-----   206   ------
Slovstvene stvari.
Dobrovoljna opazka o štajarskem deželnem
zakoniku.
Znana reč je, da kadarkoli se kdo zagovornikov slovenskih pravic kje potegne za slovenski uradni jezik, nemškutarji med drugimi vgovori pokazujejo radi na te ali one slovenske, zlasti pa na neke štajarske občine v Pomurji in Podravji, ktere so, pravijo, zavrnivši slovensko prestavo prosile za nemške zakonike. Dovolj pa je bilo že razloženo na vse strani, odkod izhaja in kako malo pomembo ima v sebi ta čudni prikazek. Vendar pa bodi mi dopuščeno , povedati zastran tega to le:
Prišel mi je namreč unidan med roke letošnjega deželnega zakonika in ukaznika za vojvod-stvo štajarsko V. izdatek, ki razglasuje deželno postavo od 12. marca 1866. leta zastran nekega pri-stavka k stavbenemu redu za Štajarsko, poslovenjeno po taki slovnici in v takem jeziku, da — če bi se vsi razglasi prestavljali tako, prošnja za nemške zakone pač ne bi bila tako čudna ! Za dokaz tega naj prepišem dva tri odstavke, ne premenivši črke.
Na pr. §. 1. „Pri tistih samotnih poslopjih, ki služijo za obrtnijske delavnice, ali rudarjenje in topilnico, dopušča se stavitelju (Bauherr!) izvoliti nastavo poslopji, sklad in stavbno gradivo pod svoji in zidarskega mojstra odgovornosti zarad zadostojne stanovitnosti kakor tudi zavolj na drobno spolnovljivib varnosti, ki se ukazujejo tako-le: a) naj skrbi, da mora od višjih nadstropji po stopnjicah ognjovarnih v zidanem ohišji se stropom ali s zgornjo svetlobo iz ognjovarnega gradiva, ali s posutim in štukaturanim lesenim krovom zavarovanem, od vsih stranih^in brzo odtod ven priti."
§. 4. „Ce delavnica ne bi bila popolnoma samotna, naj spoznava gosposka, ki dopust stavbni gre, glede na daljavo sosedove meje in najbližjih poslopji, stavbne kakošnosti taistih, obširnosti obrtnije in sploh krajnih razmer, ako, doklej in s kterimi pogojimi bi bilo mogoče, varnost stavbne policije o zidanju delavnic uma-nišati. — Parni kotli naj se dalječ preč postavljajo od prostorih, ki navadno vekšo število oseb dela" itd.
Ni mi znano , kdo v Gradcu prestavlja deželnega poglavarstva razglase; če je takošen , da utegne kdaj biti iz njega zaslužen pisatelj, prosim ga, naj popraša, predno kaj odade v tiskarnico, kterega izmed slovečih Slovencev v Gradcu za svet; slavne štajerske rodoljube in zlasti gg. pravnike (odvetnike in notarje), ki poznajo imenitnost slovenskih postav, pa opominjam, naj bi na deželni zakonik nekoliko pazili, in če tako napako najdejo, na dotičnem mestu oglasili se. Pazimo na vse strani, ne quid res publica destrimenti capiat!
M. ___________________