Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List Slovenskih delaVcev v cAiiieriM, ! The first Slovehfc DaDy~ in the United States. Issued every- day except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. tered as Second-Class Matter, September 21, 1905, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOS. NO. 283. ŠTEV. 283. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 9, 1907. — V PONEDELJEK, 9. GRUDNA 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV. Naivnost greenhorna in njegove budalosti. LJUBLJANSKI 'SLOVENSKI NAROD" STRESA BEDARIJO O SLOVENSKIH AME-R 7 S A N I H. Pisalec tega čanka je znani postopač in slepar Mulaček; najraje je lenaril na drage stroške. PROČ S TAKO INTELIGENCO! "Slovenski Narod" v Ljubljani it. 270 prinaša članek od znanega ex-pro-fesorja Mulačka, kterega poznamo v New Yorkn kot sleparja, ki je v Clevelandu, O., marsikoga ociganil za hrano tako, da so ga sodno iskali. To je fotografija moža, ki se je čez ame-rikanske Slovence spravil. Ameriški Slovenci, organizirani in neorganizirani, posebno pa oni v Clevelandu, O.. -tanujoči, odločno prote-»t 11 jemo zoper pisarenje ex-profesorja Mulačka, kteri je v Clevelandu, O., postopal na stroške družili — neinteligentnih lju'di. Mož je pisal toliko bedarij, kolikor je naiven. Nikjer na svetu se ne stori toliko za siromake, kakor v Ameriki; nobena država nima toliko dobrodelnih zavodov, kakor jih imamo baš v Ameriki, kajti milijoni in milijoni so naloženi v ta namen. Ex-profesor ni videl sirotišnic, gluhonemnic in zavodov za slepce : on ni videl hiš za star-čeke in ženske in sploh ni videl, koliko dobrodelnosti se stori. Seveda, prosjačiti navadnim postopačem, kakor je bil on sam, tu 111 dovoljeno in taki ljudje ne najdejo usmiljenja. Ex-profesor je našel usmiljenje v New Yorku, kjer so neki uslužbenci zanj novce zbrali, da je šel v Chicago, Tli. Tam je napravil dolg. j>otcm se "zgubil" v Cleveland. O., in tam na "puf' živel, dokler ni prišel v New York tako razcapan, da «ra je iz usmiljenja v delo vzel g. S. Tu je lenaril in renta-čii nad sodelavci, opravljal sodruge in g. S. celo ociganil na goljufiv način. Spisal je -lovnico, jo za $250 prodal, toda morali so jo drugi popolnoma predelati, ker jo je le prestavil. Za delo usmiljenja je delal škodo tvrdki, kjer koli je mogel in poleg t etra tudi intrisri ral. Nikakor ni mogoče v Ameriki pri nobenej priliki videti toliko siromakov kakor pri nas na Kranjskem na primer pri raznih '* žegnanjih '' v Šiški. Dravljah itd. Tu morajo plačevati odraščeni po $1.50 ali tudi $2 za ubož-ne hiše ali "poorliouse", kamor de-nejo siromake, seveda o tem ne ve nič iz c. kr. gimnazije pognani s^iplent! Ex-profesor se jezi, ker naši ljudje tu ne spoštujejo inteligenco. To ni res; naš dobri naro'1 da vsakemu svojo čast", toda " profesorju'' jo niso dali, ker je lagal in vsaeega "napum-pal ". Jezi s t, da so predsedniki in tajniki naših slovenskih društev nevedni ljudje, da so Šuštarji, krojači itd. Ex-profesor mora vedeti, da smo v Ameriki demokratični in da si ne pustimo mnogo predpisavati od " modrijanov" ali pa od " frakarjev Naša društva znajo sama sebe vladati brez profesorske vede in brez ljubljanskih frakarjev, kteri bi radi živeli na tuje stroške. Protestujemo zoper pisarenje proti našim Jednotam in društvom.- Ncd 15 let smo se dobro vihali sami brez umešavanja kacega modrijana. Mi v Ameriki ne potrebujemo inteligence & la Mulaček — ta naj v Ljubljani ostane in tam postopa na druge stroške. V Ameriki potrobnjfemo trdne in delavne roke in poštene značaje, ne pa sleparje, lenuhe in ljudi, ki si domišljajo, da so za kaj "višjega" ustvarjeni. Tu imamo preobilo inteligence, ki zna pravilno angleški govoriti in pisati, ki ume knjigovodstvo, stenografijo in dopisovanje; vse te moči ao zelo poceni; ne potrebujemo pa tu ljudi a la imenovani ex - profesor, kajti tu ne damo nič, ako zna 021 grški, latinski, ali pa makari lato v ski jezik, kajti le faktično delo se plača. Zato pa kaj grenko skušajo Ameriko ud ex-oficirji, "plemenita«ex-profewwji, inženirji itd- Dobro izoftem j___: ____J__jj- j__ delavci. u * & v **< z jiiaT*" ueio uopc, BO • 'V je mehaniki, livarji itd. Za čevljarje, komije in profesorje pa tu ni mesta. Ex-profesor se jezi, da se ljudje (posebno v Clevelandu, O.) ne odkrivajo inteligenci! O bedasti profesore! Tu v tej deželi sploh ni navade se odkrivati ne Amerikancu, ne kakemu drugemu. Mi se. tu odkrijemo k večjem kakej dami. ako ona prva pozdravi z lahkim poklonom z glavo; ako pa tega ne stori, ne dopušča ameriška etiketa se pa odkriti. Morda je ex-profesor res pričakoval, da ga ameriški Slovenci čakamo z godbo in vrečami denarja? Ali je res mislil, da se bode njemu na čast par tisoč klobukov polomilo v svrho odkrivanja? Prismoda ! Tudi slovenske šole ga pečejo. Ali je bil morda mnenja, da ustanovi on slovensko šolo? Počemu? Naša mladina, kakor tudi ona vseh drugih narodnosti neče tu več občevati v domačem, to je jeziku svojih starišev; to stori "k večjem doma, na ulici pa govore že tri- in štiriletni otroci zgolj a-ikakem rojaku še v dobrem spominu. "Slovenski Narod" in drugi slovenski listi v stari domovini nas lahko pri miru puste, mi se znamo sa-mi vladati, ker smo dovolj praktični. Bog nas obvaruj v Ameriki pred "inteligenco" a la Mulaček, kakor pred kugo. Dogodki v Nevadi. Zaloga orožja. V GOLD FIELD JE DOSPELO IZ CALIFORNIJE DEVET ŠOTNI J ZVEZINEGA VOJAŠTVA Detektivi Consolidated Mines Comp. so našli v nekem skrivališču 100 pušk. POLOŽAJ. Za tretji termin predsednika Roosevelta. VODJE JUŽNIH REPUBLIKANCEV SO SKLENILI SOGLASNO DELOVATI NA TO, DA ROOSEVELT ŠE ENKRAT ' KANDIDIRA V petek se je vršil v Belej hiši v W ashingtonu sprejem. PREDSEDNIK SE BRANI. G-oldfield, Nev., 9. dec. Kapitan Sage, kteri je načelnik detektivov Consolidated Mines Coimapny, nazna nja, da je zaplenil sto pušk, ktere so najbrže unijski delavci skrili nedaleč od tukajšnjega mesta. Sph.šno se trdi, da je to del onega orožja, kterega so si štrajkarji tekom zadnjih dndj nabavili. Zveza lastnikov rudnikov namerava že te dni pričeli v svojih rudnikih z delom, in sicer z neunijskimi delavci. To se bode zgodilo v sredo. Tukaj je sedaj devet sotnij zvezi-nega vojaštva, kterega del se je nastanil na Combination Hillu, le 300 yardov daleč od rudnikov. Šerif In galls je odšel s svojim moštvom k bolj oddaljenim rudnikom. On trdi, da je kos položaju in se bode sedaj delo laiiko pričelo. Seboj je vzel večjo število deputvi-šeri-fov. Vojno stanje še ni proglašeno iu vojaki ter častniki nimajo mnogo opraviti. • o Sp i cm enitpv imena bolezni malaria. V nadalje se bode imenovala bolezen, znaaia sedaj pod imenom malaria, moekitska mrzlica. Tako so sklenili delegat je tretjega mednarodnega zdravstvenega kongresa, kteri zboruje v Meorico Ciudad, Mexico. To »o storili vsled tega, da bode tudi priprosto ljudstvo takoj vedelo, odkod prihaja ta nevarna bolezen, ktere bi ne bilo, ako bi ljudje bolj energično nnifteVfeli rnoakate. . u* Washington, 6. dee. Danes je bilo tukajšnje mesto središče zbiranja republikanskih vodij iz raznih držav, kajti nacijonalni republikanski o'dbor je imel dopoludne svojo sejo. Tem povodom je bil izvoljen predsednikom tega odbora Harry New, kteri je prevzel mesto tajnika Cortelyoua, ki je od tega mesta odstopil. Pri nadaljnih sejah tega odbora se bode določilo, kje se bode vršila nacijoaalna- konvencija republikanske stranke. Tekom popoludneva so člani republikanskega odbora odšli skupno v Belo hišo, kjer jih je predsednik Roosevelt iskreno sprejel. V tem času je Belo hišo ostavil Sam Watts iz L»ewis-tona, Pa., kterega je predsednik sprejel baš pred prihodom Članov imenovanega odbora. Watts trdi, da mu je predsednik dejal, da ne more predsedniško mesto obdržati dalj ča?a, nego določa njegov sedanji predsedniški termin. Medtem ko je Wa-tts pripovedoval po mestu to novico, so imeli člani republikanskega odbora iz južnih držav posebno sejo, pri kterej so sklenili, da bodo storili vse, kar je v njihovej moči, da bodo delegacije pri konvenciji delovale sporazumno. V*i so za to. da predsednik Roosevelt še enkrat kandidira. Člane imenovanega odbora je Roosevelt sprejel v takozvanej iz toč ne j dvorani. Predsednika je predstavil svojim tovarišem Mr. New. kteri je potem Rooseveltu dejal, da ni potreba njemu vsakega posebej predstaviti. kajti člani odbora so ravno isti, kteri so ga pred štirimi leti imenovali kandidatom. Vsakemu posebej je podal desnico. Nato so vsi odšli zajed-110 s predsednikom pred Belo hišo. kjer so se dali slikati. Za Rtujsevelto-vo kandidaturo se je sedaj izjavila tudi Colorado in ravno to se poroča celo iz Alaske. Med države, ktere žele, da bi Roosevelt Še enkrat kandidiral, spodajo Maryland, Virginia, obe Carolini, Georgia, Flotrida, Alabama, Mississippi, Louisiana, Texas. Le Arkansas, Tennessee in Kentucky še niso izjavile svojo željo. Ako se tudi te pridružijo prej imenovanim državam, potem je ves jug za predsednika Roosevelta. Severne države so pa že itak od nekdaj zanj. -O Vstaja boxerjev na Kitajskem. Z zvezinim transportnim parnikoan "Tbomasom", kteri je dospel v San Francisco, CaL, iz Daljnega Iztoka, so dospela poročila, da se je na Kitajskem pričelo zepet znano vstaško gibanje, kteremu pravijo bok se rs ko gibanje. Vlada je poslala proti vsta-šem večje čete vojaštva. • Denarje * staro domovino pošiljamo: za $ 10.30 ............ 50 kron, za % 20.40 ............ 100 kron, aa % 40.80 ............ 200 kron, ca I 101.75 ............ 600 kron, sa f 203.60 ............ 1000 kron. sa $1016.00 ............ 6000 kron. Poitazfna Je lilHi pri tab svotak. LzpOaSajo brea vWja Odbitka. Naie denarna poiHjatv* teplačoja c. kr. pofad hranilni nrad ▼ 1L «0 12. dnalt. n«i|a do $25.00 t iutoflal ▼ jnlyw»-Order JVjTM^aSL ML Svarilo rojakom ! V letošnjem letu smo morali na tem mestu večkrat svariti naše rojake, kterizn so newyorski sleparji iz hrvaškega tabora potom cirkularjev ponujali naj razno vrstne j še predmete« kateri vsi skopaj niso bili vredni niti pi-škavega oreha. .Ne mine skoraj mesec, da bi ti sleparji ne ponujali rojakom in Hrvatom kako sleparijo, k^jti nabavili so si naslove naročnikov tukajšnjih časopisov in sedaj so se na ta način lahko spravili na zaupne naročnike* Seda j ^ so zopet pričeli razpošiljati okrožnice, s kterimi ponujajo rojakom tobak in vrhn tega tudi nagrade, dasiravno v New Torku vsakdo ve, da nimajo nikake zaloge in da vsako eventaelno naroČilo kupijo pri prodajalcih tobaka, kteri jim dajo najslabšo blago, samo da je dobiček večji. Da bi kedo dobil obe-čano nagrado, na to ni niti misliti, kajti vse ono, kar bodo dobili od rojakov, bode le nagrada za lopove. ^ Rojake opozarjamo, da ako dobe kak napominani cirkular. se nikakor ne ozirajo nanj in da na nikak način ne odgovore. Vsakdo naj te tiskovine takoj uniči in se ne zmeni za nje. 0 katastrofi v Chicago zmagovalka. Republikanska konvencija REPUBLIKANSKA NACIJ ONAL-NA KONVENCIJA SE VRŠI V CHICAGU DNE 16. JUNIJA LETA 1908. Takoj pri prvem glasovanju so se odborniki izjavili za imenovano mesto. KANSAS CITY IN DENVER PRO PADLA. Washington. 8. dee. Republikanski nacijonalni odbor je pri svojej včeraj-šnjej seji v tukajšnjem mestu sklenil, da se bode vršila republikanska naei-jonalna konvencija, ktera imenuje republikanskega predsedniškega kandidata in ki določi platformo za volilno borbo, v Chieagu, 111., dne IG. junija 1908. Pri glasovanju za mesta konvencije je odpadlo na Chieago le 32, Kansas City, Mo., 17. in na Denver, Colo., 4 glasovi. Seja se je pričela ob 10. dopolu-dne in ko se je pročitalo poročilo odbora ter po volitvi delegatov za District Columbijo. Puerto Rico in Filipine, se je pričelo glasovanje za konvencij-ska mesta, ktero se je zaključilo z zgorajšnjim uspehom. t POPOLNI NEDELJSKI MIR V NEW YORKU. Včeraj so bila v našem mesta vsa gledališča zaprta. Še nikoli ni bilo v New Yorku tako žalostno in pusto, kakor včeraj, kajti pobožnim politikom se je posrečilo izposlovati, da so morala biti vsa gledišča in koncertne dvorane zaprte. Nikjer ni bilo opaziti ni jedne zabave in tudi društvenih veselie ni bilo. Glede društvenih veselic pridejo v po-štev seveda le Nemci, kteri drugače ne morejo živeti, ako ob nedeljah ne razgrajajo in ne pijancu je jo. V ameriških klubih je bilo opaziti isto življenje, kakor druge nedelje, le nemške dvorane so bile temne in prazne. Gledišča so bila zaprta, kar je tndi odobravati, ako pomislimo, da se vrše ob delavnikih popoludne in zvečer predstave, tako, da ima vsakdo priliko na ta način se razvedriti. V ostalem je pa tudi pravilno, da vlada X mestu ob nedeljah mir, kajti nedelja je pred vsem za počitek in za opravljanje verskih dolžnosti, za ktere se naši meščani dosedaj niso bel mnoga cmenili. Ako bodo neddje tudi v na- rajinja, je opati, da bočm to salo West VirgiOili. OROŽNA NESREČA V PREMOGO-VTH ROVIH PRI MONONGI m JE ZAHTEVALA NAD ŠTIRISTO ŽRTEV Rešilna dela počasi napredujejo. — Prinašanje mrtveev na 1. f površje. 400 KRST DOSPELO V MONONGO. Monongah, W. Va., 8. dec. Do 6:30 včeraj zvečer so prinesli iz premogo-vih rovov št. 6 in 8 od Fairmcmt Coal Company na površje 22 trupel j pre-mogarjev. Med temi so le 4 Američani. V rovih so našli še nadaljnih 75 mrtvecev, ktere pa ne morejo prinesti na površje, ker leži v hodnikih vse polno skalovja. Vseh premo garje v je bilo ubitih najmanj 400, toda to število se bode povečalo najbrže na 500. Med temi je 40% Američanov, vsi drugi so večinoma Slovani in Italijani. Da bi še koga živega dobili, ni upati. Iz Pittsiburga in drugih mest je dosqpelo semkaj 400 m rt v ašk ih tkrst - Netereča je prišla nepričakovano in vzroki niso znani. Preiskava se bode sicer takoj -vršila, toda mrtvim pre-mogarjem to itak ne koristi. Družba bode za r. idbine nesrečnikov po možnosti skrbela. Tukaj so vse gostilne zaprte in 6000 premogarjev, ki delajo v drugih rovih, je pre»nelialo z delom. Vsi so poaiudili svojo pomoč pri rešilnih delih. Rešilno možtvo je moralo v rirvu št. 6 2500 čevljev daleč napredovati, predno je prišlo do prvih mrtvecev. Večina nesrečnikov je še jedno miljo naprej in minolo .bode več dni, predno bodo prinesli vse mrtvece na površje. R-azstrelba je bila tako jaka, da je zdr- bila 600 vagonov za premog. Vsi dohodi so zasuti. Monongah, W. Va., 9. dec. Število žrtev bode doseglo brezdvomno 500. Xekteri premogarji, ktere so njihovi sorodniki obžalovali kot mrtve, imenovanega dne nis<» šli na delo, in so sedaj zopet prišli domov. Dosedaj so prinesli na površje 53 mrtvecev, kterih trupla so pa večinoma v takem stanju, da so jih morali takoj pokopati. Včeraj popoludne je pričelo v rovu št. 8 zopet goreti, tako da so morali z iskanjem mrtvecev takoj prezebati- Iz Avsfro-Ogrske. Proti nemšk. barbarstvu. KLUB POLJSKIH POSLANCEV UPRIZORI Z DRUGIMI SLQ-VANl DEMONSTRACIJO PROTI ZVEŽI Z NEMCU O, Sedaj bodo tndi delegacije nastopile proti imenovanej nenarav-nej zvezi. HRVATSKA OBSTRUKCLTA. BREZPOSELNOST. KRETANJE PARNIKOV Dospeli so: Amerika 7. dec. iz Hamirarga s 1662 potniki. Celtic 7. dec. iz Liverpoola s 512 potniki. Lusitania 7. dec. iz Liverpoola s 1S96 potniki. Ida 8. decembra iz Trsta s 5 potniki. Koreja S. decembra iz Libave s 580 potniki. Cretic 3t decembra iz Genove s 732 potniki. Slavonia 8. decembra iz Reke z 2328 potniki. La Touraine 8. dec. iz Havre s 660 potniki. Philadelphia 8. dee. iz So u t'h ampt oai a s 38l potniki. Doapcti faaja: Patagonia is Hamburga. Ryndam u Rotterdaana. Astoria is Glaegowa. Kronprinzessio CeeOie 10. dee. v Bm- Vaderland 10. dee. v Antwerpen. Laura 10. £ssl v tnL Teutonic 1L dec. v LivearpooL Amerika 12. dee. v Hamburg. La Touraine 12. dee. v Havre. Rbean 12. dee. v Bremen. Philadelphia 14. dee. v Southampton. Lmsitanja 14. 4ec. v Livei^oot Graf Waldeiaee 14. v Hamburg. Konga 14. v Uwty), Astoria 14. dee. v nMMAAnMMMMMMMMMMMMMAMMMMMMMMMHHWMk Dunaj, S. dec. KLlub poljskili poslancev, kteri je nedavno zajed no s Čehi in drugimi Slovani, v imenu človekoljubja in civilizacije v avstrijskem državnem zboru nastopil javno proti barbarskej pruskej vladi, ktera namerava Poljakom v vseh šestih deželah nemške Poljske z nasiljem vzeti njihove posesti, sedaj ne .bode več v parlamentu nastopal proti nemškemu divjaštvu. Poljski klub se sedaj pripravlja na demonstracijo proti avezi Avstrije z Nemčijo. To demonstracijo bodo Poljaki uprizorili, ko se snidejo avstrijske delegacije. Značilno pri tcča, da se nemudoma prične s splošnim bojkotom nemškega blaga. Kudimpešta, 8. dec. Hrvateki člani ogrskega-hrvatskega državnega zbora vztrajajo z obstrukeijo Ikljub temu. da se je v Zagrebu pričelo zasedanje hrvatskega sabora. Obstrukcija Hrvatov je taka, da državni zbor ne bo mogel potrditi z Avstrijo sklenjene na godbe. Ministerski predsednik dr. Aleksander Wekerle ne ve, kiij storili, kajti za njegove grožnje se hrvatski poslanci niti malo ne zmenijo. Celo predlog, da se poslovni red za važne seje lahko v toliko spremeni, da bi se zamogle debate vsaki čas z dovolitvijo večine zaključiti, na Hrvate ni napravil niti najmanjšega utiša. Dunaj, 8. dec. Brezposelnost postaja v Avstriji od dne do dne večja in vrhu tega se vrača še iz Amerike na -tisoče izseljencev, tako da mora Avstrija krizo v Ameriki bolj občutiti aego Amerika. Vsled tega je vlada v velSkih skrbeh, to tem bolj, ker ve, da se bode brezposelnost še povedala. Na severnej meji Avstrije, zlasti pa v Oderbengu in Oswieczimu, je na desettisoČe " Ajrierikancev", kteri ne morejo odpotovati dalje, ker v Atoi ri j nmajo dovolj vlakov na razpolago. Dosedaj je potovalo skoz ime 1 ova na mesta 40,000 iz Amerike došlih ljudi, toda vseh skupaj bode prišlo najmanj četrt milijona, koji vsi bod. - brez dela, kterega v Avstriji -tndi inače ni dobiti. Klub poljskih iposlaneev bode radi tega vložil pri državnem xboru interpelacijo, s ktero bode pozval vlado, da stotisočerim ljudem, ki so brez deln in zaslužka, pomaga. Budimpešta, 9. dec. V poslanskej zfoornici ogrsko-hrvatskega državnega ztrotra prišlo je zopet do škandalozne seje, ktero so provzročili Madjari s tem, da je predsednik državnega zbora 13. poslancem iz Hrvatske odvzel pravico govora* v zbornici. Pri tem je prišlo med hrvatskimi in madjar-skimi poslanci do pretepa, pri kterem je v resnici tekla kri. Tndi predsedniku so pretile batine. Končno je bil prisiljen določiti sejo državnega zbora na nedeljo, kar se dosedaj še nikoli ni zgodilo. V kabinetu se posvet«je jo, kako nag nastopijo proti Hrvatom, kteri preprečijo s svojo obštrukcijo vsako delovanje zbornice. IwijNWM g Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1908 je dobiti po 30 ct. poštnine prosto. Koledar je zelo zanimiv ter ima obilo slik. Vsako leto ga razprodamo po 5000 komadov kar gotovo znači, da je Koledar zelo priljubljen. Primerno darilo je prijateljem in znancem v staro domovino, ter velja tutli le 30 ct. Dobiti je pri Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New Torh, 6104 St. Clair A^nue, N. E., Cleveland, O. Denarna kriza in zapiranje tovarn. ZOPET JE JEDNA NACIJONAI*-NA BANKA NAPOVEDALA BANKEROT; TO VELJA TUDI O NEKTERIH MAN JIH BANKAH. Posledice velikega bančnega poloma v Kansas City, Mo. .PRENEHANJE Z DELOM. Pittsburg, Fa., 7. dec. Tukajšnja Fort Pitt National banka je včeraj zjutraj prenehala s poslovanjem in njeno vodstvo je prevzel državni pre-gledovalec bank. Kapital imenovane banke je znašal nekaj nad dva mili-' jo na dolarjev. Banka ni imela baš velikih poslov in bankerot je morala napovedati brezdvomno le radi finančne krize. Pri banki je naloženega tudi ■f30,()00 vladinega denarja, kteri je pa zavarovan. Kansas City. Mo., 7. dec. Tekr.m včerajšnjega in današnjega dne ni prišlo pri ni jedni tukajšnji banki do pričakovanega navala. Bančni uradniki so mnenja, -la je kriza, ktera je nastala radi bankerota Bank of Commerce. sedaj končana in da bodo kma-I«» zavladale normalne razmere. Knipuria. Kans.. 7. dec. State Ba.ik of Admire v Admire je napovedaJa bankerot. Vlog ima $125.000. -TefTers«>¥i City, Mo.. 7. dec. Banka v Stotesburyju, ktera je zasebna, je napovedala bankerot. V banki je bilo le $22.000. Boston, Mass., 7. dec. Dasiravno se je gospodarski položaj v državah Nove Anglije izdatno poboljšal, morajo vendarle manjše tovarne sedaj prene-havati z delom, ali pa število delavcev pomanjšati. V Majsonu so Ellisovo tovarno zaprli in v drugih tovarnah, zlasti pa v onih v Palano, so delo znižali na štiri dni v tednu. To velja tudi o krajih izven države Massachusetts. V velikih tovarnah, kjer so takoj, ko se je pričela finančna kriza, z delom prenehali, sedaj zopet delajo, kakor pred krizo, tako, da so se v tem ozira pričeli zopet boljši časi. S VED SKI KRALJ OSKAR UMRL. Kralj je postal sedaj njegov najstarejši ,sin pod imenom Gustav V. Stockholm, Švedska, 9. dec. Švedski kralj Oskar II. je včeraj zjutraj ob 9 :10 umrl vsled ostarelosti. Njego-vej smrti so prisostvovali vsi člani njegove rodbine, kakor tudi ministri, dočim se je pred kraljevo palačo nabralo na tisoč« ljudi, kteri so z žalostjo vzeli na znanje vest o kralje ve j smrti. Vsa dežela je v žalnih zastavah. Prestol prevzame sedaj njegov najstarejši sin Oskar Gustav Adolf, kteri je že včeraj popoludne položil uradno prisego in si dal ime Gustav V. Potem so ostali princi položili prisego zvestobe novemu kralja. ceneje in bodeS na j so-udneje postrežen pri Fr. Saxmrju, Glas Naroda fti GLAS NARODA" (Slarcalc Daily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation». FRANK SAK8ER, president. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of bosineen of the corporation and d ireuuoo of abore officers: Il>9 Greenwich treat. Borough of Manhattan, New York OUy, N Y. XS»a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 „ pol leta.........1-60 ,, leto za mesto New York • . . 4.00 ,, pol leta za mesto New York . 2.00 H Kvropo za vse leto.....4.50 tf ,, ,, pol leta ..... 2.50 **•»■<• četrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. «QLAS NARODA" _ ( "Voice of the People" ) Issued every day, except Sundays and p^I - ^Holidays. Subscription yearly $3.00. __ !AdvertiMmeat on agreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti Be ne aatisnejo. Denar naj se blago voh pošiljati po Money Order. »juiwj ..m *•• Pri spremembi k raj a naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče eazuani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov : «Qla« Naroda" 109 Greenwich Street. New York City. Telefon] 1279 Rector. Zveztno vojaštvo v Nevadi. Zverino vojaštvo, ktero je prišlo vsled *po velja iz Washington a všitraj kiarski okraj države Navade, se je napotilo tjekaj v ravno takih okoli-^čin -.h, kak« r je svojedoboo prišlo v Chicago, Illinois. Guverner imenovane države je naprosil predsednika Roosevelt a. da mu duposlje svetino vojaštvo, kajti t-amošnje oblasti niso v stanu ski'beti za varnost in rrtd. Vsled te-ra je bila zvezi na vlada prisiljena državnim oblastim pomagaJti. tako da jej ne more nihče kaj slabega očitati. V tem slučaju «e zvezina vlada ne vmešava v zadeve državne vlade; bas nasprotno. Zvezina vlada je bila prisiljena to storiti, da tako čuva državno avtoriteto, ktera je baje v nevarnosti. Vse to je »torej v redu in ostane le še vprašanje, so-li razmere v Nevadi v resnici take. kakor je poročal guverner v svojem poročilu predsedniku Rtosevehu. Lestokrat cse je namreč že dogodilo, da se državne oblasti rade izognejo eventuelnim konfliktom iu tako prepuste vso odgovornost zvezinizn oblastim, kterim so tuili one podrejene. Ker v Nevadi nimajo rniliee, morale bi,, aiko krajevne oblasti nL»>o mogle skrbeti za mir, to storiti oblasti countyja in potem tudi državne. Te oblasti bi glasom zakonov morale zapriseči potrebno število deputyjev, kteri bi skrbeli za mir in red. General Fuivston, kteri je poveljnik v Nevado »poslanega vojašitva, je poslal v Washington poročilo, iz kte-rega je razvidno, da nevadski governor ni jemal v poštev imenovanih zakonov in predpisov, tomveČ se je takoj obrnil v Washington* za pomoč. Vse to pa izgleda zelo čudno in nekako dokazuje, da governer svojim lastnim sodržavljanom več ne zaupa. To jrn. pomen j a zopet — politični (bankerot v državi Nevadi. Ako pa sodimo sedanje dogodke v Nevadi po zgodovini delavskega gibanja v pogorskih državah, potem si zamoremo stvar še drugače t«>lma-eitti. AJto se gre pri vsem tem le za čuvanje javnega reda, je bila guvernerjeva prošnja vtsekafco prezgodna, kajti sedaj preti nevarnost, da bodo zvezi no vojaštvo .potrebovali za kako nasilstvo proti delavcem. Lz nadalj-nega poročila generala Fivnst« na je razvidno, da on ni na strani splošnega ljudstva, temveč"- da se je takoj pridružil lastnikom rudnikov, o kteri h trdi, da so opravič eni skrbeti za red in mir. Ta javna pristranost je pa velika kriviea. ktero se mora tem bolj obsojati, ker se s tem stvar le poslabša. Odstop češkega vrhovnega maršala Lobkovica. Češki vrhovni deželni maršal, ki je izpolnil 75. leto, Odstopi 13. decembra, ko mu poteče 61etna funfkcijska doba.. To se je že poluradno razglasilo. Vzrok odstopa pa ni toliko starost, kakor nove strankarske razmere na Češkem, vsled kterih pride v bodoči deželni ssbor še radikalnejša večina. tKnez Ldbkovic je prevzel predsedstvo češkega deželnega zboovršje in njihova naloga je, da sedaj uvedo zopet one stare navade, ktere so bile v običaju pred več nego 200 leti, oziroma v dobi, ko so bile nase dežele še revne an-sjleake 'k< lonije. Tedaj ob nedeljah ■trt bilo misliti na zabave, kajti prirejati kaj taeega bi bilo v onih davnih časih, ko je moral vsakdo trdo delati od jutra do večera, prava nesmisel. Radi tt^ga so tudi kolonisti izdelali zakone, kteri so določali, da mora ob nedeljah povsodi vladati p< polni mir. Po »teh zakonih se pri nas sedaj ravnajo oni, kteri nimajo kaj družeča opraviti in tako so v minolem tednu srečno dosegli, da je nek sodnik prepovedal ob nedeljah prirejati prelista ve v glediščih in druzih zabavnih lokalih. Da se je to doseglo, so izkopali vse zgoraj omenjene stare zakone, kteri prepovedujejo (državljanom vse mogoče stvari, v kolikor pridejo nedelje v poster. Ljudeon, kteri vedno uvažujejo zakone, je seli a j uprav nemogoče obdržati v glavi vse ono, kar je prepovedano. Radi tega smatramo umestnim objaviti o-li j, kar je ob neideljah sedaj še vedno dovoljeno. Imenik dovoljenih stvari in dovoljenih opravkov ob nedeljah je izdatno krajši, nego oni prepovedanih in radi tega smo uverjeni, da si ga bode vsakdo lahko zapomnil. Ob nedeljah se sme: 1. "Hoditi v cerke»v. v 2. Dihati, dokler to ne provzroča nepotrebnega šuma. 3- Čitati 'poslanico predsednika Roosevelta. 4. Šteti gumbe na zimski'h suknjah m površnikih. 5. Umivati se in lase česaiti. G. Trikrat jesti tako, da se pri tem z vilicami in nožmi ne ropota. 7. Gledati skozi okna in pri tem občudovati blato na ulicah. S. Ijoviti muhe, ako ima človek dovoljenje za lov. 9. Šteti tikanje ure. 10. Devati otroJkom v usta cunje, ako prič no jokati in kričati. 11. Čakati in piti čaj. 12. Iti zvečer v postelj in skrbno namazati peresa ter žice z oljem, da !*>stelj saj do polit-noči ne — škrip- lj<\_ . * Vse drug" je ob nedeljah prepovedano in ljudje, kteri se bodo seznanili s temi predlogi, ne bodo nikdar irreŽili proti starim zakonom iz srečne dobe puritancev. DOPISI. Cleveland, Ohio. Cenjeni gospod urednik:— Uve»rjeri sem, da bodete sprejeli moj dopis v predale Važega cenj. lista in to tem raje, ker je le redko-kedaj kaj slišati, dasi je ravno v našem mestu največja slovenska naselbina v Zjediiujenih državah. Z delom gre« tukaj še vedno b«;lj počasi. Vendar -pa se je delavski položaj vsaj nekoliko poboljšal. Ne-ktere tovarne so pričele zopet z delom, četudi omejeno. Nekaj pa jih seveda še počiva in je pričakovati, da vsaj z novim letom Zi pet prično v polnem tiru. Finančna Ikhriza je deloma prestana. V prometu je skoro .polovico izdanih certifikatov, kteri nadomeščajo gotov denar. Wlje se, da bode mnogo tovarn že sedaj no plačo svojim delavcem v gotovini izplačalo. Mnogo brezposelnih je odpotovalo v staro domovino in razne druge kraje s trebuhom za kruhom. Za novince je sedaj preklicalo trda, kajti tovarne imajo starih delavc-ev dovolj na razpolago. Prihaja pa jih razmeroma precejšno število v to obljubljeno deželo. Upajmo, da se kmalo povrnejo prejšni časi, kteri bodo nudili zaslužek delavskemu živi ju. Darsi nekoliko pozno, vendar moram < meniti veselico, ktero so priredile slovenske Sokolice na zahvalni dan, 28. nov. Udeležba je bila tako obilna. da so slovenske Sokolice lahko ponosne na isto. Saj je pa tudi nudila t a veselica vsakemu udeležnSku dovolj užitka. Možki pevski zbor nam je zapel par slovenskih pesimi v splošno zadovoljnost. Le žal, da je med Slovenci tako težko dobiti dober in neprisiljen tenor. Obilo pohvale je žel tudi pevski ženski zibor Sokolic. Aplavdiranju ni bilo konca n<-» kraja, tako da so morale ponovno nastopiti. Tudi igra "Eno uro doktor7' je doforo uspela. Gosp. F. Bela j je. častno rešil ulogo zdravnika. Čez vse izvrstno pa sta rešila *g. Ig-Spetie in gdč. Zofka Vilharjeva ulogo sluge in gospodinjo. Tudi' ostali diletantje so bili kos svoji -nalogi. Ves v spored se je vršil lepo in točno, tako da je bil zaključek pravočasen m da je plesaželj-na mladina imela dovolj časa na razpolago. V ostalem pa «e je zahvalni dan Čil kakor običajno druga leta. Pri boljših hišah je moral marsikak puran žrtvovati^ življenje. Navadni ljudje pa so se zadovoljili tudi z drugo perutnino, ali celo s corned beef", ako ni cvenka v obilici pri hiši. Mnogo podjetij je letos opustilo darila, ktera so v navadi za ta dan, pa bodisi da vsled bivše krize ali kaj druzega. Edino upanje še imajo, da se o Božiču 'bolj poue?e sktupno. Danes (5. dee.) popoldan priredi par Amerikancev izlet v zraku j levu. Istim se pridruži g. Travnik ar. &uani vinski trgovec. Da bi jim bila le "sapa" mila ter jih zanesla nad kako vinsko klet in ne na Erijsko jezero, čegar valovi niso nič kaj priporočljivi, zlasti v zimskem ča-iu. Ce pa se skesajo, potem je seveda moja skromna želja odveč. Pred par dnevi smo dobili zopet par prstov snega, kteri je ^nekoliko t čistil ozračje, šolski mladini pa pripravil veliko veselje s "snow balli". Pereče vprašanje uličnih že^gznic bode menda kmalo rešeno, tako zatrjujejo tukajšnji listi. Mestni svet — na čelu jim mayor Johnson — in družba uličnih železnic se že nekaj dni pogajajo za novo pogodbo in tarifo ter je tipati, da se doseže sporazum mirnim pultom. Za danes, g. urednik, sem z novicami gotov. Opomniti mi je le še nekaj glede mojega zadnjega dopisa, v kterem sem Vam poročal, kaj se je Vašemu listu predbacivalo na zadnjem farnem sestanku. Toda Rev. K. to ni ugajalo ter je poslal A- S. preklic in izjavo, da je laž, da bi bil kedaj on to izjavil. Me prav veseli, da je javnost zvedela resnico, da je naš delavski list "Glas Naroda" nepodkupljiv. Jaz sem zadnjič izrazil misel, da je tako natolcevanje Ikri-vično, a na to je Rev. K. hudomušno pristavil: "Mu vrjamemo!" Tudi to priznanje ni napačno, kaj, g. urednik? Če ibi se šlo za kako Vašo stvar, bi jih menda malo dobili, kter^ bi odkritosrčno izjavil: "Mu v-rjame mo. '' Toda šalo na stran. '1 Clara facta iboni amici", pravi pregovor. Povem pa Vam odkrito, Rev. K., da niti >malo nisem mislil na to, da bi izzval kako polemiko. Resnica pa jer da se je to splošno govorilo, toda na to nisem dal ničesar. Čim pa je to prišlo v javni st, pri sestanku ob ogromni udeležbi, sem pa moral nekoliko i meniti, saj je to vendar tudi novica. Da jo je tudi uredništvo kot tako vzelo, mi j?> dokaz listnica uredništva, ktera je gotovo Vam služila v odgovor. Jaz ne vem, kdo naj bi bil odgovoren za dotično obrekovanje. Mogoče je, da je bilo res iz trte izvito, toda jaz bi rajši vrjel, da kar se ne stori, se ne zve. Papir pa je istotafco nedolžen ter se da marsikaj preklicati. Zvedel sem tudi od gotove strani (ti da ne od Vas, g. urednik), da ste poslali protidopis ter nad Oirkular-jem stresali svojo jozo in cvilili kakor psiček, ee se mu na rep stane. Radi bi tudi anali pravo ime. Hm, menda je javnosti vse jed'no, kdo piše kake novice in kdo je podpisan. Če Vam je toliko na pseudo-imewu, Vam ga bode gotovo uredništvo sporočilo iz prijaznosti, ako ga zahtevate. Povem pa Vam lahko, da je moja malenkosti (dasi nisem tako majhen) doma iz hribov. ICako morate biti tako naivni ter nad menoj stresati jezo Čermi jo ne stresate nad javnostjo? Ali ste res tako rtsamljen, da *bi Vam moral sedaj jaz služiti za L'ciljšajbo"? . Neki hudomušne! je pred kratkem ^klamfal tale verz: Preklicano zvončkalo in zvonilo" To pobožno je glasilo, Pa neslo ni še groše tri, Naj vrag ga — vzame, kikiriki! Aha, petelin, zdaj si ti na vrsti, Sporoči po vojaško in po vnsti; Priti sedaj ima danica, Pozebla bo, ko rž, pšenica. Pa se je res nekako tako zgodilo! Sedaj Vas prijateljsko pozdravljam, g. urednik. Če me pa še Vi kaj ujezite, bodean pa še večkrat pisal. Ker sem zraven tudi nekoliko trmoglav, zato ostanem še vedno Cerkular (ne drugače). Carjev dar. Ruski car je naročil izdelati naj dragocenejši zemljevid, ki ga je dose-daj svet videL Zemljevid predstavlja Francijo ter i^t napis "Francoski republiki, prijateljici in zaveznici". Vseh 86 departememto/r Francije je izdelanih v raznih barvah. Imena mest so iz zlata, reke pa iz platine. Znamenitejaa mesta so označena z dragimi kamni: Pariz z rubinom, Havre s smaragdom, a Bones z zefirom. Vsi dragulji, zlato in platina izvirajo iz ruskih rudnin. Prekrasni ta dar ima vrednost 6,250,000 frankov. Iščem brata IGCTAiGA ŽIDAN. Doma je iz vasi Bregaoa pri Samobo-nu V Ameriki je im kaeib 16 let. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj g*.upi bla^*voli naznaniti. Mike židan, P. O. Bok 3*4, Forest City, Suaqoehaona O®., Janez na razpotja. Spisal dr. K. Med zaklanškimi fanti, 'ki so letos spomladi stopili pred naborno komisijo? junačil je tudi Ulonikov Janez. In ker je imel vse ude v redu, visokost in širokost pa, kakor zahtevajo vojaški predpisi, potrdili so tudi njega k vojakom. Iz njemu in nam neznanega vzroka ga pa niso uvrstili med tiste izvoljence, kterim so odprta pota k raznim zvezdnatim dostojanstvom, ampak pri dej al i so ga kratko in malo onim nesrečnim na-polcivilistom, ki služeči po osem tednov ostanejo celo svoje življenje brez svetlih zvezd in rumenih vrvic. Ali kakor se je bralo na pozcivnici, tki jo je Janez nosil za svojim zajčjim klobukom, Janez U Len i k iz Za-klanca, hišna številka 5, se ima 2. oktobra o(b sedmih zjutraj zglasiti kot nadomestni rezervist v cukrarni za Ljubljanico. 'Sicer/ je res, da uglednost nado-metstmega rezervista ni niti med civilnim miti vojaškim svetom tolika, da bi se z njo kdo lahko ponašal pred eerkvijo, kadar dero iz nje na-šopirjena yjfc&ka dekleta, in brez dvoma je res, da bi se slišalo lepše, ko ibi šel glas po Zaklancu: Ulčmikov Janez je potrjen k dragoneem, ki jezdijo Ikonije, ali h kanonirjem, ki stre-ljajo s topovi. Zato pa v prvem tre-notku, ko je zvedel, kaj so z njim •ukrenili vojaški gospodje, ni zajuckal nič kaj T veseljem, kakor se spodobi v tak' imenitnem, slučaju. Šele ■polagoma so mu prihajali juheji iz srca, in sicer potem, ko je prišel toliko do sape, da je pretehtal svoj položaj in uvidel njega izjemno zamotano® t. Ta pa je obstajala v tem, da je Janez ni bil več samosvoj, in bi se zato ne mogel brez posebnih -neprilik kar za tri leta udinjati cesarju; ampak njegovega bitja oni nežnejši del, kamor so položena ljubezenska cuvstva, pripadal je v izključno last Potokar-jevi Marijanici^ izpod Jeijega vrlia. Zdaj pa pomislite, kak Ikriž 'bi nastal, ko bi se moral od nje za tri dolga leta ločiti. On bi ji že ostal zvest, to je gotovo, je mislil, ko se je presodil v najrlici in površno; toda bi-li tudi Marijanica ohranila ves ta čas zvestobo, to pjf ni tako gotovo, je sodil. Da, ko je premotril njeno veveričjo nrav nekoliko globlje, zdelo se mu je celo maloverje.tno. No in pa hen raj, je modroval, tudi ni tako la'hk<> ljubiti tri leta. od ljubezni pa ne imeti ničesaiJ! Kdor ne verjame, naj le poskusi. Bo že videl. Take in enake misli zakrivile so celo, da jo je še osemtedenski osame-losti prepuščal prav iz srca nerad, in pri slovesu ami je morala za trdno obljubiti, da se ne bode kar nič odzivala, ko bi h< dil kdo trkat na njene spalnice okno. Nasprotno se je pa tudi on sveto zaklel, da tam v mestu talko izpod čela ne pogleda nobene, in Bog ga varuj in vsi svetci, da bi se stpuš<-al s ktero v kake ljuflbimske domenke. T^ko sta" slovesno govorila pri slovesu. Dejanski je seveda bilo nekoliko drugače; vsaj kolikor vemo iz zanesljivega vira o Janezu iz Zaklfcn-ca. Sicer je tudi o Marijanici raz-našala različne potajne govorice Žgančkova Meta, to je ista, ki nosi jajca v mesto. Pa ker je ta ibabnica zelo opravljiva in mnogokrat sliši, česar ne sliši, in še čeŠče vidi, česar ■rre^vidi, zato ji ne smemo slepo verjeti, da bi vlačili kar na njene blebe-ttave besede Mariajnico med jezike in zobove. Pa da smo pravični, moramo priznati, da tudi Janeza ne moremo postaviti kar pred naglo sodišče; ker tudi o njem vsega ne vemo. Zakaj v resnici ga na opolzli poti moremo spremiti samo do razpotja, s tem hočemo reči, do tja, Ikb je najibrže krenil stran pota. Od tu naprej pa smo za tisti večer, ki prihaja tukaj v po-štev, zgubili vsak sled njegov, tako da smo o tem, s čimur je baje rušil prisego, nakazani le na domneve; se-ve, ker je njegova tačasna dejanja zakrivila nočna temina, on sam pa o njih ni nikdar in nikomur črhnil besede. Pa ibidi tako ali tako, gotovo je, da je zabredel v hude skušnjave, ter kakor vse kaže, tudi v zmote, in da bi bil zabredel že prej, ko bi pobrana sadovoKL Jas Jcrrarhn sh> madjarako Nadjaje oo nmogočtevflnega Slovensko katoliško Ck podp. društvo -zD svete Barbare "o zaZjedln]?ne države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporlrano dne 31. Januar]al90J v državi Pennsylvaniji. ■ * O -O- glasilo jo "GiiAfi NAHODA". Zdravju najpnuiernejSa pijača je LE 1 S V PI V- O ktero re varjeno iz naiboljSega .mportiranega čt?kt J a Vnela, lids uis naj ivkdo ne zamud; poskusiti ga v svojo lastne korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. Lel^y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh bolj?ih gostilnah. Vse podrobnosti zvesle pri Geo. Travnikar-ju 6102 Si. A*e. N.K. kteri Vam diagevoije vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Ilka zaloga vina In žganja. n^di- o-a?5_ii Prodaja belo vino po______77. Vzrok smrti: ubil v radokopu. Zavar van je bil v I. razredu za svoto -flOOO.OO. PEE8TOPILL i Ki društva sv. Srea Jezusa št. 2 v Ely, Minn., k društvu sv. Jožefa ^t. :i0 v 4'hisholmu. Minn., J2-3. nov.: Fran Kožar rojen 18S3 eert. 437 I. .razred. Prvo društvo šteje 100, dru^o -pa 130 udov. Od društva >v. Alojzija št. 19 v Lorainu, Ohio, k društvu sv. Barbare št. 3 v Lasalle, III., 20. nov.: Fran Mažek rojen 1S59 eert. 2493 I. razred. Prvo društvo šteje 73, drugo pa 70 udov. Od društva sv. Alojzija št. 31 v Bradd cku, Pa., k društvu sv. Jožefa št. 53 v Little Falls, N. Y., 17. nov.: Gašper Bajt rojen 1885 cert*. I. razred. Prvo društvo šteje 239, drugo pa 45 udov. Od društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., k društvu sv. Alojzija št. IS v Roe k Springs. Wyo.. 17. nov.: Jakob Tavčar rojen 1879 eert. 3604 II. razred. Pno društvo šteje 152, drugo pa 277 udov. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 19. novembra se je odpeljalo iz jubljanskega južnega kolodvora v Ameriko 115 Slovencev, 40 Hrvatov, 37 Macedoncev in 20 Bol-gmror. Umrla je v Vrhpolju pri Vipavi Iva Terčelj, rojena Uršič, soproga posestnika Josipa Terčelja. Umrli so v Ljubljani: Alojzija Prijatelj, krojaeeva hči, pet mesecev. Vodovodna cesta 28. — Jera Goli, mestna uboga, 70 let. — Karolina Novak, steklarjeva hči. štiri in pol leta, Flo-rijanske ulice. — Fran Prek, tesar, 46 let. — Tgnacij Tihel, delavec, 58 let. — V Vodmatu št. 43 je umrla Uršul« Ambrožič. — V bolnici so umrli: Štefan Herman, delavec. 15 let. — Ivan ŠeŠek, prosjak. 67 let. — Jožefa Slivar, mestna uboga, 79 let. — Anton Mesec, strojarski pomočnik, 31 |«t. — Josip Fabro. zidarski pomočnik, 60 let. Is vlaka skočil je 18. novembra med postajama Ljubljana in Zalog pri kilometru 430,1 Ivan Jelovčan, rodom iz Martinjega vrha pri Selcah nad Škof jo Loko. Vlak ga je vlekel kakih 20 korakov s seboj, potem ga je pa našel železniški čuvaj nezavestne* ga ob progi ležati. Jelovčan je stopil v napačen voz in ko je pozneje to za-snal, je storil nepremišljen čin. Oddali so ga v deženo bolnišnico. Orožnistvo je v Postojni aretovalo delavca Antona Cigaleta, kteri je sumljiv, da je zaneti ogenj v gospodarskem poslopju Elija Predoviča. V £iški pa so prijeli hlapca Jakoba Zev-nika, kteri je defravdiral Kregarju 760 K in mu jih razen manjše svote iz Celovca poslal nazaj, potem pa je pri-telebal zopet v Šiško, kjer je stanoval. * T --■ Usoda ga je doletela, baš ko si je v gostilni tolažil svojo vest. Koliko vina se je letos pridelalo na Kranjskem? Letos se je na Kranjskem, kakor povsod drugod v južnih deželah pridelalo izredno veliko in dobrega vina. Odkar je prišla trtna uš na Kranjsko, t. j. pred 35. leti, je letošnje leto najboljše glede množine pridelanega vina, da. celo več vina se je pridelalo, kakor v letih pred trtno usjo. Takrat so dobili kranjski vinogradniki na 11,040 hektarjih vinogradov na leto po 300,000 do 400,000 ve-drov vina (168,000 do 224,000 hI). Vsled trtne uši in raznih strupenih ros se je to število leta 1894 skrčilo na 58.582 hI. Letos znaša na 10,452 ha vinski pridelek po statističnih podatkih 280,071 hI (500.126 ved rov) vina. Vinogradniki dobe za svoje vino nad deset milijonov kron. Ta pridelek se razdeli: okrajno gavarstvo postojnsko 35.185 hI (sodni okraj Postojna 1935 hektolitrov, sodni okraj II. Bistrica 1634 hI, sod ni okraj Senožeče 376 hI, sodni okraj Vipava 31.240 hI), okr. glavarstvo Krško 66,735 hI (sodni okraj krški 22,014 hI, sodni okraj ko-stanjeviški 17,526 hI, sodni okraj ra-deški 9645 hI), okrajno glavarstvo v Novem mestu 49.905 hI (sodni okraj novomeški 37,820 hI, sodni okraj žu-žemberški 5835 hI, sodni okraj Trebnje 6250 hI). okrajno gavarstvo Črnomelj 119,178 hI (sodni okraj Črnomelj 80.550 hI, sodni okraj Metlika 28,628 hektolitrov(, okrajno gavarstvo Litija 8852 hI (sodni okraj Litija 8730 hI, sodni okraj Višnja gora 122 hI), okr. glavarstvo kočevsko 216 hI. primorske novice. Pobegnil je od vojakov podtopni-čar Valentin Kocijančič, ki je bil nastanjen v Gorici. Doma je iz Podgore" Nagla smrt v železniškem vosu. 57-letni krčmar v Štanjelu Leopold Svn-gelj je prišel v Gorico po tobak. Ker se je hotel odpeljati z vlakom in ker se je v mestu nekaj zakasnil, hodil je naglo na postajo. StopivŠi v železniški voz se je pa Švegelj zgrudil mrtev na tla. Zadela ga je kap. ŠTAJERSKE NOVICE. Povest o vdovini zvestobi. Iz Gradca se poroča sedeča zanimiva dogod-bica: Neka gospa iz bojšega stanu je živela mnogo let srečno z možem, ki si ga je sama izvolila. Skrbno mu je stregla tudi v bolezni. Toda mož umre, mlada vdova da svojemu <(ne-pozabljenemu" postaviti lep nagrob- ' ni kamen na pokopališču sv. Leomhar-da in se po kratkem času drugič omo-ži. A tudi drugi mož ji umre nenado- j ma hitro. Dvakratna vdova pošlje po nagrobni kamen prvega moža, ga da j obrusiti in postaviti na grob drugega moža z napisom "prekmalu umrlega soproga". Vprašanje nastane, če bo-' de ta kamen imel sedaj mir kot "dar z\«testega spomina' J, O štajerskem ribarstvu. Iz slov. Štajerja se piše: Po ravnokar izišlih : oficijelnih statističnih podatkih poiz-' vemo gede ribarstva na Štajerskem ( nastopno in sicer po stanju z dne 31. decembra 1904: Po poročilih iz 22 političnih okrajev ima štajerska dežela ! 7602,7 km tekoče in —- brez ribnikov ! — 734,03 ha stoječe vode. Na teh vo- ' dali je 520 pravic za ribljenje. Od teh ' 520 pravie je dokazan samo za 427 . lov z 42,804 kg (26.107 kg žlahtnih j rib) in kosmatim izkupičkom 74,889 . kron. — Za račji lov obstaja 79 pravic; nalovilo se je vsega skupaj pri 33 pravicah 5417 r^kov. — Ribniku v z ribljenjesn je 251. Ribniki obsegajo skupno 589 ha; vseh je 534. Lov je naveden iz 251 ribnikov in sicer iz pra-vino ogospodarjenih 101,150 komadov — 3990 kg mladih rib; iz navadnih 4200 komadov = 283 kg mladih rib in 8764 kg jedilnih rib. Prodajo doma .je navedlo 86 ribnikarjev in sicer 2400 komadov = 395 kg mladih rib in 29,512 kg jedilnih rib; na oddaljene sejme je šlo 2000 komadov = 350 kilogramov mlaldih rib in 23.587 jedilnih rib. Izvoza v inozemstvo ni bilo. V 251 ribnikih so bili samo karpi, v 43 ribnikih karpi in druge ribe, druge ribe v 22 ribnikih. Raki se najdejo le v 27 ribnikih. — Vžrejališč za ribe je na Štajerskem 22 s skupno 260 vzrejalnimi aparati. V 17 vzrejališč prihaja vrelčnica, v 3 potočniea, v 2 pa voda iz rek. Umetno se dovaja voda v štirih slučajih. Iz 1,264,000 nasajenih jajec izvalilo se jih je 906,000, mladih rib se je izpostavilo 723,000 komadov. Posebne jedilne ribe vzreja 12 vzrejališč, eno tudi rake. Prodalo se je od osem vzrejališč (le doma) za lokalno porabo mladih rib 6000 ko- ' m a do v = 35 kg. jedilnih rib 137 kg; na oddaljene sejme 100 kg jedilnih rib; nadalje flB.OOO izvaljenih jajec. . KOROŠKE NOVICE. Umrl je dne 17. novembra v Celof-Cu Herman Klepp, major v pokoju, star 77 let. Davica med otroki se Širi v Rablju in okolici. Umrla sta že dva otrokar Šola je vsled tega zaprta. Samomor kavarniške uslužbenke. V neki celovški kavarni uslužbena Marija Oswald je izpila veliko množino lisola. Težko ranjeno so prepeljali v bolnišnico. HRVATSKE NOVICE. Veliko poneverjenje. V predilnici v Dugaresi na Hrvatskem so štirje uradniki tekom osem let poneverili 100,000 kron. Zdaj so zbežali vsi. Podjetna kaznjenka. V Zagrebu je kaznjenka Jela Grahovac iz Trnovo predrla zid ženske jetnišniee v i. nadstropju in se s pomočjo skupaj zveza- 1 nih odej spustila na cesto ter pobeg- ' nil a' RAZNOTEROSTI. Žrtev sanj. V zelo tragičnih okoli- ■ ščinah je dne 9. novembra na Dunaju ■ napravila konec svojemu življenju ' neka mlada gospa, ki je živela v naj- ■ srečnejših razmerah. Neke sanje, kte- ■ re so se ji dozdevale da so resnične, • so jo gnale v smrt. Nesrečna gospa je - c—— . Avsti. Slovensko Kjj||a Bol. Pod. Društvo Ustanovljeno 16.januvaija 1892. Sedež: Frontenac, Kana. o--o ■ GLAVNI ODBOR: John Bedene, predsednik, P. O. Box 154) Frontenac, Kansas. Karol Starina, podpredsednik,' Mulberry, Kansas. ; Leo Hromek, tajnik, P. O. Box 263, Frontenae, Kansas. Blaž Muri j, blagajnik, P. O. Box 294, Frontenacr Kans^. UPRAVNI ODBOR: Frank Markovič, * Frontenac, Kansas. Leo Krušic, Box 154, Frontenac, Kansas. Frank Premk, Cherokee, Kansas, * Frank Buchman, Rad ley, Kansas. Anton Leejak, Chicopee, Kansas. 281etna soproga knjigovodje Olga Hausner.* Gospa Hausner je šla, tedaj še neporočena, v mesecu marcu tega leta, s teto, starejšo gospo, na sprehod. Ko sta prišli v bližino poslopja carinskega urada, je padla t£ta nenadoma nezavestna na tla in je kmalu na to umrla v rokah svoje nečakinje. Ta dogodek je na duševno življenje dekliee uplival usodepolno. Ona, ki je bila dosedaj vesela in zadovoljna, je postala od tega dne otožna in ves trud ženina, da bi ji pregnal otožnost, je bil brez uspeha. Ta melanholija jo tudi ni zapustila po poroki. Neko noč je zbudila ^nenadoma svojega soproga iz spanja, da bi mu povedala strašne sanje, ki jih je ravno imela. Pripovedovala je, da se ji je v sanjah prikazala njena teta ter ji predbacivala, da je ona povzročila njeno smrt. In od tega trenutka naprej jo je vedno zasledovala blazna misel, da je res ona morilka svoje tete. Ves trud njenih svoj-eev, da bi jr to blazno misel izbili iz arlave, je ostal brezuspešen. Tudi dne 9. novembra je bila gospa zelo otožna. Po kosilu se je podala k svojim roditeljem ; na potu si je kupila v lekarni klorkalij, ki ga je potem v hiši roditeljev zlila v kozarec, da bi to potem izpila. Kmalu nato je padlk v nezavest in je na potu v bolnišnico umrla. Zapustila je dvoje pisem, enega svojim starišem. drugega svojemu soprogu. v kterih se poslavlja od svojcev in zatrjuje, da ne more nič več ži\^jti. ker ji strašne sanje ne dajo miru. Svojo taščo je vrgel v vodnjak v občini Aracs na Ogrskem delavec Adalbert Dudinszky. Ker v prepiru tašča ni hotela mirovati z jezičkom, jo je Dudinszky prijel in nesel pred vodnjak, v kterega jo je treščil s toliko silo, da se je tašča ubila. Navidezna smrt. > V Mako na Odrskem je neka na videz mrtva stara gospa prišla k zavesti v trenutku, ko so jo polagali v krsto. Strašno maščevanje. Na posestvu pruskega grofa Sierstorpffa je bil izvršen proti gozdarju Baumannu dina-mitni atentat. Baumann je bil pri ljudstvu zelo nepriljubljen, ker ni dovolil ljudem, da bi pobirali les. Iz maščevanja je bila nedavno v njegovo stanovanje vržena bomba, ki je Bau-manna raztrgala na drobne kosce. V sosedni sobi je bila njegova žena in otroei, ki so ostali nepoškodovani. Pravda za 900 milijonov. Nedavno se je pričela pred londonskim sodiščem pravda za "malenkost" 900 milijonov kron. Pravda je zelo zamotana, in sicer se suče okoli vojvode John V. Portiandskega. ki je umrl 1. 1898. — Vojvode Portlandski so najuglednejši angleški plemiči. Sedanji vojvoda Portlandski je James Cavendish Banting. Lani je vložila rodbina Druce tožbo ter zahteva zase celo ded-ščino pokojnega vojvode Johna V. Portlandskega. Hollambv Druce trdi, da sta njegov ded, ki je bil trgovec s pohištvom in pokojni vojvoda John ista oseba. Za dokaz navaja, da sta si bila njegov ded in vojvoda zelo podobna, samo da je nosil ded pona-Ttjeno brado. Imela sta enako postavo, enako težo ter sta imela enako navado, da sta se vozila le v vozovih z rdečimi zastori. Oba sta imela isto kožno bolezen, ki se je prenesla na otroke. Tomaž Druce je umrl 1. 1864, vojvoda Portlandski pa šele leta 1898. Hollambv Druce trdi, da je bil prvi pogreb le navadna komedija, ki jo je vprizoril vojvoda, da se je iznebil vloge trgovea. Mnogobrojne priče bodo baje to potrdile: nekteri teh so ga baje zopet videli po pogrebu, drugi pa so bili celo soznalci njegove- skrivnosti. Sestavil se je poseben odbor, ki pomaga Druceju zmagovati tožbe ne strelke. Pojavila se je tudi bivša tajnica vojvoda Johna, gospodična Robinson, ki trdi, da je vedela za vojvodo vo dvojno življenje. Ko pa je Robinson dospela iz Nove Zelandije v London, je bila napaden« na ulici, in roparji so ji odnesli dnevnik, ki je imela v njem važne dokumente v vojvodi Johnu. Hollamby Druce zahteva, naj odpro grob njegovega, deda, da se prepričajo, da ▼ njem ni bilo trupla. Pred obravnava mu tega niso dovoHM' i Kje je- JOSIP SUMlRAK? Za njegov naslov bi rad zvedel Josip Mur-gel. Doma je iz vasi Doljno Vrbo-vo, fara Mirna peč, Dolenjsko. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi blagovoli naznaniti. Joseph Murgel, P. O. Box 1S5, East Helena, Mont. (9-12-^-12) — - -- ■ ------------L-.-L-LXT-t NAZNANILO. Članom društva sv. Jožefa št. 29 J. S. K J. v Imperial, Pa., in okolici se tem potom naznanja, da bode dne 15. grudna točno ob 1. uri popoldne v društveni dvorani glavno zborovanje. Pri tej seji se bode volil nov odbor in razpravljalo se bode o vaz- j nih, društvu koristnih stvareh. Dolžnost vsakega člana je, da se gotovo udeleži. Člani so naprošeni, da prinesejo seboj denar in ne čeke, (6-10—12) ODBOR- V pojasnilo kako si pomagati. Na mnogoštevilna vprašanja* ktera nam ndnjl čas dohajajo is rasntt krajev Zjed. držav slede sedanja denarna krize, odgovarjamo is possbsj tem potom, ker je stvar sala ninsift pomena ia as naši rojaki mtert as-nimajo sanjo. "Mestna hranilnica ljubljaiuka" in "Kranjska hranilnica", kakor tndi drugi denarni zavodi v Itfuhljanl so ustanovljeni na dobri podlagi is se ni bati nikake zgube. Kdor Idi poslati denar v hranilnice, sorodnikom sli prijateljem v Evropo in ne more dobiti denarja is banke, da U kupil Postal Money Order, t naj zahteva na banki sa j sto svoto, L ktero misli odposlati NEW YORK BANK DRAFT TO THE ORDER OP PRANK 8AKSER COL Omenjeni draft naj se pošlje nam i in natančni naslov prejemnika, regi-i strovano po postL i Nadalje izvršili bodemo mi poiOja-i tev vestno in točno kakor po navadi Za denarne pošOjatve sa staro do-. movino sprejemamo tudi navadne če-, ke; pripomniti pa moramo, da mora i bit* vsak tak ček pravilno podpisan , ali {ndorsiran na droge j strani in da L dospe denar, nakan n po navadnlk čekih 4 do 8 dni kakteje na določeno ' mesto. Plačati je tndi malo kolekcijo, | Id ss računa po razdalji od Hovr Vsi isti pa, kteri U radi takoj ed-potovali v staro domovine in no morejo gotovega denarja na banki | biti, naj zahtevajo na 1mu*J tndi NEW YORK BANK draft In fate-' gm prinese naboj ▼ New York. Na ra~ ; čun omenjenega drafta dobiH bote ' za na pot in kar bode preostalo, dobs ' na banki v Zduhljmd aH pa na aadnH poitl v avstgrijski veljavi Na New York Bank-draftOi jo an-s jj^ eowyorifcn bnks, ' ssmenjatl a navadnimi SoldL Wnwjfn ss po teh aasvetlh, tag I COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. Dr. R. Mielke, Medical Director. Ako je Človek bolan, takrat šele za m o re ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje je največja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, da za-more vživati življenje e v vsej razkošnostiT za revnega pa, da zamore preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni živjjenja za njega. Skrb za Vaše zdravje je Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše zdravje polagoma hiri. ter slednič {xtpolnoma zapadete bolezni,, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni •osebi, ker istrŽavah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imamo nad 24 izurjenih tolmačov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku. Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov: The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. 140 West 34th Street, NEW YORK. Uradne Ure od 10—5 v tednu in 10—1 ob nedeljih in praznikih. ------ . j Telefon 246. ; Frank PetkoTŠek ; 720 Market Street. Waukegan, 111. 1 > priporoča rojakom svoj ^S A L O O IN, ^ v kterem vedno toči sveže piTSfdobra vina ill vihiskey, ter ► ima na razpolago fine t$modke. ► V svoji PRODAJALINICI ima vedno $veže groce-rlje po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v ► zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v .New York a. r A ^ 1* - m m • * A 1----- • MARKO KOFALT/ 249|So. Front SL, STEELrTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoCi (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvrSujem. Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj Ta vse boljše paraike in parobrodne p^pge ter.pošiljam denarje v sfaro domovino po najniiji ceni. Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga ro-. fakom toplo priporočamo. PRANK SAKSER CO. V ---- i Rojakom i^ ' naznanjam, da jc za tamoŠnji okraj moj j,edini pooblaščeni zasiopniK za vse posle« JAKOB ZABUEOVEG, 1 4824 Blackberry Alley Pittsburg, Pa. 1 ; Uradne nre: vsak dan od do £8. ure, tei oh sobotah £0 • 8. ure zvečer. LAQflMna voptb priporočam. ' Frank S/ikser. * 1 .....»A ml JAME, mimmf\A HI'I M MA ifl^lTfcltflthlTtf^iit^TtfiJj^Btži^^^* "GLAS HAMM mjviftn nr l KAJCBNUAE 1 HM fl^'WIg I J: Slovencem in Hrvatom pri- __J : porotam svoj Pozor! Slovenci Pozor! < SALOON m % v obilen pose t. Točim vedno ry A I OIV^ 1: pivo, dobra ^ ^ 4 vina in whiskey ter zmodernlm koffl)U»m M imam v xel° J amodke. Svefe pivo v sodičkih in buteljkah iw M Rojakom poSil jam člen ar- drage raznovrstne pijaCe ter unijsk* ^ v «taro domovino tmodke. Potniki dobe pri meni Čedno J | hitro in poceni, prenočišče sa nizko ceno. | Pobiram naročnino za "Glas i PMtniba točna in izhorna. 3 Naroda", v zvezi sem z gg. i Vtem Slovencem in drugim Slovanom M Frank Sakser Co. v New Yorku- j •e toplo priporoča | Z velespoštovanjem n Martin Potokar 1 mUitotakn. Chicago,IH gwmwwwwwwwm*m Rodbina Polaneških. tonan, poljski spisal H. Bisnkivwiem, poslovenil PodnmU. DRUGA KNJIGA. (Nadaljevanje.) Po obedu je dospel Bukacki. Za teh mesecev avojeg-a bivanja v Italiji se je bil še bolj stanjšal, kar je pričalo, da "chianti" ni ugodno upi i val na. želodčni katar. Njegov nos je s svojo medlostjo spominjal rezila pri nožu in lice^ ki se ^e nasmihalo humoristič-no, ironično, je bilo videti, kakor bi bilo iz poreelana in ne večje od pesti I doraslega človeka. Bil je sorodnik Po-Janeškemu in Marici, zato je govoril vpričo njiju, kar mu je bilo po volji. Že na prairn ju je zagotovil, da ju mora, ker je duševna izprijenost Čimda-Ije bolj vsakdanji prikaz, le obžalovati, da se pa ne čudi, ker sta se zaročila. Dospel je sicer z nado, da ju še otme, toda sedaj vidi, da je dospel prepozno in da mu ne ostaja nič drugega razen resignacija. Marico so te besede razžalile, toda Polaneški, ki g a je imel rad, mu je dejal: 'Ohrani si svoje misli za svatovski govor, ki mi ga moraš govoriti; sedaj pa nama povej, kako se ima najin profesorček f'' Na to vprašanje odgovori Bukacki resno: " Zbledlo se mu je." "Ne šalite se," reee Marica. In Polaneški doda: " ... .tako brezkoristno.*' Toda Bukacki povzame resno kakor pro j: Profesorju Wa>kowskemu se je zbledlo in to so moji dokazi: Prvič hodi po Kimu brez klobuka, ali pravzaprav je hodil, ker je sedaj v Perugiji; drugič je naskočil mlado in dostojno Angležinjo, čei. da so Angleži v zasebnem življenju kristjani, da pa razmere Anglije do Irske niso krščanske, tretjič tiska ondi brošuro, češ, da je bila naloga, oživiti in prenoviti zgodovino s krščanskim duhom, naložena naj mlaj sim Arijcem. Do volita, to so I vendar dokazi." i * Vedela sva vse pred odhodom gospoda profesorja. Če mu ne preti nič 1 hujšega, upam da ga še ugledamo docela zdravega." "Toda ne misli na vrnitev." Polaneški pa potegne beležnieo iz žepa, napiše nekoliko besed s svinčni- ! kom in jo poda Marici, rekoč: *' Preči ta j te in recite, ali je to j prav t" ** Ako se piše vpričo mene, rajši odidem." reče Bukacki. 1 "Ne, ne, saj ni tajnosti" Marica se je zardela od veselja kakor črešnja in kakor ne bi hotela verjeti svojim očem. je jela vpraševati: "Ali rest Da?" "To je zavisno od vas." "Oh. gospod Stanko! Niti sanjalo se mi ni kaj takega. Moram to povedati očetu, moram'" In stekla je iz sobe. "Ko bi bil pesnik, kar obesil bi se,' reče Bukacki. ." Zakaj f" 7 "< e utegne nekoliko besed, ki jih k napi-e tovariš firme Bigiel in družba, r napraviti večji utisk nego najlepši so- r net. je bolje biti moka v mlinu nego pesnik." ■ s Toda Marica, prevzeta od veselja, je pozabila beležnieo. in Polaneški jo pokaže Bukaekemu. rekoč: "Oitaj!" j 2 Bukacki čita : ri "Po svatbi Benetke. Flore ne a, Rim, ^ Neapolj — ali je prav tako?" "To pomeni potovanje v Italijo?" . J/ "Da. Misli si, da ta ubožiea žive ^ dni še ni bila na tujem, in Italija se k ' ji j« zdela zmenim obljubljena dežela, i -a še v sanjah ji ni prišlo v glavo, da i ,, jo ugleda kdaj. To je zanjo velika ra- ; k dost-— kaj je čudnega na tem, da mi- ! s] slim tudi nekoliko na to, kar bi ji bilo prijetrto?" ljubezen in Italija! O Bog. kolikokrat si že jrledal na to! To vse je k tako staro kakor svet." j, "Ni res! Zaljubi se in videl boš, da jt dobiš v tem kaj novega." "Dragi moj, to se ne tiče tega, da že ne bi ljubil, nego da že več ne ljubim. Že dolgo je, kar sem izkopal iz k peska sfingo, ki zame ni več uganka.' n "Bukacki, oženi se." "Ne morem. Imam preslab pogled n in preslab želodec." ^ "To nič ne ovira." » "Glej, žena je kakor listek papirja. k Angel piše na eni strani, zlodej pa na drugi, papir se pretrga, besede se zmedejo in nastane ragout, ki ga ne bi mogel niti prečitati, niti prebaviti.' "Ali da bi ti zadoščale take misli & «a vse Življenje?" ^ Um rem takisto kakor ti, ki se že-njft. Nam se zdi, da mislimo na smrt, %J toda ona prej misli na nas." V tem se vrao Marica t očetom, ki objame PolanežkegA in reče: °I "Marioa ml je povedala, da hoSeta le iti po poroki v ItaJijo." ' Ako privoli moja bodoča gospe?" » - - *1 Bodoča gospa ne le dovoljuje, * * odgovori Marica, "nego je vsa iz sebe od veselja. Skakala bi po sobi, kakor da ji je šele deset let." Pawieki reče: "Ako vama «tegne križ osamelega starca koristiti na daljnem potovanju. pa vaju blagoslavljam." Nato dvigne oči in roko proti ne-besom na neizrečno veselje Bukacke-ga, toda Marica potegne Plawiekega za roko, jo smehoma poljubi in reče: "Oče, temu je še Čas, šele po poroki se napotiva tjakaj." "A pravzaprav m fo nič drugega," pristavi Bukacki, "nego da čovek kupi listek, dene prtljago na tehtnico in se odpelje.'' Plawicki se obrne k mlademu ciniku in odgovori nekamo slovesno: "Ai ste že za vozili tako daleč, da se vam zdi blagoslov osamelega starca in očeta nepotreben?" Toda Bukacki, nikar da bi odgovoril, objame Plawiekega okrog pasu, ga poljubi na telovnik in reče: "Ali bi ta 1 osameli staree' ne hotel iti igrat pike, da bi se lahko nagovorili te dve zblazneli glavi?" "Toda z Ru'bikonom," odgovori Plawicki. "Z vsem, kakor hočete." Po teh besedah se obrne k mlademu paru: 1 "Najmita me za kažipota po Ita- J liji!" "To mi še ni prišlo v glavo," reče -Polaneški. "Bil sem samo v Belgiji in 3 Franciji; Italije niti ne poznam, toda videti hočem, kar bo zanimalo na- « ju, ne pa tega, kar bi tebe. Videl sem ^ več takih, kakršen si ti, in vem, da s 1 preveliko rafiniranostjo dospete do 1 tega, da ne ljubite umetnosti, nego svoje znanje.'' 1 Nato je govoril Polaneški dalje Marici : ; "Da, k temu dospo. Izgube zmisel za veliko in prosto umetnost in iščejo enkaj, kar more še zanimati njih pre-nasičenost ter podati dokaze o njih ^ znanju. Ne vidijo dreves, gledajo samo grče. Ne skrbe za največje, kar * si irreva ogledovat midva, nego samo ^ za najmanjše, o čemer ni slišal nihče; izkopljejo nepoznano veličino, se v ukvarjajo s to ali z ono šego, govore, sebi in drugim, da so slabše in izpod-letele reči zanimivejše nego one bolj- 1 še in popolnejše. Ko bi naju vodil on* bi >e utegnilo zgoditi, da ne bi videla celih cerkev, pač pa videla razne reči, ki se ogledujejo le mimogrede. Pra- & viin vam. da je to vse prenasičenost, 81 prevelika rafiriranost spričo prevelikega uživanja." Marica ga ponosno pogleda, kakor ij bi hotela reči: "Tako se govori!" S Njen ponos je še bolj zrastel, ko je de- r> jal Bukacki: k "Govoriš popolnoma prav." Toda jezilo jo je. ko je dodal tre- ^ nutek kesneje: ^ "A drugič, ko tudi ne bi govoril prav, pred teme tribunalom bi gotovo 5 zgubi pravdo." "Prosim, prosim, nikakor nisem prenapeta." "Jaz pa zopet nisem veščak v u- 8! netnosti." 41 Na robe, vešeak ste." "Ako >-em, pa proglašam, da obse- '' :a znanje samo več podrobnosti, nika-cor pa ne ovira ljubezni do velike u- f netnosti. in verjemite, gospodična, neni. a ne Polaneškemu. " ^ "Ne. Rajša. hočem verjeti Polane- ti ikemu." & "To je bilo pričakovati," odgovori a] bukacki. Marica je pogledovala zdaj enega, J"" daj drugega z nekoliko obupnim iz- J azom, toda v tem je dospel Plawicki j kartami. Zarocenea sta hodila z ro- p] o v roki po sobah. Bukacki pa se je te el skoro dolgočasiti in dolgočasil se e čimdalje bolj. Proti koneu večera v a« je humor, ki ga je bil držal po- l** ... ., . r ro onei, zdajci ugasnil; malo lice se mu O e zmanjšalo še bolj, nos je dobil še olj koničasto podobo in videti je bil akor uvel list. Zvečer, ko sta odšla kupaj s Polaneškim, ga je ta vprašal: "Kam se je skrila tvoja dobra vo-ja?" M "Sem kakor stroj," odgovori Bu-acki, "dokler imam v sebi netivo, otlej grem ; toda ko se zvečer izčrpa I utranja zaloga, se ustalim." 1 Polaneški ga pozorno pogleda. "Kakšno netivo rabiš?" "So različne vrste premoga. Pojdi meni; dam ti čašo dobre kave, ta ' a ju okrepča." "Čuj ,to je kaj kočljiva stvar, toda leni je nekdo dejal, da se že dolgo lorfiniziraš.' * "O še ne dolgo," odgovori Bukac-i. "Da ves, kakšno obzorje to odpira 11 loveku!" "In ubija. Da se ne bojiš Boga!" "In ubija. Povej mi odkritosrčno, li ti je prišlo kdaj v glavo, da je mo-oče imeti nostalgijo po smrti?" "Ne," reče Polaneški, "jaz ume-am nasprotno." -4 Za trenutek umolkneta. "Toda ne dam ti niti morfija, niti pije," reče naposed BukAcki, "nego V k dobro kavo 121 steklenico poštenega "" ordeauxa. Ta orgija ne bo kvarna." Čez nekaj Čase doepeta k stanove. m Vedno pri rokah. I Zdravnik je mogoče daleč od I L Vas, toda ako imate doma I staro in vredno nemško do- ■ made zdravilo S Dr.RlCflTEftJEV I Sidro Pain Expeller, I i zamoretc se ved no boriti tudi proti I hudim napadom reumatizma, neu- ■ ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih I A »»hrbtu. Ono ima 3olctni ■ . J™. rtlrord svojega vspeha. ■ A Brez varnostne znamke ■ ^A/ "sidro" ni pravo. ■ ^^ 25 in 50 centov. ■ F. AD. RICHTER & Co. 1 115 Pearl St. New York. I ........ •*-**■*---—i-r"x-ii-ira~>rw'»nnnjiji.iu nju Bukackega. To je bilo stanovanje res premožnega čoveka, ki je nekoliko osupnilo s svojo praznoto, ki pa je bilo polno malenkosti, spojenih z u-metnostjo, slik in rezb. Svetilnice so gorele v nekterih sobah, zakaj Bukacki ni mogel trpeti teme niti ponoči" Vino je bilo pripravljeno, a pod strojem za kavo je Zapapolal čez trenutek modrikast plameneek. Bukacki se zlekne na zofo ter izpregovori hipoma : "Ti morda ne umeješ nekaj, da se jaz, kakor me vidiš, takšen filigranek, prav nič ne boiim smrti." "To editio sem si mislil časih," odgovori Polaneški, "da zbijaš šale, zabavaš samega sebe in druge, dočim ni v tebi nič takega :— da je vse to le umetno." '1 Človeška glupost me mika nekoliko." (Dalje prihodnjič.) Razglednice! ZA BOŽIČ fid NOVO LfeTO. 10 komadov 30c, posamezen koatad 5c. Velika razglednica SINttER BUILDING, največje poslopje "na svetu, 8c komad. HUMORISTIČNE in razne druge vrste, 12 komadov 30e. ' Pri naročitvi Je denar priloiittl FRAKTK ŠAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y. POZOB SLOVENCI IN HX.VATL 1 Podpisani priporočam vseen potujo Čim rojakom v Chieagi, HI., in okolic ^ svoj dobro urejeni ' —: BAIL O O K. :— Na razpolago imam tudi lepo ken ijiič*. Točim vedno sveže in dobn Seip pivo, jako dobro domaČe vim « razne likerje ter prodajam fine smo t ke. Postrežba solidna. c Prodajem tudi in pi nwii i bujean pero brodns listke za ves preikomorske črte c po izvirnih cenah Pošiljam denarji " v staro domovino zanesljivim po too po dnevnem kuncu. V cvee< sem i ' banko Frank Sakser v New Terkn. Svoji k svojimi 1 Z rel»spoštovanjem 2 JOWIP KOXPAJLH 8908 Greenbay Ave., So. Chicago. HI ^ JOHN ^NZUL, 3 1017 B. 62od street, N. E^ Cleveland, Old* p izdelovalec kranjskih in nemških ^ harm o n i k. Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo n trpežno in dobro. Triwxstni oa $22 do $46. PloSče so is najboliSega cinka. Iz* delujem tudi ploJCe iz alnminna, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim ie od * $45 do $80. - ^ ----------- j Pozor Rojaki! 1 Novoiznajdeno garantirano mazilo za -r pleSaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popol- I noma zrastejo, cena $2.501 Potne noge, J kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam T v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamči $500. Pri na- I ročbi blagovolite denarje po Post Money Order poiiljati. Jakob Wahcic, t F*. O. Box C CLEVELAND. OHIO. C - t 0 * C / " Ako kaftliaA. ( / \ ako si prehla- > f ^ \ |en, ako imaš f ■ \ kake vrste ka- I l y^vw \ »ar, ako trpiš l KS^ J/ I na kaki dragi Ija^SiT^ J bolezni in si se I ^l^^flBp zdrsvaikom de- . ' nor dejali, ne 1 odlašaj pisati Mr j* Seb. ftaeJpp takoj po knji-žico: tUVODILO IN CENIK i (Kneippovih) |Cheippovih zdravil" 1 katero dobil zastonj ako dopošlješ I poštno znamko za . dva centa za , poštnino. - Kneippova zdravila so poznata I in odobrena po oelem svetu. in. se uporabljajo z dobrim uspehom pri ^ vsih naprednih narodih. Kneippova iznajdba Je nepit- j cenljivje.vrednosti ^ pravi blagoslov za vse trpeče.človeštvo in nikaka 1 sleparija, katerih je dandanes f mnogo ha dnevnem redu. To }e novi in pravi naslov : ^ AL- AUSENIK, di-oonwl<žh AtrSst * Nel^ V6rki N. Y. 1 L ..J... — ttSSfcZŠEžt \ • * » katere se ddbe t zalogi JsPxsusoJist Set!lsšex 109 GREENWICH STREET, I^EW YORK. N. V E MOMTVBSflto: I BOGU, KAR JiE BOŽJEGA, IfiSen K moEtvenik se možke, zlata obttiii,1 I fina ves $1.00, data ohrees pol- I usnje 75c. I DUŠNA PAŠA (spisal Skof Fr. Be-I raga), platno, rndeSa obreSa 76e., I broširana 60e. I JEZUS IN M ART J A, vezano v slono I kost $1.50, fino vezano r usnje I $2.00, vezano v šagrin $1.09. vezano I v platno 75e----- _ , I KLJUČ NEBEŠKIH THAI. fMMO I v slonokost $1^0. . MATJ DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, zt&ta obreza 90e. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50c. ! RAJSKI GLASOVI 40e. OTKOŠKA POBOŽNOST 26c. YB.TEC NEBEŠKI, platno 70e., slonokost imit. $1.50. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80e., fino vezano $1.75. SV. URA, zlata obreza, fino vešuio $2.00, šagrin vezava $3-20. TJČ1TE KNJI6E. ABECEDNIK SJjOVENS&L veaan m. ABECEDNIK NEMŠKI, vesidi 20e. AHINOV NtESCŠSfcd - ANGFLEŽKl TOLMAČ, 50e. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA ČETRTO BERXLO 40e. Dimnik: BESEDNJtAK SLOVENSKEGA IN NEMILEGA JEŽEKA 90e. EVANGELIJ, vezan 50e. GRUNDRISS DER SLOVENI ; ŠCHEN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, vezano 50c., nevezano 40c. * KATEKIZEM mali 15c., veliki 40c. NAVODILO ZA StPISOVANJE RAZ- J NIH PISEM, vezano $1.00, neveza- } no 75e. ' PODUK SLOVENCEM ki se hočejo | naseliti v Amecriki, 30e. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI 1 IN SLOVENSKO - ANGLEŠKI J SLOVAR 30c. 1 ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI ] SLOVAR 40e. 3 SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI 1 JaneŽič-Bartel, nova izdaja, fino ve- 1 zan $3.00. ^ SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI . JauežiS-Bartel. fino vezan $3.00. SPISOVNIK LJUBAVNIH IN ŽE- } NITOVANJSKTH PIŠEM 25e. « J SPRETNA KUHARICA, broširovano J 80e. I SLOVARČEK PRIUČITI SE NEM- ] ŠČINE BREZ UČITELJA 40e. 1 VOŠČILNI LISTI 20e. ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNUBIL- J . NIH PISEM 30e. ZGODBE SV. PISMA STARE IN ; NOVE ZAVEZE, vezano 50c. ^ ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE ^ RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30e. ^ ŽEPNI HRVATSKO - ANGLEŠKI £ RAZGOVORI, vezano 40e., broei-rano 30c. £ ZABAVNE IN RAZNE DRUGE g KNJIGE. g ALADIN S ČAROBNO SVETILNI- S CO 10c. g ANDREJ HOFER 20c. g AVSTRIJSKI JUNAKI, ves. 90e., g nevez. 70e. jg BARON TRENK 20c. s BELGRAJSKI BISER 15c. g BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20e. g BERAČICA 20e. 6 BOJTEK, v drevo vpreženi vitez, g lOe. g BOŽIČNI DAROVI lOe. BURSKA VOJSKA 30e. g CESAR FRAN JOSIP 20e. g CESARICA ELIZABETA lSe. 1 CIGANOV A 09VETA 20e. j CVETINA BOROGRAJSKA 30e. J CVETKE 20c. ČAS JE ZLATO 20©. 1 ČRNI BRATJE 20e. T DAMA S KAMELJAML lino vesano $1.25. DARINKA, MALA ČENOGORKA, ^ aoe. ^ DETELJICA, življenje treh kranj- ^ skih bratov, franeosldb vojakov, 20e. 2 DOMA IN NA' TUJEM 90s. 2 DVE ČUDOPOTiNl FttitLifta vesan 00e. 2 DOMAČI ZDRAVNIK po ITiwiiiini \ « 2 ERAZEM FBJBDJAMHKT IBs. ERI 20e. Z EVSTAHUA 15«. GENERAL LAUPON »m. Z GEORGE arrfcPHKNSOa^ eie U» nie,40e. i /30L0BČ3EK Št KATMtfgg IS«, 2 GO^DOVNIK,,M lini', ^npsj TOe. (mor BAIXBGXZ 90a. BOLAK1U Ste. wihut kafid0mb» vsi m*, IVAN RESNICOLJUB 20e. TZAiNAMT, mala Japonka, 20e. i I^DAJJALGA DOMOVINE 20«. I IZGUBLJENA SREČA 20e. IZIIK>R, ix&bihii kmet, tik JAROMIL 20c. « y JURČIČEVI ŠPtel, 11 svakov, umetno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOQ5D 20e. s KNEZ ČRNI JURU 20e. j KRIŠTOF KOLUMB 20c. JtBVil'A 6SVteTA 15e. , XJ&C6 PCCTkNtelko STARI 40a. LAŽNJTVT KLJUKEC 20«. mafcsimllljan i., cesar mehikan-ski, 20e. . MATJ VITEZ, 3 zvezki, skupaj $2.25. MARIJA, HČI POLKOVA, 20e. MARJETICA 5de. . materina žrtev sOc. MATI BOŽJA Z BLEDA lOe. MIKLOVA ZALA 30C. MIRKO POŠTENJAKOVIČ 20e. MLADI ŠAMOTAR 15e. MLINARJEV JANEZ 40e. MRTVI GOSTAČ 20e. . MALA PESMARICA 30e. IfAfiT VSEZNALBC 20c. MUČENUKL A. ASkere. Elegantno vezano $1^5. NA INDIJSKIH OTOCIH 25e. NA PRERUI 20c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki, vsaki 20c. Naseljenci 20c. NASELNIKOVA HČI 20e. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 90s. nedolžnost pregajana in POVELIČANA 20c. NEZGODA NA PALAVANU 20c, NIKOLAJ ZRINJiSKI 2dc. NARODNE PESMI. Žirovnik. Tri zvezki, vezano, vsak po 60e. ob tihih večerih 70c. ob 20ri 50c. ODKRITJE AMERIKE 40c. PREGOVORI. PRILIKE, REKI, 30c. PAVTjTTTA 20c. POD TURŠKIM JARMOM 20c. POSLEDNJI MOHTKANEC 20c. PRAVLJICE (Majar) 20c. PRED NEVIHTO 20c. PRI SEVERNIH SLOVANIH 30c PRINC EVGEN 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki po 20e. j PRI VRBOVČEVEM GROGI 20c. I, PRST BOŽJI 15c. PRVA NEMŠKA VADNTCA 35c. POEZIJE F. Prešeren. Vezano 80c., broširano 50c. POEZIJE. Vojanov R. Majster. 60c. : REPOfiTEV 20c. RINALDO RINALDINI 30c. ROBINSON, vezan 60 e. ROBINSON CRUSOE 40c. RODBINSKA SREČA 40c. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $3.50. roparsko življenje 20e. sanjske knjige, velike, 30c , sanje v podobah, male, 15c. seniha 15e. sita, mala. Hind os tanka, 20c. skozi širno induo 30c. SLOVENSKI ŠALJIVEC, 2 zvezka po 20e. SPISJE 15e. spominsiia listi iz avstrijske zgodovine 25c. s prestola na morišče 20c. SREdoLOVEC 20c. stanley v ajprtkt 20e. stezosledec 20c. sto beril za otroke 20e. sto-majhnih pripovedk 25e. strelec 20c. ,j stric tomova koča 40e. sv. genovefa 20c. šv. notburga 20c 60 malih povestij 20c. stoletna frattka 60c. šaljivi jaka, 2 zvezka, vsak aOe. šaljivi slovenec 75c. štiri povesti 20c. tegethof, slavni admiral, 20e. timoteu in filomena 20e. TISOČ IN ena NOČ, 51 zvezkov^ $6J50. TTDN LING, mo raki razbojnik, 20c. V DELU JE REŠITEV 20e. VENČEK PRJPOVBSTI 20c. V GORSKEM ZAKOTJU 20e. VRTOMIROV PRSTAN 90s. V ZARJI MLADOSTI 20& WINNETOU, rde® gentleman, tri cveski $L00. ZLATA VAS 25e. ZNAMENJE ŠTIRIH, tiiir:,"iiTa po-ve^iae. 7IBTRKA DOMAČIH ZDRAVIL 50e. Z OfehNJEM ur MEČ&M $2JS0. ŽENTNOVA mVKOfiT 90«. ZEMI^EVlD^A^ramO - OGStSKE, veliki 9Se^ audi 10s. JiKMTJKVIh KRANJSKE DEfc JM, ■žžftidk. tejUJAWto iaViBOCT ŠBai ffllltžjcvii) UMOIJBMB OB-£AV" 95«. SfeAfl^^B^RHHnHVH1• Edina pomoč so prosi zdravila, Berite to zahvalno pismo, katero nam je poslal naš rojak iz hvaležjiosti za zadobljeno zdravje. Zdravil se je pri mnogih zdravnikih ali vse je bilo zamanj, ali ko se je obrnil na naše slavne zdravnike in ko je užival čudovita OROSI ZDRAVILA, je v trehJtednih popolnoma ozdravil. Čitajte njegovo pismo! Prepričajte se sami ! V zadnjem mescu je bilo ozdravljenih 719 bolnikov. ^^V Jast niže podpisani /. , sem bolehoval na eni /. ^^BBBP^ ; \ jako teški, dolgi in hu- / ^^^^^ ^^ \ di bolezni. Kikdo me / ^S^t \ ni mogel ozdraviti ako /'-?■■ • . > \ ravno nisem žalil ne j , • \ denarja ne truda. Res • \ teško je za človeka, - a^lii n .1 ako vidi da mora mlad t- k- umret! in da ni za nje- $ ■ ■ Sa vec pomoči in zato ^ me bode gotovo vsaki ■ selj^m privolil, to pi- jf smo v časopise dati in ^ " se mojim rešlieljom in ^H^v- i- dobrotnikom javno zahvaliti za zdravje ^^ . ' WH^^y katero so mi povrnili. Ubogal sem ne- ^^^^^^^H^^KSljl^^^^^^BPP^ kega prijatelja in pisal sem po zdravila na Amerika Europe Co. od katerih sem tudi takoj zdravila dobil in po preteku treh tednih si lahko vsaki misii moje veliko veselje ko sem ozdravil. Postal sem zopet vesel in čvrst in dobil sem zopet veselje na svetu, katero sem popr^je že popolnoma zgubiL Želim in svetujem, da se vsaki slovenec in hrvat kateri boljuje, na te slavne zdravnike obrne, ker zagotovljen sem, da bodo vsakemu tako pomagali kakor so meni in jast jim kličem, "Bog jih živi" Se mnogo let v korist in pomoč naSega trpeceg3 naroda. Ostanem vedno hvaležni, M. SKRTIČ - __3114 Canal St., Milwaukee, Wis. k SLOVENCI! Ako ste bolni in naj si bode kakoršnja koli bolezen da hoče, pišite na AMERIKA EUROPE CO., nasi slavni zdravniki bodo Vašo bolezen preučili in na podlagi Va&e diagnoze Vam prava OROSI f zdravila poslali, po katerih mi garantiramo da bodete ozdravili. Ako mi nismo gotovi, da Vas zamoremo popolnoma ozdraviti. Vas ne sprejmemo v zdravljenje. Mi povrnemo vsakemu denar, ako bi nebi pri nas popolnoma ozdravil. Mozke ali ženske tajne_spolne bolezni se ozdravijo popolnoma in naj hitreje, od zdravnikov pri Amerika Enrope Co., ker mi Imamo zdravnike kateri so Specialisti posebno za take bolezni. Na vsaki način pa želimo, da naš vprašate za svet katerega Vam radovolno in brezplačno damo. Pišite po na?o novo knjigo " SPOZNAJUO SE **9 katera je vsakemu v korist in mi Vam jo bodemo poslali zastonj. Vsa pisma posli te na zdravniški zbor, Dr. ROOF, Dr. SPIUJNGER, Dr. KNIGHT i America Europe Co. ^ . (OROSI) 161 COLUMBUS AVEliUE, NEW YORK. Uradne ore so od o. are dopoludne do <5L ure t>obolndne. I Nov denarni zavod v stari domovini, I "Občinska hranilnica V Kostanjevici (DoVehjsko ) edina hranilnica v kostanjeTičkem ekrsjn naznanja, j : da je pričela s poslovanjem v začetku meseca avgnsta t. 1. in se j nahaja v o b č i n s kjji h i š J J zraven županskega urada. : STstrankami poslnje vsako nedeljo in torek od^ 8. do 12. | ure dopoldne f Ob navednibj dneh^sprejema hranilne vloge in jili obrestuje 1 j. == po 4°|0 = I \ ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta b kapitalu. | ; Za varnost vlog: janiei obči na kf stanjema z vsem svojim i i premoženje Iti in iso davčno močjo, hranilnjca sama pa je pod j : nadzorstvom t*, kr. deželne vlade, pri kateri je naložena varšči- 1 na V znesku 20.000 K. Posoja se na zemljišča po 5 , na me- i nice in vn dnostne papirje po 6 °[o na leto. I Občil ska hranilnica v Kostanjevici S meseca avgusta 1907. Ivan filoijpčnik i. r. Rajmtind Dotežalek i. r. i predsednik upravnega odbora predsednik ravnateljestva Lavoslav Bučar i. r. Alojzij Galsch i. r. pisarniški ravna tel; blagajničar M 9 cvetHtiunl in. lramoiistično po 3c.,' daeat 30s. »vite podobe, komad 5c, ducat 30c. < re Marija 10c. j bum mesta New York s krasnimi slikami mesta 40c. j OPOK6X jfraročilom je priloži denarno vrednost bodM v koto vini, 4tni nakaznici ali poštnih Poštnina je pri vseh teh cenah 1 NARAVNA \ KALIFORNIJSKA VINA ^ njl prodaj. j2) Dobro črno vino po 50 do 60 ct yJ k I galoa s posodo vred. js' Dobra belo vino od 6U do 70 ct. w)j r , galon s posodo vred. k. t txvrstu tropavica od $2.50 do $3 fjk> ... galon sposodo vred. 1 Manj nego lO galon naj /2 nihte ne naroča, ker mani e ko- f*! I ličine ne morem razp>osiljati. h' Zajedno z naročilom naj ^g na- " [ i roeniki dopošliejo denar, oziro- k ' Btt Money Order. nj • Spoštovanjem l , Nik. Radovich, vj | S94 Vermont St, San Francisco, CaL #2. Ako ho^eš dobro postrežbo z mesom in groccrijo, tako ne obrni na Martin Oeršlča, 301-303 E. Northern Ave , Pueblo, Colo, Tudi naznanjam, da hnam V zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, Sunke itd. Govorim v vseh slovanskih obilni obisk.