj tako veličastnega, kakor je bil l omarski sliod in dekliški taboi' na praznik Marije Sněžnice na Tiški goil. Dr. Anton Ogrizek je otvoril oilvet-niško pisai-no v Celjtt rta Kralja Petra cesti št. 28 (prej Graška cesta) nasproti gostilne Branibor. Želimo novemu gospodu odvetniku mnogo sreCe in zaupatija! Novomeška sokolska župa priredi v petek na Vel. Šitiaren 15. t. m. okrožni zlet v Št. Hupert. Na apoi'edu je javna telovadba in ljudska veselica. Sodeluje godba novomeškega Sokola. Odhod Sokol-stva iz Novega mesta z vlakom ob 9. uri dopoldne. Ugodna železniška zveza iz Novega mesta je tudi z vlakotti ob |, nri popoldite. Odliod iz Št.. Ktiperta v Novo mesto ob 11- m i zvečer s prisebnim vlakom. Orlovski tabor v Št. Vidu pri Stični se vrši v nedeljo, dne 24. avgusta t. 1. Vsa Dolenjska se pripravlja na lo prireditev, ker bo ta prireditev prva te vrste in hočemo Dolenjci pokazati, ila ttidi med nami živi iti se krepi krščanska misel. Tabor se vrši v sledečem j'edti; Ob 7. nrt zjutraj sprejeti! gostov od Novega mesta Iia postaji Št. Vid. Ob pni deseti ni'i sprejem gostov na postaji Št. Vid. K temu spi'ejeiiin piiilif,e vsi, dotnači in gostje. S jiostaje gremo v sledečetii redn: Konjeniki. godba, prcdsedst.vo, zastavottoše. Otli, Oilice, Naraščaj, naiodna noša in nato vsi ostali v navadnih oblekah. Ob po! enajsii 1)0 sv. niaSa. Po masi govori na trgu. govorih je kosilo. Ob pid 3. tiri bo na tfavniku „Vdove" javna telovadba. Nastopijo Orli, Orlice in Naraščaj.' Po telovadbi bo veselica s sreČolovom in šaljivo pošto. Za postrežbo bo poski'bljeno. Vstopnina je 2 K. Del čistega dobička je na-iiieiijen pogorclcein v Zagradcu. — Kdor le more, se naj ta dan obleče v narodno nošo. Vabimo, da se tega taboia vdeleži staro in mlado, od blizu in daleč. Taboi' bodi ponovS Dolenjcev, posebno pa še šent-vidskili i'aianov. Pokažimo nasproti gostom največjo vljudnost in gostoljubnost, da bo ostal orlovski tabor v Št. Vidu njim in nam lep spomenik. — Na zdar! Orlovski tabor v Št. Vidu pri Stični utegne biti zelo pomenljiv in vlada zanj veliko zanimanje po vsem Dolenjskem. Odhajamo z jutranjim vlakom ob 6. uri. Udeleženci tn udeleženke iz Novega mesta naj se ladi polovične vožnje oglase vsaj do nedelje popoldne prt g. vikarju Žerjavu, otn' iz šiiiibelske fare pa pri g. kaplanu TurŠiču. Mestna hranilnica v Novem mestu, V mesecu juliju 1919 je 151 stiank vložilo 223.737 K h; 287 strank vzdignilo 197,083 K 52 h; torej več vložilo 26.654 K 04 h; stanje vlog 8,645.821 K 6 h; denarni promet 598.258 K 3 h; vseh ^trank bilo je 622. Izlet na Gorjance je nad vse pričakovanje dobro izpadel. Krasno vreme — rajska gorska narava — čist in zdrav zrak — velika udeležba vseh stanov, moških in Ženskih iz lii'anjske in Hrvatske — najboljše neprisiljeno razpoloženje — prisrčno bratovsko občevanje — izvrstno iibrano petje — jiles „Kolo" — izboi'en na 1'ažnu pečen janček — jestvin iti pijače v obilnosti itd. itd,, kratko: bil je to piavi narodni praznik, poln mogočnega navtlnšenja za troediiio jugoslovansko dtžavo SHS. Kdor se je udeležil tega izleta, tie bo pozabil nedelje 10. avgusta. Služile 30 se tudi dve sv. maši, druga s kratkim mičnim nagovoiotii. Vsak udeleženec je moral biti zadovoljen z vsestranskim užitkom bodisi v duševnem ali telesnem ozira. — Prihodnje leto se ptiredi skupni polet na Gorjance s jiosebno izbranim sporedom, h kateremu botno povabili pravočasno zopet naše drage sosedne brate Hi'vate. Ta izlet titora nadkriliti vse dosedatije. Že danes omenjamo, da bomo šli skupno čez „íabrMto". Za jasno vreme bo zopet poskrbel na.Š vremenski projok. Toraj na si'eČno in veselo svidenje prihodnje leto na visokih Gojjancih! Kapelica sv. Leonarda v Gotni vasi. Pod tetii naslovom smo poročali v zadnji Številki, da se je kapelica prav lično poslikala, kar je bil že res skrajni čas. Omenili smo, da ljudetii tti všeč, da se je pri tej priliki spremenila starozgodovinska kapelica sv. Leonarda v kapelico Marije Pottiagaj. — Dotična oseba pa, ki je iz najboljšega namena dala na lastne stroške kapelico tako lepo ])renoviti, nam sporoča sledeče: Da se je natuesto malo znanega svetnika sv. Leonarda postavila kot glavna podoba slika Matere Božje, je to popolnoma njena stvar. Če je vse precejšttje stroške saiita utrpela, lahko tudi sama oil-loči, kakšnega svetnika hoče počastiti. Kdor pa ni s tem zadovoljen, je pa njegova stvar. Stvar vseh vašČanov bi pa bila že zdavnej, da bi lahko z zdriižeiiimi piispevki postavili st.aro kapelico v prvotno stanje v čast sv. Leonardu. Toiaj, le nobenega raz-bnrjenja zaradi loga od stiafii vseh, ki toliko tet niso ctitili poirebe za prenov-Ijenje kapelice, a seiiaj bi pa i'adi častili sv. Lenarda, ko so je ustuilila razpadajoče častitljive kapelice dobi'otna roka v jio-češčenje Matere Božje. Grozna smrt. V pondeljek 4. avgusta •ob 8. uri zvečer se je usmrtila na grobu svoje tnatrre v No vetu mestti občinska tiboga Ana Lepič, po domače Draksierjeva Neti. Polila se je s petrolejetii tei' se sama zažgala. Utitrla je v groznih tiiukali v sj.arosti 73 let. Po zdravnikovi izpovedi je storila nečloveško dejanje v popolni ditŠevni zmedenosti. V sredo zjutraj, dne 6. avgusta so pokopali še njene ostale sežgane telesne ostanke v grob njene luatert!. Bodi ji Bog niilostljiv! Umrl je na Lepi gotici pri Tržišču (losestnik, občinski svetovalec in ceikveni kljtičar ,Jožef Trat,ar v starosti 48 let. Vojska iti neizprosna jetika, katera ga je že tiiučila nad 6 let, ao ga spravile v pre- rani grob. Rajnki je bil titož, znan daleč naokoli in spoštovan od vseh. V .vsaki nesreči je pomagal z besedo in z dejanjem sosedom, ki so se v sili zaupno obiačalt nanj. Ob razpotju v Sktn-ševcii je s pomočjo sovaščanov postavil ličtio kapelico in podmžnieo v Pavli vasi prenovit. — Bridka izguba je zadela družino z 9 otroci, zadela pa ludi župnijo, občino in posebno pa sosede, katerim ostane pokojnik v ne-pozabnetit sponiinn. Bodi mu zemljica ralila ! Cepitev koz. Dne 18., 19, in 20. avgusta 1919 se bodo v ordinacijskih prostorih primarija in okrožnega zdravnika dr. .los, Strašeka od 10. do 11. nre dopoldan cepile koze. Občinstvo se tnijiio opozarja, da so se po vsem Slovensketn v zadttjih časih na tunogih krajih pojavile koze kot bolezen, ki je smrtno nevarna. Le piavočasna cepitev in itunnizacija obvaruje človeka i)red to nevarnostjo. Da se zamore vse občittstvo — tudi kotiiodno — l)0služit-i prilike cepitve, so se nastavili ti ije dnevi in se opozarja, da se izven teh ne bodo nikomur več stavile koze. Semenj v Kandiji bo v četrtek dne 21, avgusta za živino in blago. Prodajalci in kupci vabljeni. Dar za invalide. Godbeni klub v Metliki je |)oslal čisti preostanek iz zabavnega večera dne 20, julija t, 1. za invalide 202 K. Čast! ,,Naà Glas*', glasilo Centralnog Saveza javnih namještenika u kraljestvu Srba, Hrvata i Slovenca, je začel izhajati 1. avgusta. Izhajal lio vsacega 1. in 15. dne v mescu. Do kottca tekočega leta velja 7 kron. Za di'ugo leto se naročnina še-le določi. Odgovorni urednik je Makso Daka. Tiska ga Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Izdaja ga Centralna zveza javnih nameščencev v Ljubljani in Zagrebti. — „Naš Glas" se bo tiskal v latinici in po tiiožnosti tuili v cirilici. Program listu je, zastopati predvsem gospodarske in stanovske interese državnih natueščeticev v vsem našem kraljestvu; je torej stanovsko, politično ne-strankar^iko glasilo. Družba sv, Mohorja se je preselila v Prevalje, sodni okraj Pltberk, in sicer s tiskarno, knjigoveznico, osobjem, stroji itt vso zalog(i. V Celovca so ostale samo še hiše. Le tako nam je mogoče neovirano delovati iti ostati v stikti s cenjeniitii po-verjetiiki iti člani. Ako nam merodajtti krogi prepustijo monterja — moremo v najkrajšem časn dttižbeno delo nadaljevati, Vsekako pa ititamo tekoče delo za leto že ti>liko dovršeno, da moremo družbene knjige letos razpošiljati najdalje že me-seca novembra. Prosimo torej, da se oglasi — pisma — naročila knjig in ilenar pošiljajo Mohorjevi družbi v Prevaljah pri J^Iibeiku. -— Družbo smo pi'iglasili pri Poštni hranilnici v [Jjub^jani in bodemo kmalu razpošiljali položnice. Ustanovitev brezplačne vožnje po državnih železnicah v ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ministrski svet je na predlog tJiinistra za promet sklenil, da se nikojtitir več ne izda tlo-voljenje za brezplačtto vožnjo po dižav-nih železnicah v ozemlju kraljestva Si'bov, Hrvatov in Slovencev, marveč, da mora vsakdo zase plačati voznino, odnosno, da jo I>lača ono oblastvo, oziroma zavod, za čegar račun in potrebo dotična oseba potuje. Pošiljanje pisem v Ameriko posl ednje „Slovenski Rdeči križ" v Ljubljani. Pismo naj obsega samo družinske raztuere, naslov naj se napiše natančno, razločno in s Črni-lotti. Tako oprettiljeno pismo naj se vloži v kuverto iti priloži 70 vin. za poštnino ter pošlje na „Slovenski lldeČi križ, Ljubljana, Poljanska (;esta Št. 4, II. nadstropje, vrata 39. Ukradeno blago. 'V Brezovici pri Metliki, p. Hulior, so v noči oil sobote n'a nedeljo . pokradli neznani tatovi gostilničarju in posestniku Pavlu Dragelju raznega blaga in tuoške ter ženske obleke v vrednosti oii štiri do pet tisoč kron. — Svarimo pred naknpovatijem tega blaga po Dolenjskem. Orožniki so tatovotn Že za petatiii. Pazite na cvetlice, ker so jih začeli uzttioviČi tudi krasti iz nižje ležečih oken. Tatvina je postala zares vsepovsod prava epidemija. Kam pridetuol Pošljite darove za slepe vojake! Doneski k vremenoslovju Bele Krajine. j Sas.ij. VI. Kakšno vreme smo imeli v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji, v zadrtih 10 letih v posameznih mesecih. Prva polovica oktobra je bila z izjemo par dni izredno lepa in nenavadno gorka, ker je sijalo skoraj zmirom solnce in je bilo včasih kar vroče, kakor o kresu. To vreme je bilo posebno ugodno za poljska dela. Še 16, smo imeli zjutraj ob 6. uri 13 O topline. Zvečer okrog Va7. ure pa je začelo deževati, nastal je hud vihar in začela je vleči burja, za njo pa je hudo snežilo skoraj vso noč in zapalo je precej snega, ki je pa kmalo izginil. Toplomer pa je kazal zjutraj samo 15 0 topline, Druga polovica meseca pa je bila prav neugodna in nenavadno mokra. Soinca skoraj nismo videli. Nasprotno pa je deževalo, raztin 4 dni. vsaki dan, več ali manj, in včasib je kar lilo, posebno po noči po cele noči. Po noči od 21.— 22. pa je snežilo. Povprečna toplina v tem mesecu je znašala zjuti'aj ob 6. 1-5 C do 15 C, popoldne ob 3, pa 5— 20 0. ' Novembra.smo imeli, z izjemo nekaj dni v začetku meseca, prav neugodno vreme. Navadno je bila megla, ali pa je bilo oblačno. Solnce smo videli prav malokrat. V sredi meseca je tndi obilno deževalo, posebno po noči, včasih kar celo noč. Povprečne topline, oziroma zime, smo itiieli zjutraj ob 7. 3 C (17.) do 16 C, popoldne ob 2. pa 0 5C do 16 C. Tudi decembra smo itueli prav grdo in neugodno vreitie. Deževalo je skoraj ves mesec razun zadnjega tedna, to je od Božiča do novega leta. Druge dni pa je skoraj vsaki dan deževalo iti včasih kar lilo in parkrat tudi snežilo. Bilo je samo blato in voda, da ljudje niso mogli ne delati. ne voziti. Če pa ni deževalo, je bila pa tuegla ali oblačno. Vendar jia je bilo ^ pri vsem tem neugodnem vremenu le toplo, tako, da so cvetele nekatere cvetlice, kakor marjetice, ^trobentice, teloh. Okoli Božiča so hodila deca tndi bosa. Toplomer je kazal ves mesec samo enkrat pod ničlo, 29, — 2 C. Povprečna toplina pa je bila zjuti'aj ob 7', 2 do lOC, popoldne ob 2. pa 2—14 C. Mislim, da ne bo odveč, če priobčim tu tudi, kako letino stuo imeli pri nas v tem tako neugodnem letu vsled strašne vročine in suše, in kako je bilo tudi drugod. Letina je bila slaba, za večino pridelkov celo prav slaba, izvzemši vinstvo, in sicer vsled strašne suše, ki je trajala od srede spomladi do blizo jeseni. Strni so bile slabe, posebno še rži. Krme je bilo tnalo, otave skoraj nič, da so morali nekateri še od te male živine, kar jim je ni pobrala vojna oprava, od prodati po kako glavo, ker ni bilo dosti polaganja. Krompirja je bilo malo, pa še tega so močno uničevale niiŠi in črvi, po shrauibah pa je tndi močno gnil in bil črn. Tndi turšice so dobili prav tnalo. Neki posestnik mi je rekel: Lani smo naružili tnršice pri nas 70 mernikov, a letos pa samo 14. Posebno slabo je obrodil fižol, da ljudje večinoma Še semena niso dobili. Neki kmet mi je rekel: ' Posadili smo ga en mettiik, a dobil sem ga 6 litrov. Malo jo bilo tudi koienja in pese, nekaj več pa je bih) kolerabe. Precej veliko pa so dol)ili ljudje zelja in so bile tuili glave dobro dobele kljtib vsi strašni suši. Pa tndi repe so dobili nekateri precej, a diugi skoraj nič. Proso je bilo po nekod lepo, posebno okoli Tribuč, kjer so ga zgodaj sejali, nasprotin) pa ga drngi niso dobili skoi'aj nič. Tudi sadje je obrodilo ])rav slabo, .labolk ni bilo jirav nič, hriiŠek malo. Tudi sliv je bilo malo, ker so močno odpadale ali so se posušile na drevju, da so jili mogli le malo nasušili za hrano. Precej jtoliii so pa bili orehi, koder niso l)Ozebli, in so ilobili nekateri za nie leii (iciiar, ker so lili prav dragi. Škoda pa^ tla so prejšnjo zinio mnogo lega žlaiitnega drevja posekali in pi'odali vojni upravi za pnŠkiiia kopita, kakor so pravili, za kar so dobili rea lepe novce, a s tem so si pa tudi uničili skoraj vsakoletne dohodke, Sploh pa je bila v tem letu slaba letina ne samo skoraj po vseiu Kranjskem, ampak metida po vsi Avstriji, pa tudi po drugih državah Evrope in v severni Ame-j iki, kakor so poročali časopisi. Za Avstrijo fasopisi niso bili smeli pisati o pomanjkanju in lakoti, ker ni dovolila vojna uprava, vendar pa je bilo slisati o velikiii demonstracijah po veÈjih mestih, kakor na Dunaju, v Gradcu, kjer so morali vojaki streljati na stradajoíe demonstrante. Pa tudi po deželi so trpela gospoda po mestih in trgih veliko pomanjkanja, ker niso mogli dobiti hrane, katere je v več krajih tudi kmetom primanjkovalo, zato so hodili po vaseli iskat in kupovat živil in lirane, kakor krompirja, moke, ječmena, masti, masla, (ižola, jajec idr. , Dopisi. Iz Novega mesta. Kam piidemo, Ce pojde tako naprej. Nekemu fievijarskeimi mojstiu so razne stranke dolžne na delu okroglo 1000 K. Mojster, ki je založil svoj tido zaslnženi denar v usnje in drnge potrebščine, žrtvoval čas in svoj trud, ima Čast gledati v zi'ak, odkod bo priletel preroka Elija krokar s hlebčkom v kljunu; le žal, da ni več tistiii časov. Splošno se mojstri pi'itožujejo, da morajo cele tedne Čakati naročnike za zasluženi denar. Ali ne veste, da moramo obrtniki ravno tako drago živila plačati, kakor vsak drugi. Toi'ej moi'amo delati, denar zaslužiti in tudi takoj plačano doljiti vsako delo, da bomo mogli živeti. — V])rasamo: kako bi mogel živeti in-adnik, ki prejme vsakega prvega v mesecu plačilo »a svoje delo, ako bi se mu ob prvem reklo: bomo že poslali denar; pa bi namesto prvega dobil denar dva ali tri tedne pozneje. Kako bi mogel živeti in kriti svoje potrebe. Še bolj kritično pa je to pri obrtniku, ki labi denar za nakup raznega blaga. Če hoČe čevljar dobiti usnje, ga mora, posebno v današnjih časih, iti okrog iskat sam ter takoj in drago plačati. Poleg tega piidejo Še transpoilni stioški za usnje, vožnja in hrana za njega samega, pa stane tudi denar. Enki'at smo že oponuiili cenjene naročnike, naj blagovolijo lazmere in tež-koče sedanjega časa upoštevati in račune za naročena dela takoj poi'avnati; toda ker se to od strani naročnikov premalo upošteva, moramo torej odločno ])ovedati, da sta se „puť" iti tisto čakanje na denai' enki at za vselej nehala in ne prideta več nazaj. Će se mora takoj plačati živila na tigii, takoj plačati v gostilni, v gledališču, v kino itd., zakaj se ne bi tudi čevljarju takoj plačalo; zakaj je ravno tukaj ta umazana navada, da se nc splača. In če po (ialjšem čakanju mojster piosi za svoj zasluženi denar, se lado zgodi, da se zameri in še kako giobo pod nos dobi. Navadno tisti, ki so najslabši plačniki, najbolj čez Čevtjaije zabavljajo in jih pitajo z odernhi; toila Čevljaiji nistiio oderuhi, — odeinht so drugi, ki tudi nas odirajo. Prav nobiiii Čevljai' si v vojnem času ni kupil hiše, ker nismo itiieli nič blaga v zalogi pred vojsko nakopičenega, da bi ga bili v vojnem času po gorostasnih cenah prodali. Pač lia poznamo take. ki so si v vojnem času z vojniiti dobičkom hiše in posestva linpili. Očita se nani tudi, da računamo ptf 50 K od enega paia čevljev in da jili naiedimo v enem dtievu. TuiH ko bi jili vsak naredil v enem dnevu, vendar teh 50 K ni vse mojst.rov zaslužek. Iz tega je treba plačati pomagalca, ki jih naredi, potrebščine stanejo K) do 15 K pri pai'»; tieba je računati tudi obrabo orodja, ki je danes jako diago, tako, da nazadnje mojstru )e malo ostatie. Kje so pa davki? Potem pa naj po grofovsko živimo, kakor se je blagovolil izi'aziti neki davčni uradnik pioti Čevljarskemu vajencu, da Čevljarji po grofovsko živiitio. Seveda taki ntožje so svoj čas res po grofovsko živeli, zato jim uhajajo spomini na tisto dobo; zdaj pa živimo vsi enako po — beraško. Sicer pa naj Živi, kakor kdo more, nikomur nismo nevoščljivi; zahtevati pa moramo svoje, kakor vsak drugi svoje. Zadruga Čevljarjev v Novem mestu. Franjo Neiihaiier: Na rani grob. f Šmalčevi. Na delo, na delo! Vse žito je zrelo, objemajo si'pi pšenico in kličejo mlado ženjico. — Na delo, na delo! Po cestah je l)elo in vabi nas svet, od solnca razgiet. Na polje, na polje! In židane volje med svet, kjer drčijo vozovi železni, do bleska mladosti, veselja, ljubezni ! — ^ A tebe nikjer ni med trojtom ženjic, svetá ne privabi mamljivi te klic. Telesa se tvojega srp je ovil, položil te k drugim je bilkam nemil. Ah, koliko zgodaj požetili leži! Pač svetu klasovje nezrelo se zdi» z rokami obraz si zakj'iva, vzdihuje in solze preliva. A večni sejalec je sklenil tako: „Tvoj dan je dogorel, tvoj klas je dozorel in seme naj vrne se v mater zemlji!'' V višave pa duh se je dvignil lahák, v strmino se vzpenjal In hitel In hitel, na poti obseval ga žarek je svitel in duh je blestel kot ožarjen oblak. Nad solncem se zdaj leskctá. nad luno in bleskom zvezda, kjer vsaka si nášla je želja bogastva dovolj in veselja. _ Gospodarstvo. Obvestilo. V zadnjem času so razni prekupci nakupili na semnjih veliko število konj ter jih gnali v različne kraje, zlasti pa na Koroško, ne da bi si preski'beli predpisanih odpremnili izkaznic. Posledica je bila, da so se tem prekupcem zaplenili konji ter posamezniki kaznovali z občutno globo. Trgovci in kmetovalci se opozarjajo, da si v smislu obstoječih določil preskrbijo za vse vrste konj, ki so namenjeni za trgovski promet, vedno odpremne izkaznice, ki jili izdaja odsek za prehrano v Ljubljani. Sladkor za vkuhavanje sadja. Ker so izčrpane zaloge domačih sladkornih tovaiii in zadostujejo dovozi iz inozemstva te za neposredni konzum, se letos ne bo delil poseben sladkor za vkuliavanje sadja. Tozadevne prošnje so brezpredmetne in se lie bodo reševale. — Odsek za prebrano Slovenije. Vazelín. Odsek za jirehrano ima tia razpolago dva vagona prvovi'stne vazeline iz Poljske, ReilektantI za to blago naj vlože prošnje do 18, avgusta pri imenovanem odseku. Razdelitev mineralnega olja. Iz Poljske sta dospela kot prva pošiljatev dva transporta različnih mineralnih olj. Ker je bilo ogromno število pi'osilcev za to blago, je odsek za prehrano pri razdelitvi tega kontingenta pritegnil zastopnike vseli lirizadetlh strok in slcei' zastopnika kmetijstva. montanističnili obratov, tiboveljske premogokopne ^družbe, južne in državne železnice, obrtne in trgovske :îbonii(;e ter avt{)reEerenta. Došli kontingent se je razdelil ])opolnoma, in sicer tako, da je krita najnujnejša potreba posameznih obratov. Posameznim prosilcem se dostavijo neposredno po pošti nakaznice, na katerih je zaznamovana odkazatia množina ter tvrdka, pri kateri dobi isto. Vsako nadaljno dopisovanje na odsek za prehrano, kakor tudi tozadevno posi'edovanje naj se opusti. Kakoi' iiitio bo na potu nova pošiljatev, se prizadeti krogi pravočasno opozorijo, da javijo sv(»je potrebe. Razvedrilo. Zdravniška Izjava. Jeinlli, ki je bil obsojen, da bo obešen, je malo dni prej nevarno zbolel. Zdravnik, ki ga je vendar polagoma ozdravil, je to sodniji naznanil tako-le; „Obsojenca sedaj .lahko obesite, ne da bi mu to kaj na zdravju škodilo." Dobro vino. Vinski agent: „Ste bili z zadnjič poslanim vinom zadovoljni?" — Baronov sluga; „Pa še kako! Tri dni sva se z baronom tikala !" ' Po ušesih ga je spoznal. Rokodelski pomočnik: „Mojster, ali me več ne poznate, saj sem se vendar deset let pi i vas učil?'' — Mojster: „Hm — obraz mi je pač neznan, — toda ušesa se mi tako znana zde!" Previdni odvetnik, Ulomilec, )ki je bil vsled odvetnikovega zagovora opioščcn; „Gospod doktor, ali smem piiti v vaše stanovanje, da vas zahvalim?" — Odvetnik: „Smete — pa le po dnevi!" V lekarni. Gospa: „Ali je ta čaj res tako dobei', kakor ga hvalijo?" — J^e-karnar: „Izvrsten je: Kdor od tega čaja ne ozdravi, ta sploh bolan ni I" Podedovano. Tujec: „Vašega sina sem poslušal pri zborovanju; ta ima glas, da je kaj!" — Oče: „To ima od mene!" — Tujec: „Po štiri ure je go'voril !" — Oče: „To ima pa po materi !'■ Navihaneo: A: „Kako pa to dosežete, da vas žena pusti slelierni večer v gostilni?" — B: „To ni tako lahko! Jaz moram ženo vselej toliko Časa jeziti, da me vun vrže in potlej grem lahko kamor čem!- Zlobno. A: „Kaj pa počneta vaša brata o prostem času?" — B: „Eden bodi na lov, drugi slika portrete — ne zadene pa nobeden nič!" V šoli. Nadzornik da učencu vprašanje nakar ta molči. Eden izmed učencev mu šepeta na uho; „Reci, nadzornik je osel!" — Nadzornik: Nič mu ne pravi, bo Že sam na to prišei!" . V prodajalni. Kupec: „'Koliko velja ta mošnjIČek?" — Trgovec: „Eno krono!" — Kupec: „Imam le devedeset vitiarjev!" — Trgovec: „Pa naj bo, ker ga tako zelo potrebujete!" Tudi dobro. Žena, ki se ^ možem vedno krega: „Čez par mesecev bova praznovala srebrno poroko." — On: „Po-čakajva raje še pet let, pa bova obhajala tridesetletno vojsko !" Proda se: otroSlia posteljica z žimnico, več gimnaicijsklh knjig, telovadne ročke, dve železni omrežji za okna, zložljiva postelja, nova častniška zimska suknja in več drugili predmetov po nizki ceni v Medvedovi vili v Novem mestu. Dvfl hljučovnicorsiiii pomočniliti Tvrdka E. GUŠTIN v Metliki - dobavlja poljedelske stroje vseli vrst. — Zalitevajte cenili! Izjava. 1'odpisiiiii nisem ti-dil, dii J" dobil Kibjinl Twniy od Mfunske A vstrijp't JOK; iunpiik lekel sem le: (jovorl so sploštio, d)i je prf^jol Twrd.v za itgitacijo za sne: "fio (leniokraličuo stniuko lt>00 K. j. Kral. Kmetsbo posojilnica in liranilnico v Mirnipeči regislrovatia itadriiga z iieotn. zavezo v likvidaciji vabi na trinajsti redni občni zbor ki se bode vršil v nedeljo, 7. septembra 1919 ob 2. uri popoldne v zadružni pisarni v Mirnipeči s sledečim dnevnim redom: 1, Poročilo likvidacijskega odbora o poslovnem letu 19IS. 1'oročiio računskega pregledovale», in potrjenje letnega računa. ^ 3. Oitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega. 4. Volitev računskega pregledovalca. 5. Slučajnosti. Mirnapeč, rfne 30, avguHla 1919. Likvidacijski odbor. P ri po mba: V slučaju nesklepčnosti sklicane glavne skupščine vrši se itol ure pozneje di'ugi občni zbor s prvotnim sporedom, ki bode veljavno sklepal po določilih g-a 3") pi'avil pl i vsakem Številu udeležencev. Ježice večjo množino, kupi tovarna usnja. Cenjene ponudbe na naslov: PODVINEC Aleks., Radeče pri Zidanem mostu. Fran Rifelj steklar - Novo mesto Glavni trg št. 94 sîîkss^ se priporoča za stavbeno steklarstvo in razna popravila te stroke. Popravila in dela se izvršujejo točno in solidno. Cene zmerne. Naznanilo. Pocipisiiiii vljuiliio 11 a/, nanj sini slavnemu obiiinsti''»'» da sem vpeljal v mojo trííoviuo X, iiicšaiiim blaiïoni najboljše čevlje iz svetovnih tovarn Feho in drugih __zmožna izvrševati stavbi^njulela, se šliiTjnieta takoj v trîU»<» 'I'-'"- l'ojasni[a dajeanoiičiia fksjKMlieija, Al, MAI'KUf'j IJtiliIjana. TÍPOnťiP sprejme v UljdlC/U trgovino z železnino Fran Guštin - Metlika. Drago vam plačam fepo suho lipovo cvetje! Zbirajte ga in javite, koje množino ga imale. Vreče Vam poSljem in prevzamem blago proti povzetju! Ponudbe trjfoveev prosipi le z navedbo cen !.— Jos. JUNC, Novo mesto, Ljubljanska cesta St. 35. ____ ____ ^ ' ^ i ____ Čevljarji pozor! Proda se še skoro nov čevljarski stroj JAKS". — Vpraša se v hotjel Ferlič, Novo mesto, Glavni trg. Posestvo na prodaj z vsem gospodarskim poslopjem. Več pove Ivan KOS, gostilničar - Ločna. ter se to]ilo priporočiijeui vsem coiijeniin svojim oiljeniairein v blujioliotno nadaljno ualiloiijenosl. INistretfťl bom vsakCf^a dolii-o po najnižjih ceimli ter iirodajiil s prav malini