2
Kedo naj je ud c. kr. kmetijske družbe.
Ako primerjamo število udov kranjske c. kr. kmetijske družbe s številom udov druzih enacih domačih družeb nam sosednih kronovin. moramo reči, da je pri nas zanimanje za to prekoristno družbo ravno petkrat manje, kakor na pr. na Koroškem. Če iščemo vzroka, najdemo, da ni slabše delovanje ljubljanskega glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe temu vzrok, ampak malomarnost onih, ki so poklicani biti udje kmetijske družbe ter onih; ki bi skoraj morali pristopiti. Drugi vzrok je pa napačno mišljenje o dolžnostih in pravicah uda c. kr. kmetijske družbe.
C. kr. kmetijska družba je prav za prav organ vlade, ki   ima   pa to  veliko prednost pred  c.  kr. kulturnimi sveti druzih dežel, da je od vlade neodvisna in da imajo udje odločevalni) besedo pri vsaki stvari.    Kmetijska družba je za kmetovalce  dežele to, kar je trgovinska in obrtnijska zbornica za trgovce in obrtnike. Družba ima nalogo,   kmetovalce zastopati, pa še važnejšo nalogo, kmetijsko pridelovanje    pospeševati in  dobičkonosneje   storiti.    To zadnje kmetijska  družba v polni meri spolnuje, se ve, da le z ozirom na duševne in  denarne sile, ki so ji na razpolaganje.   Duševne sile, ki so  družbi na razpolaganje,   ona izkoristuje popolnem in vedno in   tudi vselej,  kedar  se ji   nova prilika   ponudi. Denarnih sil pa porabi ona toliko, kolikor jih ima. In   kakošni so  ijjeni  dohodki?   Največ  le  obresti glavnice, ki jo je družba prihranila v teku  stoletja« Od udov  kmetijska  družba nima prav nič,  ker polovico  doneskov   obdrže poddružnice,  ki  so skoraj popolnem samostojne, polovico pa dobi  tiskarna za tisek  in   razpošiljevanje   družbenega lista.   Dežela sicer da tudi  podporo* a ta iznaša le toliko  stota-kov,  kolikor  dobi  na pr.  kmetijska  družba v Celovcu tisočakov od dežele.   In kaj stori  kmetijska družba z  njenimi   pičlimi   dohodki?   Ona izdržuje svojo   pisarno, ki jo do  2000  gold.  na leto stane? preskrbi  redakcijo in pisanje družbenaga lista, iz-drži lastno podkovsko šolo, svojo živinozdravnišnico in pa drevesnico; koje sama režija stane za L 1886 nad   1000  gold.  In ako vprašamo  po  vspehih njenega delovanja:   mogoče  nam je dati   najugodnejši odgovor.
C. kr. kmetijska družba  kranjska  sme  skoraj ves  napredek v Kranjski njenemu delovanju pripi-
sovati, in ko bi ona nič druzega ne bila storila kakor vpeljavo sadjarstva na Kranjskem; kar je iz-ključljivo njeno delo in kar se da podrobno dokazati, je uže to velikanski vspeh, kajti sadjarstvo dslo je letos deželi nad pol milijona goldinarjev in ostane tudi še nadalje neusahljivi vir blagostanju našega kmeta. Ees je, da je družba dobila tudi nekaj državne podpore, a ta je bila od nekdaj uže po vsem nezadostna; da je pa država dala sploh še to podporo, je pa tudi le zasluga družbe, ki neprenehoma pošilja na Dunaj  prošnje za podpore.
Kmetijska družba storila je, kakor uže rečeno svojo dolžnost in  sicer  toliko,  kolikor je  bilo pri njenih močeh sploh  mogoče.   To pa se ne more trditi od kmetovalcev in sploh   kranjskega  prebivalstva glede  kmetijske   družbe,   kajti  večina njih je mrzla ali pa kar naravnost sovražna družbi. Nekateri  zabavljajo v obče na  dražbo iz  stare  navade, vprašani  po vzrokih  tega  zabavljanja pa ne   vedo kaj  odgovoriti.  Drugi  zopet pravijo,  da kmetijska družba  svojim   udom   premalo  da,   kajti   dosto  je tacih (ki še celo hočejo biti omikani), da za 1 gld. ki ga odboru dajo, hočejo nazaj imeti  stvari,  ki  so vredne 2 gold.   Prigodilo se je pretečeni mesec, da je narodni zastopnik svoj izstop naznanil, ker mu je družbeni  list  premajhen.   Toraj  na   1   gld.,  ki  ga odbor  mora  dati celega v tiskarno,  pri  čemur   pa še vredništvo ni plačano, naj bi dobili   udje   morda kar   kmetijski   dnevnik ?   Tretji   zopet  reče da  ni kmetovalec;  toraj   nima   pristop k družbi  za-nj ni-kakega pomena, a on ne pomisli, da ga  le kmetova roka redi.
Naša dežela je povsem poljedelska, od poljedelstva se živi neposredno ali posredno vse njeno pre* bivalstvo in komur je na blagru svoje domovine kaj ležeče, podpira naj kmetijstvo in to najlože s tem, ako pristopi kot ud kmetijski družbi. Družba prinaša vsakemu posameznemu udu nekaj koristi, a glavna korist obstoji v tem, da se pospešuje blagostanje dežele. Tisti ki ga redijo kmetovi davki, naj bode hvaležen in skuša naj s podpiranjem kmetijske družbe pripomoči kmetu.
Narodnost je ideal, kojega si ve značajni in omikani človek ohraniti pri najnepovoljnejših razmerah. A izkušnja nas uči, da ubožano kmečko prebivalstvo ni vselej zanesljivo v narodnih stvareh in daje pristopno marsikterim skušnjavam. Poglejmo zgodovino našega narodnega gibanja, našli bodemo vse to potrjeno. Ako našemu ljudstvu pomagamo blagostanje pridobiti in ohraniti, s tem mu tudi narodnost zagotovimo. Vsak narodnjak, ki je naroder tudi v srci, naj je toraj tudi ud kmetijske družbe. In ko bi kmetje tirjali od kandidata, ki se jim ponuja za poslanca, da je ud kmetijske družbe; mar-sikater gospod izmed slovenskih poslancev ne sedel      bi 'V. zbornici.
3
In če sedaj vprašamo, kedo naj je ud c. kr. kmetijske družbe, odgovarjamo:
Kedor ljubi lepo deželo kranjsko in nje slovensko ljudstvo, komur je ležeče na blagostanji dežele in njenega prebivalstva, kedor želi pomagati, da si zagotovimo svojo narodnost, kedor zamore za kmetijsko družbo vplačati vstopnino in letne doneske, ta mora
biti ud kmetijske družbe.
Gustav Pirc.