232
tudi izgubil, ampak ga nahajamo prisednika (assessor) banske sodnije. Leta 1585. je postal župnik v Va-raždinu, kjer je pisal in dovršil svojo „Postilo" in kjer je bržčas tekom 1. 1587. umrl.
Klaič trdi, da je Vramec za svojo kroniko morda porabil katero od že izdanih kronik, vendar je bil pri sestavljanju kronike precej samostalen. To nam potrjujejo podatki iz hrvaške in ogrske zgodovine, katerih ni mogel toliko najti v kateri od svetovnih kronik, posebno je pa v tem natančen, ko se približuje svoji dobi. Važni so posebno dogodki zadnjih petdesetih let kronike (1528—1578), katere je on vestno in po kronologiji natančno zabeležil. V njegovi kroniki so se nam ohranila tudi nekatera krajevna imena na Hrvaškem, v Slavoniji in na Ogrskem, katere je zapisal tako, kakor jih je on v narodu slišal. Mislilo se je tudi, da je kronika doživela dve izdaji, ker se ljubljanski in zagrebški iztis na 39. listu razlikujeta. Vendar Klaič
je vse to dobro pretolmačil, kakor tudi besedo „znovich", ki ne znamenuje, da je knjiga zopet nanovo tiskana, ampak „nunc recens edita".
Vramec je svojo knjigo tiskal pri Mandelcu v Ljubljani, ker na Hrvaškem tedaj ni bilo tiskarne, a Zrinjskijeva tiskarna v Nedelišču je bila na slabem glasu, ker so v njej tiskane neke kalvinske knjige. Ljubljanski meščan Janez Mandelc (Mannel, Mannel, Manlius) je odprl 1. 1575. v Ljubljani tiskarno, vendar tudi ta je moral 1. 1582., ker so pri njem tiskane protestantske knjige, zapustiti Ljubljano. Mandelc je dve ali tri leta blodil po Ogrskem, dokler se ni naposled 1. 1585. naselil v Varaždinu, kjer je leta 1586. tiskal drugi Vramčev spis v dveh delih: I. „Postilla za vzse leto po nedelne dni vezda znovich szpraulena slovenskim iezikom in II. „Postilla veszda znovich sprav-lena szlovenskim ieszikom po godoune dni." Vramec je
hotel s tem svojim delom podati župnikom neko pomočno knjigo, a napisal jo je v narodnem jeziku, da utrdi vernike v pravi veri proti krivoverstvu (contra haereses). Vendar so se ljudje spotikavali nad to knjigo, oni kateri so bili naklonjeni protestantom zaradi njene katoliške smeri, a katoliki zaraditega, ker jo je tiskal tiskar, pri katerem so bile natisnjene tudi protestantske knjige. Od te knjige ohranjenih je kakih pet iztisov, vendar tudi ti niso popolni.
Vramčeva kronika, katero je porabil malone vso Pavel Vitezovič v svoji svetovni kroniki (Kronika, aliti szpomen vszega szvieta vikov — Zagreb 1696), izdana je v tem izdanju akademije drugič, a odtisnjen je tudi naslovni list in list 39. (a in b) ljubljanskega iztisa. Vjekoslav Klaič, kateri je pa z velikim trudom zbral podatke iz življenja tega zanimivega pisatelja, pridobil si je s tem zopet novih zaslug za domačo zgodovino.                                             Janko Barle.
Ml
Društvo sv. Jcronima
je izdalo za leto 1908. sledeče knjige:
1.  Danica, koledar društva svetojeronimskoga za prostu  godinu 1909. Cijena 40 filira. Strani 322.
2.  Biblijska povjest. Knjiga I. Od stvorenja svijeta do Davida. Napisao dr. Dinko Gudek. Pucke knjižnice knjiga CLX. Strani 222.
3.  Hrana i kako se priredjuje. Priredio Miroslav Galovič. Pucke knjižnice knjiga CLIII. Stranil2^.
4.  Dolazak Hrvata. Povjesna pripovjest iz VII. vijeka. Napisao Milutin Mauer. Pucke knjižnice knjiga CLII. Strani 264.
5.  Poučni razgovori III. Pucke knjižnice knjiga CLVI. Strani 105.
CS9693
AMERIŠKO  VOJNO  BRODOVJE,  KI  JE POTOVALO  OKOLI  SVETA