ŠOLSKA TEORIJA Vidiki učne motivacije otrok s posebnimi potrebami v inkluzivni šoli dr. Teja Gracin, mag. prof. inkluz. ped., Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer Izobraževanje je eno izmed področij, na katerem otroci s posebnimi potrebami potre- bujejo dodatno podporo. Smiselno načrtovanje inkluzivne šole in dobri zgledi inkluzivne prakse so v veliko pomoč pri premagovanju ovir, s katerimi se srečujejo. Da bi te ovire lahko premagovali in se čim bolj usposobili za življenje in delo, potrebujejo motivacijo, ki je lahko pomembnejša od sposobnosti. Učna motivacija je pomemben psihološki dejavnik učne uspešnosti. Pri otrocih s posebnimi potrebami, ki so vključeni v inkluzivno šolo, je mo- tivacija večkrat ogrožena, ker so pogosto neuspešni. V prispevku proučujemo in razisku- jemo stališča učiteljev do motivacije pri otrocih s posebnimi potrebami, ki so vključeni v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Ključne besede: motivacija, inkluzija, otroci s po- Zadnja leta se tudi pri nas vse bolj uveljavlja pojem sebnimi potrebami, stališča učiteljev, motivacijska inkluzivna vzgoja. Pri inkluziji se šola prilagaja otro- sredstva, vidiki motivacije ku, pri integraciji pa se je otrok prilagajal šoli. Torej smo mi dolžni prilagoditi šolski sistem in okolje do Uvod te mere, da lahko otroci optimalno razvijejo svoje Učenje in izobraževanje sta ključnega pomena za potenciale. vsakega posameznika in za celotno družbo. To velja tudi za otroke s posebnimi potrebami. Njih želimo Ko govorimo o inkluziji, se srečujemo z dvema vidi- usposobiti tako, da se bodo čim bolj neodvisno in koma – z vzgojnim in z izobraževalnim. Inkluzija kot aktivno vključili v življenjsko okolje. Ti otroci imajo osnovna pravica otrok in njihovih staršev je odvisna pri učenju oziroma izobraževanju številne težave od posameznika, družine, okolja, pogojev in še od in ovire. Da bi te lahko premagovali in se čim bolj mnogo drugih dejavnikov. Kljub novi zakonodaji ter usposobili za življenje in delo, potrebujejo motivaci- večanju števila otrok s posebnimi potrebami pa še jo. Motivacija je predpogoj za učenje, ali kot pravijo vedno prihaja do težav. Razlogi so lahko različni, lah- nekatere teorije, je motivacija celo pomembnejša ko gre za pomanjkanje timskega dela, strokovnega od sposobnosti. Motiviranost za učenje pa je kom- izobraževanja/izpopolnjevanja učiteljev ali vzgojite- pleksen psiho-pedagoški problem. Zaradi tega in ljev ali premalo strokovne podpore. Pri vključevanju zaradi njegovega pomena mu v pedagoški teoriji otrok s posebnimi potrebami je torej pomembno in praksi posvečamo veliko pozornosti. Kadar go- timsko delo in sodelovanje, ki je podkrepljeno z in- vorimo o motivaciji, se sprašujemo, kaj je tisto, kar dividualiziranim programom za vsakega posame- učenca pripravi k učenju, ga pri učenju usmerja, znika, pri čemer mora slednji otroku omogočati, da določa intenzivnost učenja in mu omogoča, da pri postane uspešen, soodgovoren in da dobi občutek učenju vztraja. Učna motivacija (Peklaj idr. 2009) je lastne vrednosti. pomemben psihološki dejavnik učne uspešnosti, saj lahko resno ogroža kakovostno učenje. Ključni element izobraževalnega sistema so po- leg šolskega tima tudi starši, ki so po svoji naravni V članku proučujemo in raziskujemo motivacijo danosti najuspešnejši in najbolj motivirajoči člen. kot pojav pri učenju otrok s posebnimi potrebami Sodelovanje s straši je ključnega pomena za razvoj ter jo povezujemo z inkluzijo. Na osnovi ugotovitev celotne šole in vsakega otroka, zlasti otroka s po- raziskave, ki zajema stališča učiteljev, in teoretičnih sebnimi potrebami. Cilj pa je otrokova uspešnost izhodišč zastavljamo najbolj izrazite vidike motiva- in napredovanje. Starše je treba čim več vključevati cije pri izobraževanju otrok s posebnimi potrebami v delo šole. Otrok bo še bolj motiviran, če vsi okrog v inkluzivni šoli ter prikazujemo didaktične pristope, njega – starši, šola in družba – zelo cenijo njegov ki lahko motivacijo vzdržujejo in izboljšujejo. šolski uspeh. Inkluzivna šola Motivacija v inkluzivni šoli Družba postaja vse bolj odprta (Gjuričić 2007). Na- Motivacija je pri otrocih s posebnimi potrebami, ki mesto vprašanja, ali je tak otrok dovolj dober za re- so vključeni v inkluzivno šolo, ogrožena, saj so pogo- dno šolo, se je v ospredje že uvrstilo vprašanje, ali je sto neuspešni, kot vemo pa je najboljša motivacija šola dovolj dobra za otroka s posebnimi potrebami. prav uspeh. Uspeh je pomemben, vendar otroci s 64 Didakta posebnimi potrebami težko pridejo do njega. Mo- sredstva. Zanimali so nas vzroki dejanskega stanja. tivacija je zelo kompleksen pojav. Marsikaj še vedno V raziskavi so sodelovali učitelji, ki osebe s poseb- ostaja nepojasnjeno in veliko dosedanjih raziskav nimi potrebami v redni osnovni šoli tudi poučuje- je samo delno obšlo podrobnejšo definicijo. Krajnc jo. Vprašalnike smo razdelili neposredno učiteljem (1982) trdi, da je motivacija pojav, ki se neprestano po enotah v Pomurju. Narejena je bila analiza, pri- spreminja. Če pogledamo motivacijo v zvezi z uče- merjava in interpretacija ter vključitev analize v šir- njem, Krajnc (1982) navaja, da le-ta pomaga racio- ši kontekst z zaključnimi vidiki motivacije. Ker sem nalno izrabiti čas in sredstva za izobraževanje ter tudi sama deležnik v izobraževanju otrok s poseb- v učenje vložiti potrebno energijo in napore. Če je nimi potrebami, so stališča in ugotovitve raziskave človek motiviran, se je pripravljen učiti v najrazlič- dobljene na osnovi večletnih izkušenj, podprta pa nejših situacijah, včasih tudi v izrazito neugodnih so s konkretnimi idejami, ki služijo kot motivacijska razmerah, čemur smo lahko priča tudi pri otrocih sredstva. s posebnimi potrebami. Motivacija (Ferjan 2005) je prostovoljna pripravljenost posameznika za napor, Ugotovitve in izsledki raziskave za dosego določenega cilja ob zadovoljitvi individu- Vsak posameznik ima pravico, da v svojem okolju, alnih potreb. Dejansko je motivacija psihološka pri svojem delu, izobraževanju in nenazadnje v druž- spodbuda za delo. Obstaja zelo veliko teorij, ki so bi sodeluje po svojih zmožnostih. Pomembno je, si med seboj podobne; od Herzbergove, Maslowe, da je socialno vključen. Prav ta socialna vključenost Frommove, Glasserjeve, Weinerjeve … Gre za pojav, za otroke s posebnimi potrebami pomeni optimal- ki je raziskan iz več vidikov. Veliko vlogo pri motiva- no kognitivno funkcioniranje. V raziskavi ugota- ciji učenca ima tudi učitelj. Pomemben je odnos, ki vljamo opažanja učiteljev, da imajo nekateri otroci ga vzpostavlja z učenci, struktura in odgovornost. s posebnimi potrebami, ki obiskujejo program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno po- Po pregledu dosedanjih raziskav, ki se nanašajo na močjo, velike težave pri pridobivanju prijateljev. Po- motivacijo otrok s posebnimi potrebami v inkluziv- membna se jim zdi redna komunikacija med šolo ni šoli, povzemamo ključne ovire, s katerimi se otro- in domom ter spodbuda in podpora družine. Učite- ci srečujejo. To so: lji dodatne strokovne pomoči v redni osnovni šolo - nepriljubljenost, so mnenja, da mora učenec imeti občutek, da mu - slaba socialna integracija, učitelji in drugi sošolci v šoli pomagajo, in mnenja, - slabše sposobnosti, dvom v lastne sposobnosti, da spodbuda in podpora družine vplivata na moti- - slabo počutje, nesamostojnost, vacijo pri učenju. Ne zdi se jim, da so učenci prepo- - počasno napredovanje, gosto prepuščeni samim sebi. Pomemben vidik je - pogosta neuspešnost, nižji učni uspeh, zato širjenje in ohranjanje socialnih mrež, ki pove- - nemotiviranost, depresivnost, zaprtost, strah, čuje motivacijo. - slaba individualizacija, - pomankanje ustrezne pomoči, prilagoditev ter Ugotavljamo, da učenci v osnovni šoli, ki prejema- - negativni občutki do inkluzije. jo dodatno strokovno pomoč, rabijo še pogostejše spodbude in podporo družine, še bolj so »vidni« v Raziskave kažejo tudi, da je za uspeh pomemb- razredu, saj so marsikdaj izpostavljeni hladnemu na celota, ki zajema starše, učitelje, strokovnjake in brezosebnemu odnosu svojih sošolcev. Marsikdaj in ustrezno okolje. Inkluzija naj bi bila ustrezna za imajo zaradi tega težave že pri vzpostavljanju social- otroke s posebnimi potrebami s telesnimi in sen- nih mrež, prav tako so velikokrat primorani poiskati zoričnimi motnjami, manj ustrezna pa za osebe z pomoč sošolcev ter učiteljev. motnjami v duševnem razvoju. Pravica vsakega otroka je, da po katerikoli od Raziskava o stališčih in izkušnjah OŠ učiteljev razsežnosti kurikuluma napreduje tako hitro in glede učne motivacije pri otrocih s posebnimi tako daleč, kolikor le more, ne da bi mu pri tem potrebami postavljali ovire (George 1997). Prav zaradi tega Osnovni namen raziskave je bil proučiti stališča in je ustrezna individualizacija in diferenciacija izkušnje učiteljev do učne motivacije otrok s poseb- vsakega otroka posebej še kako pomembna. nimi potrebami v redni osnovni šoli ter na osnovi Pomembne so prilagoditve in pomoč, temeljita tega oblikovati vidike za izobraževanje teh otrok. obravnava otroka, timsko delo in strokovnost. Kvantitativno raziskavo smo izvedli z vprašalnikom, ki nam je služil kot inštrument za pridobivanje in- Na motivacijo zelo vplivajo tudi ocene in zahtev- formacij o motiviranosti za izobraževanje otrok s nost učnih programov, saj ti učenci rabijo pogo- posebnimi potrebami. Vprašalnik zavzema stališče stejše spodbude in dodatno motivacijo. Otroci učiteljev in je razdeljen na naslednja področja: pove- se v inkluzivni šoli še bolj zavedajo pomembnosti zave in sprejetost v okolju, učni programi in zahtev- uspeha, saj so zaradi številnih ovir velikokrat nizko nost snovi, uspeh in samopodoba ter motivacijska motivirani. 65 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Učitelji moramo stremeti k temu, da bo ovir manjkljivim predznanjem, zato je tudi njihova mo- čim manj. Odpravljamo in spodbujamo njihovo tivacija ogrožena. Prav tako je potrebno vložiti več motivacijo in uvajamo drugačne pristope tako, da motivacije in spodbud, da pri učencih v inkluzivni prilagajamo snov, v smislu, da bo le ta zanimivejša šoli ohranimo pozitivno samopodobo. in bo pritegnila učenca. Predstavljamo le nekaj primerov drugačnih pristopov pri obravnavi Zato je potrebno, še posebej pri otrocih s posebni- slovnice slovenskega jezika. To so na primer učenje mi potrebami, spremljati samopodobo in počutje pravilnih predlogov s/z, vaje pravopisno težjih besed z namenom, da pravočasno opazimo spremembe. ter pravopisno drevo s prav tako pravopisno težjimi To lahko, kot prikazujemo v naslednjih slikah, pre- besedami, kjer je potrebno ugotoviti, kaj manjka, verjamo, poglabljamo, analiziramo tudi z različnimi napako v zapisu in podobno. didaktičnimi pripomočki, ki nam vhodni kanal v ču- stva in samopodobo olajšujejo. Učenci preko sličic Zahtevnost učnih programov in storilnostno na- in igre lažje izražajo svoje mnenje, čustva in povedo, ravnana šola na učence s posebnimi potrebami v kaj jih teži. Dobro je, če nam učenec zaupa. redni osnovni šoli vpliva negativno. Ker se sooča- jo s številnimi težavami in ovirami, težje dohajajo učne programe kot njihovi vrstniki, ki so vključeni v prilagojene programe. Prav zaradi vse prepogo- stih neuspehov in slabega dohajanja učne snovi so slabo motivirani. S tem pogosto povezujemo tudi emocionalne in vedenjske težave. Te so večinoma nasledek neustreznih odnosov (Kobolt idr. 2010), tako tistih, v katerih se je otrok razvijal, kot tistih, v katerih trenutno živi. Tak otrok doživlja čezmerna in pogosta občutja strahu, anksioznosti, nekom- petentnosti, lastne neuspešnosti, travmatskih do- živetij v razvoju, nezadovoljenosti potreb po pove- zanosti in vključenosti. Pomemben element je otrokova samopodoba. Otroci s pozitivno samopodobo imajo pogosto tudi starše s pozitivno samopodobo. Pri takšnih otrocih je večja verjetnost, da bodo imeti dobre in trdne Izražanje čustev odnose s svojimi starši in da bodo ti z njimi ravnali trdno, pravično in dosledno. Uspeh samopodobo izboljša, neuspeh pa jo poslabša (Einon 2002). Učitelj mora pri učencu razvijati zaupanje v lastne Strah pred neuspehom in pomanjkljivo predzna- sposobnosti, učenec pa mora imeti v razredu ob- nje znižuje motivacijo, ohranjanje pozitivne sa- čutek varnosti. Potrebno je podpirati in razvijati mopodobe pa jo zvišuje. Učenci se v inkluzivni šoli neodvisnost učenca, zato delamo skupaj z njim in soočajo z večjim strahom pred neuspehom in po- ne namesto njega. Pravopisne vaje 66 Didakta Pomembno je tudi dojemanje in sledenje snovi. Kako učenec le-to dojema, pa lahko preverjamo s formativnimi orodji, kot je na primer spodaj pona- zorjena lestvica razumevanja. Z njo lahko v rela- tivno kratkem času pridobimo povratne informa- cije učenca. Učenci s posebnimi potrebami z njo lažje ovrednotijo svoje znanje, saj imajo že v naprej podane možnosti. Didaktični pripomočki za lažje razume- vanje in sledenje snovi Vidiki motivacije za izobraževanje otrok s po- sebnimi potrebami v inkluzivni šoli Uspešna motivacija je pomembnejša od sposob- nosti, zato je potrebno učence v inkluzivni šoli še dodatno motivirati in jim nuditi pomoč. Pomoč rabijo tako od sošolcev, učitelja in celotne šole kot tudi od družine ter okolja. Zaradi vse prepogo- stih neuspehov, ki jih doživljajo učenci s posebni- mi potrebami v inkluzivni šoli, je ogrožena njihova motivacija. Učenci zato rabijo občutek varnosti in pripadnosti v razredu, občutek, da jim sošolci in Lestvica razumevanja učitelji pomagajo, ko jih potrebujejo. Motivacijo za šolsko delo pa lahko krepimo tudi z raz- Ugotavljamo, da uporaba različnih vizualnih in ličnimi kratkimi didaktičnimi igrami. Te nam lahko tehničnih pripomočkov pomembno vpliva na služijo kot uvodna motivacija, končna motivacija ali motivacijo učencev. Tudi z motivacijskimi sred- zgolj kot popestritev učne ure. Hkrati pa z njimi uri- stvi lahko spodbujamo motivacijo. Pomembno je, mo motoriko, pozornost, koncentracijo in še mnogo da se znamo odločiti za uporabo ustreznih moti- drugega. Lahko jih izvedemo v paru ali posamično. vacijskih sredstev glede na situacijo in učence. Pri pouku učitelji za spodbujanje motivacije upora- Po pregledu stališč učiteljev, lastnega dela, bljajo predvsem igro. So tudi mnenja, da vizualni teoretičnih izsledkov ter na osnovi rezultatov in in tehnični pripomočki pri pouku povečujejo mo- analize smo povzeli najbolj izrazite vidike motivacije tivacijo. Bolj kot umetnost je v inkluzivni šoli moti- za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami vator IKT tehnologija. v inkluzivni šoli in jih tudi slikovno ponazorili. To prikazujemo v sliki na naslednji strani. Vizualnih in tehničnih pripomočkov se lahko po- služujemo na različne načine pri različnih predme- tih in za različne potrebe, glede na vsakega posa- meznika. V naslednji sliki jih prikazujemo le nekaj. Kratke didaktične igre kot motivator 67 Didakta ŠOLSKA TEORIJA dnost, različni družbeni statusi, stopnje izobrazbe in tudi posamezne pomanjkljivosti, težave, motnje, bolezni. Osebe s posebnimi potrebami se lahko optimalno vključujejo v vzgojno-izobraževalni proces in soci- alno okolje, če odstranimo ovire, ki pa so za uspešno vključevanje za različne skupine oseb s posebnimi potrebami različne. Potrebno je iskati možnosti, ki bodo posamezniku omogočale uspešno vključe- vanje namesto poudarjanja primanjkljajev, ki mu onemogočajo vključevanje. Potrebna je spremem- ba stališč. Motivacija ima pri otrocih s posebnimi potrebami, ki so vključeni v inkluzivno šolo, še poseben pomen. Težave in ovire, s katerimi se neprestano soočajo, je potrebno ustrezno in strokovno obravnavati. Kolb in Miltner (2005) trdita, da ko je otrok motiviran za učenje, je največja ovira s tem že premagana. Pot do uspeha je potem veliko lažja: motivacija prinaša Vidiki motivacije za izobraževanje otrok doživetje uspeha, ki spet motivira, kar pripelje do s posebnimi potrebami v inkluzivni šoli novih doživetij uspeha. Uspehi motivirajo, zato naj bi učni proces spominjal na neskončno verigo majh- nih uspehov. Pogosto pa so pri otrocih s posebnimi Zaključek potrebami drugi vzroki, zakaj le-ti ne zmorejo doseči Zavedati se moramo, da vključevanje otroka s po- enako stopnjo uspeha kot njihovi vrstniki. sebnimi potrebami v vzgojno-izobraževalni proces med druge vrstnike od vseh strokovnjakov zahteva To potrjuje tudi naša raziskava, ki opozarja na števil- intenzivno specialno-pedagoško, psihološko in v ne težave in ovire, na prepreke in vse pogostejša do- nekaterih primerih tudi terapevtsko delo z otrokom kazovanja otrok s posebnimi potrebami, vključenih in njegovimi starši. Temu otroku se lahko optimalno v redno osnovno šolo. Inkluzija je sodobno gibanje, pomaga le, če mu bodo poleg pogojev za socialno vendar ne smemo pozabiti, da morajo biti otroci vključevanje obenem ponudili še posebno pomoč uspešni tudi pri inkluziji. Velikokrat je njihova moti- glede na njegove potrebe. vacija prav zaradi neuspehov ogrožena. Vse to pa po- sledično povezujemo s slabo samopodobo, strahom Inkluzija vsakemu posamezniku omogoča, da so- ter anksioznostjo. Učenci zato potrebujejo ustrezno deluje kolikor zmore, da skupaj z vrstniki po svojih učno okolje, kjer se bodo počutili varni, sprejeti in močeh prispeva k boljšim dosežkom skupine in motivirani za šolske uspehe. Potrebujejo dodatne da je uspešen. Zato je inkluzija vsekakor dobrodo- spodbude in podpore, timsko delo in občutek, da šla, vendar ni primerna za vse učence. zmorejo, da so lahko tudi oni uspešni. Sodelovanje staršev pri inkluziji je nujno od same- Metafora za inkluzijo je: »Vstopi, ker spoštujemo ga začetka, že s pridobitvijo soglasja, da se vpletajo razlike in ker si lahko tak, kot si« (Corbett v Kavkler novi ljudje, ki bodo poskušali vgrajevati svoja znanja 2008). in izkušnje v uspešno inkluzijo njihovega otroka. Pri vsakem nadaljnjem soglasju je pomembna vklju- Viri Einon, D. (2002): Ustvarjalen otrok: Prepoznajte in spodbudite na- čenost staršev, ki so dejavno vključeni in prispevajo ravno nadarjenost vašega otroka. Tržič: Učila International. svoja znanja in tudi izkušnje, ki jih imajo z otrokom Ferjan, M. (2005): Management izobraževalnih procesov. Kranj: Mo- derna organizacija. pri učnem napredku in socialnem vključevanju. Nji- George, D. (1997): Nadarjen otrok kot izziv. Ljubljana: Zavod Republi- hova pozitivna evalvacija vseh prizadevanj pa lahko ke Slovenije za šolstvo. Gjuričić, B. (2007): Inkluzivno izobraževanje - Naj se šola prilagodi otro- vodi k preizkušanju novega in drugačnega. ku in ne otrok šoli. Dostopno na: http://www.branka.si/?p=109, 15.5.2020. Kavkler, M. idr. (2008): Razvoj inkluzivne vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Zavod Republike za šolstvo. Razlike posameznikov so temelji za socialno pove- Kolb, K. in Miltner, F. (2005): Otroci se zlahka učijo. Ljubljana: Mla- zovanje in ne neki povprečni dosežki. Inkluzija torej dinska knjiga. Krajnc, A. (1982): Motivacija za izobraževanje. Ljubljana: Delavska omogoča oblikovanje inkluzivne kulture, v kateri se enotnost. podpirajo različne potrebe in sprejemajo posebno- Peklaj, C. idr. (2009): Učiteljske kompetence in doseganje vzgojno- izobraževalnih ciljev v šoli. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske sti, ki jih oblikujejo spol, narodnost, jezikovna pripa- fakultete. 68 Didakta