f Oča Slovencev preblagi gospod Doktor Janez Bleiweis, vites plem. Trsteniški umrl dne 29. novembra 1881. Velevažna preimenitna doba v zgodovini, slovstvu in narodnem razvoji Slovencev završuje se nad grobno gomilo, pod katero je žalujoči narod sbranil dnes teleane ostanke svojega uajslavnišega domoljuba, najvstrajnejaega boritelja, najstarejšega voditelja ia prav narodnega očeta. Štirideset let brez vsakauega prenehanja poavečeval je goapod doktor Janez Bleiweia naroda alovenskernu bogate zaklade svojega bistrega uma, blagega srca, zgovorne besede in spretnega peresa. Sedaj je smrt ustavila marljivo pero. Omolkuil za vselej je zgovorni jezik. Blago 8rce ne bije več in njegov bistri duh preaelil je se v čreznaturni svet. Zapustil nam je pa vea 8ad in uapeb avojega mnogoletnega delovanja. Na njegovej podlagi pričnemo Slovenci novo dobo evojega narodnega življenja s pomočjo narodojakov, domoljubov, katerib nam je on vzbudil ne na stotine, ampak natisoče! OčaSlovencev zapusti k mogočnej zavednosti probujen narod za seboj! Rodil je se gospod doktor Janez Bleiwei8 vitez plem. Trsteniški v Kranjskem mestu kot sin premožnega trgovca, dne 19. novembra 1808. Dedec bil je še kmet v vasi nTrstenik", ter se zval: Plavež, iz česar so napravili pozneje ime: Bleiweis. Mladi Janez obiskoval je domačo šolo v Kranji, gimnazijo v Ljubljaui in vaeučilišče na Dunaji, kder je bil 1. 1832 proglašen za doktorja zdravilstva. Mudil je se potem ae 11 let ua Dunaji, se peeal z živinozdravilatvom ter 1. 1836 izdal slovito nemako knjigo: rPraktisches Heilverfabren bei den Krankbeiten desPferdes". L. 1843 je došel v Ljubljano kot profesor živinozdravilatva, postal tajnik kmetij8ke družbe kranjske in začel dne 5. julija 1843 izdajati slovite: ,,Novice". Takrat je trebalo za izdavanje listov cesarjevega dovoljeDJa. nNovice" izdajati je dovolil cesar Ferdinand na priprošnjo slavnega nadvojvode Jovana. nNovice", jako praktično uredovane, postale so kmalu Slovencem vse: nevedaim učilo, nezavednim dramilo, pisateljem vabilo, narodnjakom ogDJišče, podlaga vsemu narodnemu napredovanju in mladej slovenskej politiki. Vse to je delo slavnega Bleiweisa. Zraven tega je apisal blagi mož še mnogo uajpotiebnejaih knjig za kmeta pa tudi za šole. Ni mogoče v kratkem našteti vaeb zaslug tega moža in tukaj tudi treba ni. Saj so znane po celem slovenakem avetu in se dalje in tudi priznane. Svitli cesar 80 rau podelili red železne krone in plemstvo z naslovom: vitez Trateniški. Okinčan je s Franc-Jožefovim in z ruakim Vladimirovim redom in o priliki njegove 701etnice prejel je od 150 slovenskih srenj častno srenjčanstvo. Ve8 narod ga je bvaležno spoatoval ia imenoval: očeta Slovencev! Tega blagega očeta smo zgubili. Pluča ae mu vnejo. Kot veren siu av. katoliake Cerkve prejme av. zakramente in v noči 29. novembra ob '/s 1 ur' zatisne avoje oči, zapustivši nam sijajni zgled djanske Ijubezni do Boga, bližnjega in dotuovine! Bodi mu lehka zernlja slovenska, a med Slovenci na veke hvaležen spomin!