St. 42. : 3 V Grorioi, v eetvrtek 15. oktobra 1874. Tecaj IV. „Soca" izhaja tsak eetvrtek in velja po§to prejemana ali v Gorki na dom poiiljana: Vse leto......f. 4.50 Pol Ieta ...... 2.30 Cetvrfc lefca .... „ 1,20 Pri oznanilib in ravno tako pri „po-lanicah" se nlacujezanavadnotriHtopno vrsto: * kr., ce se tMa 1 krat 7 ,. „ „ ,. 2 krat 6 „ „ „ ,, 3 krat Za veis euiimo nasledke Iota 1848 in 1849. Pri nas sicer nij vci krvavih bojev med narodi; mini pa vendar Je nij v nobeni kronovini, ker so nekrva-yi boji ostro bojujri vodi-ttdji skustli Jiitro obogatt'ti, sv«yi /.lahti mastnn sluzhe pridobiti i. t. d.t a zdaj .so tniio propali, da iif d<»bi njih postt'iii linaneni inmisttM" (ihizy denarja v zajcin, ee ne d«ivoli jako tr-Iih pogojitv. nar inanj* denarja pa dobi doina mi domat'ih bogatiiK*«-v ! Z railo-prosecim pogledom, solznih modrih oeij, malo hfrko v narocaji, kt je zaspano slooila ru lece li-eiee na materiniii prdk gledala je Lmiiija svojega so-proga. Vse zamisljen, stai je Miro>la? pred ijubeeo ij'ojieo, nsen, visok, bled inoz. Srnih vdrtih ot-ij v de-g;. Jtni oblefci. izpregovoril je neljubezojivo i nuzlo: RJaz ne moreni doma ostati Emdija/i povedati ti no niorera, kain «?rem !~ ,.Dan za dnom hoJevas ob tnraku od naju i pri-haja§ jedva proti zori nazaj; oddajjen je st-nj od mojih U'ntjnih oeij i tvoja hcrka vedno klice v sittijali tebe i ti si |^oe. ut Mirosiav ostani, ostani, pri naju!4 SI je parkrat gori i duli po sobi i 5r»z maio t-a-sa izpr«govon inrzio-skoraj jjurovo: Rsri*dno! ne krati si span,a zarali meue!" Duri so za njim zaiopnile, se so se fiuli hitri koraki po kamenit in iiodi§ci. "Vse tilio i mirno nastane, le tiiii, globoei zdihi culi so se iz kota, v sobi, kder je sedela inlada gospa skijue^na z malo herko v naroejj. Milo je gledala ti-ja aoh po ee4i, po katerej gre on, ki ji je bil nt-kdaj gorece obljubii, tia jo bode na rokeii nosi!, a sedaj se niti ne obrne ne, ne pogleda v okno, za katerein je slonela ona, ki jej je ve<5no ljubezen i zvestobo prise-gai; od tuge pretnagana pala je rem v mebko naslo-nja6o. Uboga zena! Zvezdi enaka bila je Emilija, kraljiea mej dama* J»i glavnega mesta N, Propadamo tudi na dusovnem polji. Vsi taienti so so podali vpolitiono borbe, Leso zato tezavno delopo-klieani ali no, slovstvo pa pt»Sa, kar Skoiliijo zlasti nam Sloveneom. 16 na vsouSeii$&in nij ve6 navduionosti za znuiiHtva. Dokaz je razglas niinistra za podnk in bogo-Lastja due 28. Septeinbra 1874, v kater.'n, jjraja juridicno fakulteto Dunajska universe, 6e§, da se premalo iicijo dijaci in da so profcsoiji premoliki pri preskusnjah. Odkar so 4 imenitni prolusorji danajske medicinsko fakulteto pomrJi ali so podali v pokoj, no slnjo ved tudi to fakulteta ne, in ttploli so premalo 5tu-dira na avstrijskih solah:-tndi na tell inestih torej nij popiit'cna svoboda rodila dobrega sa-ln, ker navdiisenost zgine, H idovek villi, da so ga prekanili. Propadamo dalje ua drzavni'm polji. Avstrija nij davno vofi na tistern staliSoi, na kateroin je bila, to jo vsakom zadosti znano. Pa kako bi moglo drugaeo biti? Na krmilu jo vedno imela ministre, ki njiso nikdar prav zadeii no v zunanjili zadovali, so uiaiij pa v no* tranjih. In Co so jo katerikrat zdelo, da se stvar na bo-Ije zasukne, odslopiti so morali dolieni niozjo. Pa6 ne-srt'ena je nasa drzava! Straukarstvo jo stopilo na mosto, na katorein bi morala vladati le driavna modrost. Nil Avstrijo kakor kako drzave poklio, da zadosti naj veci stranki, ampak da osrooi vse svojo nar ode. Krasna ta naloga so pa prozira, in vsi narodi so razdrazoni. Tu mora veeinn vse mooi porabiti da odido poneineo-van.ji, na Ogrskom, da se resi inmlzarstvii zato so nastali gori omenjeni nasledki. Undo so pa od dn6 do due vekss, kerse posainni narodi so m«d seboj strastno prepirajo. Zadosti je razvidno, da tuk» diiavo no ozdravi in ne okrepi n o b o n a s t r a n k a, ampak to semore posrociti lo pravicnim mozetn, kaferi bi izvrsevali-nalogo, ki jo jc dal nas vladar leta 1870 tafiasnim mini-trom rokoo: nNaredite mir med niojimi narodi." Interpelacija dr. Zarnika in tovarism na slavno e. k. vlalo zarad germanizacije slovenskih sol in uradovf stavljena v seji kranjskega dezelnega zbora 8. okt. 1874. Najvazneisi ein slovenskili poslancev v letosnji dezelno zborski sesiji bila je na vsak naMn ta ir«torpellacija in ker Grof Mirosiav B. dobi! je njeno roko. i poljai jo jo slovesno v svoj grad—oil kako sreena je bila tedaj, brez primere srecna! Ljt<> dnij trajal jo nebeski blagor mej porocencema, grof jo je imenoval angelja — a crez leto dnij postal je vos drngafeen: mrzol, samosvoj i re-sen—nij je we ljubil—i ubogo, zapuseeno sree krasn<* zene nij vedelo zakaj, nego je tiho i tuzno pot-asi kr-vavelo, bridko solze jokalo. Nehote je morala nanj misliti. na ne^noidjudnega. dobrega Bognslava pli-nietiitaza Z. katcri se ji je vselej uljudno i dostojno blizal, nikedar si nij dovolil i nj«» drugaee spregovoriti, nego prijazno i galantno; igrala mil je le notr.mja, fiista ljubezen v o6di. To jo bil moz, kakorsnoga si j« ona velno ielela, —a cvetoei grof, se svojim bli§5eLim, duhovitim ponosom, spodri-nol ga je-—i sedaj ?— Zakaj oa je morala bas danes vedno na Boguslava misliti?—.* Odlozivsi malo, zaspano helrko v posteljico, sede sopet v oni kot. Vse jo bilo mirno, le vfceea svvtilni-ea inajala je sredi sobe sent ter tija i stara velika ura je v ente ?rf Emilija v zadregi, obri§« si brzo solzne oci, ; prizadevajo si pokazati se veselo, prisiljenimsrne-hom, poda mu svojo licno,¦ belo roko: „Gospod Bagu-slav, vi tukiij ? kak redek gost ?u „I zraven, pa §e ob tej nenavadni uri za gosto, kaj ne, gospa, groiinja? Dobro mi jo znano, da to nij je ona odmev vsih Slovencev, m nam zdl po* irebno, da g, Zarniku iestitamo in gotovo tudi gori* skom «lovencom vstreienu, da jo prinesemo v nalem 1 isi u Kvojo, Prva 2alostna poslediea francosko-nem§ke vojske, se je pokazala za nas avstrijske riiovane v padu Hoheii-warthovega ministerstva v toliko, koiikor je name r j a 1 o t a i s fc o a am 81 o v a n o m p r n v i e n o biti, in v nastavi gvrmanizatoi'iiega ministerstva Las-serjevega, itnmovanega HAuerspergM, cogar pojedini ela* ni so se uzo poprej v jamun delovaiyi po uvoj m Io V-rastvndoSlovanstvaodikovali. Pri nastopu toga ministerstva smo bili mi .Slovaui, kar se naSe na* rodnosti tlee. na mijhujse pripravljoni, in uijsino in mo-tili. Prvi korak zopor nas Sloveneo je to minMtorstvo s tern storilo, da nam je prvosednika nn cielo deiolo postavilo, o katurem so vsi vladui privrLmiki in prin-oipijalni sovra/uiki Slovanov pismenu in ustno pripove-dovali, da ima vse zmoLnosM in tudi vso potrebno vo* lj<>, 81 o v o n s t v o i z k o r o n i t i. V to svrho; to jo naSo slovi»nsko narodaost poteptati, je naet>piia seda-iija vlada dva puta. Prvi je b I n ijsiguniojtu, ki pelje k iztrebljenju vsake narodnosti, natnroe: potujee-vanjo i5olo. Za to jo vlada proeoj poprejsnega, zmeruega sieer via ii jako udauega, Slovencem pa vendar koiikor toliko pravi^nega naJzarnika \judskih Sol odstranda, in je na njegovo mosto pjsadila moza brez vseh za.lostnih in znaustvenih izpitov in brez vsega ve* dnostnega izobrazenja, ki je nj»ga dni (18«50, 1861, 1862 in 1883. leta) spaJal v Ljubljam mej najbolj ognje-no narodno-siovensKe prista^i in sejo potem, zapustiv-si nekoristno sloven ^ko zastavo, odlikoval v nam sovrar iwm taboru po vseh drudtvin ravno z onakim posto-panjem zoper naiSo narodnost. To njogpVp delovanje zoper na§e zrthteve nij pri tej vladi na kanuk,-nita tlai palo. Kakor smo omenili, postal je nadzornile ali bolje rekoe, ge rm an izatorui ^strah*4 Ijudskih uciteljev na Kranjskem. Ustanovila se je potom pod zastitom v 1 a d « zelnglasna ..Laibaelier-rfchulzeitung" v ta namen, da v tern lintu nekdaj posteni s I o v e n s k i narodni u e i-t e! j i, ali zdaj po v 1 a d n e m p r i t i s k u moral-nopokvarjeni prisiljeno zoperslovanskomaj-ko zabavljaju in se na ta uacm vladi prilizujejo Tat- priiie.'ii eas za obiskovanje. Hotel sem z grofom ne-kaj prav vaznnga govoriti, pa vidim, da njega ny i Vas, gospa, nujdem plak'ajoeo. 8mem-ii ypra§ati po uzroku vase tugu?" ' , , . . Uovoril je bag tako ljubeznjivo, kakor nekedaj i grofinim dovolj-njom vsel se je zraven nje.— MKaj naj bi mu rekla ? Mari hoce svojega sopro^a ob-doi&ti, njega, ki ga ljubi crez vse i ki je oes njeuega otroka?-" . " . Molci! Se z bolj prosecimi besedami silt |0 Kogu-slav, naj mu pove; piVIiri nijsem vjc Va§ zvesti prija-telj? ne zasluzim vee Vaseg, Mirosiav je dobor, on me ljubi!" od-govorila mu je brzo, gmjeno. Ali sem za to pokopal svojo srCne ielje, stisnoi Mloma ustm.-i i ut.djizil Vas gorece IjubeS' sree, da sedaj vi Inn Vas nesroeno i iz iano Kmilijo ?—Vi nijste sre$ni, bo.lite mi odkrito^om !" Gledal jo je milo—probodljivim ofiesom, v kate-reio je bila izrazena neizrckljiva srena boleSina, zako-pane neke lanj« goretu nade. Groiinja, duievno prema-gana, spomiiijaje'se onega trenotka, ko je Boguslavu ljubezen odrekla i ulala se sedaj popolnoma otrpnelemu soprogu, pade iht'.'ea, kakor v omedleviei, na prsi bla-zi'ga Boguslara. Kakor v slalkili sanjali objei jo je okolo beljgi vrata i z roko pobo/al solzno goroee-lice. . V tern osodopolnem trenotku stopi neopazovana ponosna osoba- kakor mraraor bledega obraza, iz kate-rega je dvoje ernih plamteoili o&js plaho gledalo v so-bo. Orua prikazeu stom par korakov na^rej { s^ stra-; sti cllj in konee Jraa ob enem nstanovljeni „krainischer Lenrerverein". Prekira oLesom gteda ruciteljsfci strah" tiste znaeajne ljudske ueiteljo, ki inwjo §e toliko po-o-araa, se tenia druStvu odtezati in se samo s pedago-giko peeati. Vse nadzorovanje tega nadzornika meri na to, v koiiko nasi ljudski ueitelji slovenski deei n e m-§ i 6 n o v glavo nbijajo, ne pa kollko sc otroci v obee na podlagi mafcermseroe za zivljenje koristnega nanSe. U&iteljska pripravnica bi imela, ker slovenske ueitelje za s 1 o v e n s k e ljudske Sole odgaja, slovenskabiti; in bila je res spoSetka nze vefi, kot na pol slovenska, AH pod tem nadzorm-kom se je z vladno pomocjo spet vsa pripravnica ger-mani zirala. Da bi vlada v oraenjene svrhe Solstvo popolno y svoje roke dobila, nij se sramovala kar meni nie tebi ni6 „8ftns gene" nstavo prelo mi ti in si stem veeino v dezelnem solskem svetu pridobiti. Vse nase pritozbe zoper ta nefiuveni vladni vstavolomso bile zalibog brez vsneha! Ravno tako je vlada z gori-skim dezelnim soiakiro swtom ravnala, ker tudi tarn Slovenei prebivajo. Ker ima zdaj vlada po nepo-stavnem potu pridobljeno ve6ino v dnzelnem solskem sveta, ravna z nasirai Solarai, kakor so jej zdi, da bi se ponemcevanje uajbolj pospesevalo. Akoravno je Se naredba bivsoga ministra Jireeka od 8. oktobra 1871. leta st. 10456 v polni veljavi, je kljnbu tenia vlada slovensko realno gimnazijo v Kranji v n e m § k o spremenila, je na ljubljanski -realki s 1 o-v e n s k e paralolko odpravila in se nij dozdaj na real-ni giranaziji v Notem m««stn niti v ennm predmetu ra-zen vercnauka slovenskega jezika, kakor ucnega jezika vpejjala. Na ljubljanski lealki v srediui Slovenije je italijanski jezik za'vsakega ufcmca obligaten, mej tern, ko je neenje slovenscine vsakerau ucencu na prosto vo-\jo dano! Da se pa zasiuehovanjuin t e p t a-njuslovenSeine na ljubljanski realki krona na glavo postavi, ucijo so sloven&6ine v vseh razre-dih nizje realke slovenski nSenei, z n e m § k i m ucnim jezikora! Slovenski sposobni prosilei veejidel ne dobijo rae-sta na nasih srednjih solan, mej tem, kose nam Nem-ci in drugi inostranei dan za dnevom s krajnih mej Ois-in Translajtanije vrivajo za profesorje in ravnatelje. Tako je vlada zavrgla prosnjo profesorja Pranea Erjavea, ki sl«vi pri strukovnjakih in mej eelim slovenski m narolom, kakor izvrsten naravoslovee in peda-gog, ki je uze premnugo kpega v svoji stroki v sloven-skom in hrvatskem jeziku napisal, akoravno je bil od kraujskega dezelnoga Solskega sveta „primo loco" prod lozen. lmenovala je mesto njega za profesorja na ljubljanski realki mladega, slovenicin-. nezmo^nega, cisto neskosenega Nemea, nekega Voss-a, mej tern, ko nze g. F. Erjavec 15. leto v svoji stroki po.lucuje. To so v kratkem navede .i k«>rakiT po katerih je vedela vlada vse srediije in ljndske sole v svojo pest dobiti zedinim namenom v s o p o n e m 6 i t i. Drugi pot, kateri je ta vlasla nastopila v pospesevanje svojega cilja, t. j. za ponemeevanje nasega naroda je: odstranjenje vseh domacihr Se s 1 o v e n-siio cutecih nradnikov iz administraeije. Nasi nradniki v. npravi so po nstavni ert zadnjih 13 let nze tako zbe-gani, da se skoro nobeden nij upal v javn^m zivljenji za svoj narod potezati se. Ali mnogo mej njimi je bilo vsaj se toliko p o § t e n i h, da nijso svoj e narodnosti zatajevali inv javnosti zasinebo-vaii. Ali uze tako neutralno drzanje nasih domacih nradnikov je bilo sedanji vladi trn v peti. stnim tresoeim glasjm, zamrmra: „gospod Bogusiav, snideva se jutri ob 6uri zjutraj vgozdicizagradom!"— Mlada gospa nij razumela ledeno—mrzlih besedij naslonjla je tezko glavo v nezavesti na stolieo ; mlad'i Bogusiav pa j« stal destitljivo i ponosnopredod jeze tresoeim se grofoai, milo pogledaje na bledo, omedleno zeno i odsel je z mrzlim pozdravom. Grot pozvoni. ^Grofinji je slabo, poklicite hisno i spravite jo v posteljo !" zapoveduje doSlemu siugi. On pa, ne pogledavsi odide v svojo spalnieo. Ko se zvenjena gospa na mehki p"stelji probndi, Trntila si je strasno pekoeo glavo i po zilah se jej jc kri valovito pretakala. Stoprv sedaj jej prile na pa-met, kaj se je pripetilo. ~ Bognslav bil je pri njej i ona, ah, tnge premagana, slonela mu je na prsih; njen mo2 jo nehadeno stopil pred njiju, ponosno mrzlo, bledo. Gotovo ga je hudo razzajiia; res hodil je vedno od doma, a vendar je i veGno zanjo skrbel. Strah jo je bilo samo sebe i bridkih vzdihov; ura je vedno svoj tik. tak zamolklo bila; kaj ji.je-storlti ? Pocasi se oble-Ce i gre k njtgovim durim. Potrka, prosi i najslad-kejim imt'nom kliee: „Mirsolav, samo besedico z me-noj pregovori, najmanjso besedico, usmiii se svoje ubo-ge Emilije : najinega olioka!^ A, tiho je bilo v njegovi spainiei—i bleda, krasna gospa, pade pred duri, zakrije obraz v roke i bridko jo5e! . Spanee jo premaga. sloneCa na durnem podboji, trdno zaspi. .J Spala je revit-a. i nij jo probudiio mrzlo jesensko jutro-. ,...-. Tarn v gozdici za gralom pa sta si nasproti sta-bn^da.gospoda z napetima pistoloiiia v rod—oi>kan-' y Stejetar--strel poci i grof pade na zeleno travo. Naenkrat je bilo brati po mzlicnik usta\overnih listih, da ne more vlada na Kranjskem ssedanjim „na-rodnim" uradniskim aparatom naprej, da so v tern ob-zirn temeljite spremembe neobhodno potrebne ltd. y tem zmislu. Kmalu se je govorilo v Ljubljani. da je pri vladi veliko Stevilo, govorilo so je celo da okolo 200 doina&h uradnikov, proskribiranih, ki se imijo iz do-macije izgnati in v skranja mesta Cislajtamje prestavi-ti, samo zaradi tega, ker imajo to nesreeo, da jib je slovenska m a j k a r o d i 1 a. Akoravno so se ti glasi veekrat ponavljali, vendar nij nihfe verjei, da bi kdaj katera v 1 a d a p r i o b s t o j e d e m §. Ik o s-novnih postav utegnila tako predrzna biti se poskusiti s tako novosegno „s i e i 1 j a n s k o v e sp e r o** mej nasirai slovenskimi administrativnimi ursidni-ki. * .. Ali prevarili srao se v svojem dobrem mnenji o sedan ji vlad i,—kajti zalibog ti eotini glasovi so se obisti'nili. Kakor strela iz jasnega je pala vlada to spomlad mej pohlevne in v politR-nem oziru popolno nedoline postne in telegrafske nradnike. Samo in iz-kljncljivo zaradi tega brez vsakega dmgega uzroka je nekoliko teh revezev v avstrijsko Sibirijo (v Bukovin o) prumestila, ker so imeli edino to napakoT da so roje -n i SI o v e e i in toliko posttml, da se nijso hoteli z n a r o d n i m r a n n itaj,)Ottetmiijsih zem-Ije—in narai'op.sn h vedn »sdh so se nekateri ucenci tako dobro poducene skazali, da je bil>» pravo veselje. Pt»sebuo zanunivi so bill pa po^kus. iepe p.save, kate-li s * p?av od.lkujejo ai»mo unih p ip* j§n h let. — S kratka llihe iba>'e»uje se mir mo -e -iv >jim ad.ttiljom, g. Amb>-»zetn Pimiz—m pini.isaa. Djstra n taki hvtsi Sdski izpit ucite»ja. Pa tudi za lepo, vbr«in» petjs v ceikvi si g. uciielj mnog» prizadeva-in z najb ijsim u>peh>m; — ka|ti nas domadi pevci so zd-)j za e-» prnv dob o i/.urj-ni in se moivjo 8 mar-sikattnmi drug mi na dezeii mt-riti. G. P o n i z je hio>, na svojem mestu m uo 'ialje *p »znav.«m i bolje sad njegovega marljivega dlovanja, za kar amo mu, v re-snici iz celega area hvalezm. Z& napredek wet Ribenbercan. Tz Komna 10. oktobra. (Izv. dop) Moj umerli strijc — bog se mu usmiii za du§o - praril mi je — ko sva §la iinena Marijin«g» due k sorodnikom v goste: Videl bos Ive kakega boga iraa strijc France v imirau-pri zi-du? In korakal sum urniyk — da me je-strijc kotnaj dohajal, tija, kamor mi je bilo zreti v boga pri zi hi. in kaj sem tija dosp-vsi zigleJul? Lep veliksod, kateri je bit napoinjen z v p«itrta prsa up livajoSim slad-kim viticem* Kako zivo se tega presrecnega dneva spominjain: In kaj jo vendar lepsega nezadovoljnetnu, nesrefiuemu cloveku, k&terega je slaba tovarsija papdiue uaduSitelj B.. . veste-li, da ,se imam odino Vain zativaliti in steer pri priliki, ko se mi pnpove.iuje, da sta orgeljski klju5 ko-ineuskeinii zupanu poslali \de& zupaustvunega dopisa od 28 septeinbra 1874 st B?8, da mi je bilo sporainja-ti so onih.sr ctiih bosonogih ^asov? Pravim vsled dopisa Xupanstve^ega ste klju6 zupanu poslali — in si-eer, ker Vara je ono previjudno naznauilo - da nij matt; grozdja po komenski skupni obemi saraovlastno be-raeiti - ne zamerite..-— pobirati kakor se Vara je zljii*. bilo to -— pri psenioi vsa to se ve da — ker Vam nij v navadi sitnim biti. kakor pravite v lesiejem uopisu na zupanstvo. hcenim kn»r:em klecala je mala heoriea zraven nje, mla-da 1 pa niati, .svetilnicm, bledi zarki. so jo »a bolje krasili. Nedoizni otrok molil je iskreno! ..odpusti nam na-se za ; zapuscen, sam je okoli taval, se nikedar se mu nij ljubezen do svoje drage zenke tako obudila kakor bas sedaj. ko so mu rurmmi solcni zarki ledeno sree ogreli i razsvetili temno vest. I sopet se je zacvdo kesati v njegovi notrajnofcti, vest mu je oeit.ila. da je tako grlo i sitrovo se svojo zeno ravnal, vendar je mogoee. da je ona ne-Iolzna, da je sam tudi zakrivil bivsi proti njej mrzel, ne brigaje se ne za njo niti za otroka, da v n lar mu je vsa uda-na, z otroeje—-zvesto i najveeo, cisto, zensko ljubezniio. Sklenil je pogoditi se z njo. Sei je tajno k m>j, lm^ Vefikrat ko sem se sameat okolo pus&ivnega me-ni za sedaj od previdnosti namenjenega mesta naveli-eal korake i&teti — bile so najglavnejsi predmet moje-mu pMvemu premiSdjevanju Glasove besede: Nadu&telj g. B. orglja tirezplaSno v bozjo slavo. Posebno mi' nij hotela slava tega Boga v zabito glavico, od kar je g. B... kot od&kodvnnje za orglanje pgenico pobiral. \ Ko ste pa gospodine nadu&telj vsled zgorej omei njenega dopisa, v katerem se Vara prosta bira grozdja prepoveduje, iz kateregase vino na pravl.a *-in katero se v kotu pri zidu leSfe5i ¦ so J naliva — zabliskalo se mi je v glavl in mozjanih in spomnit sera seone sre&ne poti v go°l;je se strijcem pa b *a v kotu pri zidu —vkaterega slavo in Cast sfe»ihoteit gospodine udi-telj orgljati. II gospodin Bunc*~zviti ste kot kozji rog!?! Iz Tolmlna. 14. okfc. (fzv. dop.) Beseda, katera je bila 11. t. ni. v nagej citaluici, bila jo mogno obiska-na, prisla je ve&na udov iu mnogo tujih gosLov, skrat-ka dvorana je bila tako natla&sna, da smo se komaj gibali. Zacetok je bil hitro po osnmi uri in vse tookc pro-^aiiUiv morale so m hitro vrsiti, ker so bile dvo igri in po igrali tuiii pies. Igra ndw ueenki gresti na ptuje" je obeinstvu prav dopadala. Li*po je bilo videti, kitKo se majhne dekliee, komaj 12 let stare, veselo, pol-ne naydusenja in bus nobenega strahu po odrn sufcejo. Posebno pozornost je p.t obudila pri poslusaleih M»u-ka Frankova. Igrala je tako lepo iu naravno, da jo je bilo vvselje gledati. Kdo bi se bil nadejal, da nas bo taka mujlioa dekhca, tako kratkocasila? Radi bi jo vidcli zopet kinalo na o.iru. L.*pa livala tudi Marieki Waizovi in drugitna dvema,. Druga igra ,,novi-i za diplomo1' je obeinstvu tudi kaj dopadala. Igrali so jo skoraj sami dijaki, razen strijca, katero osobo je edeu douiacih laiitov prevzel. Nijsmo mislili, da bo nas strijc svojo nalogo tako dobro opravil. Kar se pa petja tice, se mommo lepo zahvaliti, g. Carliju, ki j« peu-c* tako dobro izuril. IVle so se vse pesini v pojiolno pohvnlo obeinstvu,, in zadnjo pesem /ajeyvo .,uuCM»i strazari'' so morali ponavljati. Po be-sedi smo se vsedli k veerji in bill smo |rav dobre volje. Napivalo se j« in pelo, da je bilo veselje. Po besedi smo pa zaceli ph*sati in sukali smo se do pozno noci. Yeseli-lo nas ji«, da nas je gospoda iz okoliee tako obilno se svojo navzucuostjo poeastila. Tu besida je dokaz, danasa citalnk-a nij se zaspala in da bi vrlo napreslovala, ako bi nam ne manjkalo v, vse kaj druzega, ta jim gre za zep in za ltiL mando.— Na grasketn visjeni gimnaziji je minister Stfe-mayr odpravil veronaiik kot obligatni preitnet. — Pogodba narodue banke (Bankakte). ki je bila vsled krize deloma suspendirana, namreS glede do-lo6be zarad Ipokritve izdauih bankovcev, je vsled cesarskega ukaza stopila zopet v pplno veljavp, stem how miuisterstvo dokazati, da se jo finan-(m stan zdaj uie zboljgal. Na Francoskem so po volitvah v generalne svete republikanci dosti zadobiii; izvoljenih jenaj^ vefi republikancev, kateri so vsi edini, mej tern ko so mouarhisti razcepljeni v mnogo strank. Mac Mahonova vlada pa je dobila zausnico, ker je ta volitev pokazala, da nijma prav Jnobene stalne za-slombe; zato pa vtegne ta vlada kmalo pasji in repubiika u^e kmalo delinitivno zmagati. Na Spanskem raste needinost mej Karlisti? v«6ina. teh brigantov je nezadovojjna, ker je Don! ICatios odstavil Dorregarraj-a od vojne komand«» Te dni pa so bili Karlistf sopet dobro tepeni. Spanski poslanik se je pri Prancoski vladi pritozil, da Franeoska podpira Karliste. Zarad te jako energicue prito^be, katoro se prepisuje nem^mu; uplivu, bo gotovo nastala velika napetost mej 8pm? sko in Praneosko. Bavarska stara kraljica bo te dni prestopila iz protestantovske v katolisko cerkev, kar klerikalee eez vse veseli. Grot Arnimova zad^va se zmerom polni liste, zatozenec je protestiral proti zaporu pa zaston,j.;. Nemska vlada se stem korakom meSno kompromi* tuje nasproti Rusiji iu Franeiji in Avstriji, kajti oni dokumenti, katare tirja Bismark od Arnim-a po tako strogi poti inorajo biti presneto nevarni za ja^no^r^ Slisi se od povsod, da Bismark za zdaj nij pray politicno ravual.— Razrie vesti, (Sopet ««rmnnl«»clja). MiliisterBtVO hofo V GO* rici osnovati ubiinijsko in rokodelsko Solo ?. nex^!?+ ufinim jeztkom. Komu ? Kak uspeh bi iiae^ tak^ mk mej n.simi t.brnk. in d&alc, ki niti bes'ede, ndmSW* n^ razumejo. llob»dH!ska Sola je potrebna, ampak^v-njej «>e mora podafevaii v m4tBrin§6iai;v drnga^e oe no s?i nobenega uspeha. Mioisterstvo se je v tej zadevi obr-hiib na tukujsno kupcijsko zbornico ; pa ta mu je od-govorila, da bi bila nemska obrtnijska sola v Gorici prara anomahja. - Krdar c1ov«*k vse meje krmea preseze, poatane celb slep in—-saitieD. (%»tnes Sinoci je obhajai neki veseli par svoje zenimwje za Eazonorji. Kakor je i»a tu na-»vada uizjega ljudstva, se pri takih prilikah napravi ka-ki pies, na katerega se povabijo dornaci fantjo, Tudi tu je bilo takoT a (antje so s« zara.l deklet sprli, in ne vemo kako bi stvar koneala, ako bi zemn zaeasa ne pokiieai strafe p^tih vojakov, t»*r dva e. k. pobcaja, kateri so nepokojneze na drugi pies brest godbe odpcljati. iwiv» v .tjd«>v«ki Kiogi) na korist eepovanskim pogoreleem je bil prav mo&no obiskan, polno najfinej§e napravljenega lepega spola iz celega Vipavskega, vse prav elegantno. kakor je to na Vipavskem mi»j gospo-da navada.—Pies je trajal do jutra, vse se je rado su-kalo po izvrstni godbi polka Franca Karla. Za Cepo-vance pa se je nabralo bJizo 100 gold., za kar gre droStvu „Slogau vsa bvala in east. -— SH§i se,v da bodo §e druge citalniee na Gori§kem nesreeniin Cepovan-cem priskoede. (Ponarejeiii b»nh«*c), pfetekii teden so zapr-li v To! miim Benedana, ki je raxdajal pona>ejene bankovce. Knega teh baiiko/cev j- skusal oddiii v neki tolminski gostilniei, a gostslni&tr j«- zapa/.i!? da je iist ptn.aivjen, ter je to n»z;:anil, sako da s» bdi doraaci zandarmi se zadosti umi, da so omeijn ga Italjana v Volcah vlarjli, ter ga izroeli c. k. sudnrji. Tacib b;mkovcev se oajvec nahaja na Kne2i, kat«re so sprejeli tamosnji kmetje za v B.dib (v goiiski ok.dici) prodane cespe. Naj si zaponioijo n.si eitatelji, da ti baokovci so zaznamvani § trkr.mi N. v. 45, dnlje so bolj crni nego pravi, mail tbk v spodnjih vogbh pod podobami nij razlocen ter cell list se nekako svets, kakor bi bd z gumijem namazan. 5V 8enoieSk, n»el«»ni*ni plvovarni) 80 nekteri najbrze domie» pitepuh¦ prtSU skozi streh.i v v^liko klet «n so cez 700 vedr.iv pive izpust h iz s«.dov. Sli-§i se, da so nlcvrednezi to -toriii iz mascevanja pio-ti ravnatelju pivame, ker jih je uekuere dni p prei zapodil iz blnfcbe. J (Vova ixnajflba). Nek gvedski kapitan je izna-shI novo streljivo, katero je se enkrat moen^jsi. kakor dnamit. ^Vigorifc", tako je ¦ kr^til to strelpvo, je manj nevaren kakor dtnamifc in posebno dobro r.tbljjv za mine, kt*r j boljii kup, kakor dragi in ga gre na vsako mino mt polovico manj, kakor tega. CXa ttalifaiBskem) je leto? bila taka izvrstna trgatev, da bo vina tobko, kakor ga j© bilo v najb«ilj-§ih J*:tincah ; zraveo tega pa bo Ieti§RJi prideJek prav dnbor in mo6an. Itabja bo letos maogo vina izvazala, kar bo opljivalu na ceno todi na§fga vina. COlruk ohjeden po presetw). \ Vojsctci na Krasuje 12. t. m. ob 2 popoladne ve-telo polegte mati 9 mrtsrdno spe^e lepo otr.jee v zibeljko, karero pa ny pusiila na tlehf ampak polozila m skrinjo, kakor da bi hiU dulMy da bi se 2naL» njen^rau ljubljeneu pri-petit* straSiia in ustndua nesreci. Z*pre vrat;i. ki <> peijata iz sobe na mottovz, ua katurein se je su.s 1 sirk in je bdo tudi polno bue in se poda z go>p«»darjem a 1 Iftuim dedkout an po!j«». Vrnivbi se ob l> zva«'er vi-dijo n prieak'ivani, strasni dugndfaj. Malo pres»t katero sio bli pn oih.du v hlev z.tprii, ti je kakor n»fc-dar poprej sumo vrata odprlo in spla/flo he po mni-g-b (14) htopnicab na mostovz: a ne da b» se bi'.o po-lastilu tarn raue, kritjij) vr?.e zibeljko na tla in ssaciie objedavati ubogo orp'te, tako da m gi ntarsi nasli vsegu putdct'iifgi nagltvi, z razj- denim de^nim licuni m do iahra o sje umi.ma r«»-kama Otrok Jako ves objeden in razrn^.irjen je si; zivel in prinesb no ga k zdravniku v Gcrico, katert ga je posUI v tukajsn • b»dinsn>co, ampak broz v^ake nade, da bi ga mogei ozlraviti, kar bi bilo. ie bi m» tudi zgolilo, le v nesreco oiroku s;imoniM m Htaiisoin. To pa naj ht zopot nauk imsim kmet»m. d.i tie pu^ie duni'i otrok »«imih, kajti nesreo vs« po!n<» v vsiki ob-liki se zamoro prpetiii nbMim ivve ko a, ki si in-inorejo sam: me pomagiti. Za bo/jo volj», innttiv, bud-te skrbne, varujte otroctee, k^r to je Vasa prva dol/.nost. (.Horlvec) Joze Mav, kije svojcga btri«*a dr. Ma-tevza Mav-a blizo Kainnika zavratno mnoril, da bi so polastil njegovega nepremakijivega premozenja, je bii te dni prod ijnbljansko porotno sodnyo na smrt na vi-Mlieah obsojen 2$ letni hudodolnik nij l»il se nikoli ka-znovan, vendar pa je nncin uboja tako ogujisen,da mora elovek nehoto strmoti. (V «.i«r«bu) m }J0.]o JO. 20. in 21. t. in. vr. sile velikanske slovesnosti, ker so bode otvoril.i ondot-na jugo slovanska univcrzu. Iz NemSkega, Franeoskega, Rnskega bodo priSle deputaeije dijakov ; tuji iiaro«li iu vsa slovanska pltMiiu-na se bodo v Zagrebu snidila. da pozdravijo naprod* k hrvatskega naroda. Tudi mi Sloveuei bomo zastopani; Ijubljanski Sokol in druga ondotua narodiia druStvu po-Sljejo svoje zastopnike v Zagreb in iz Gori^kega pojde tndi nokoliko zastopnikov. — V Zagrebu bo za fas slu-vesnosti toliko Ijudi, da bodo morali >e folo so!i» in drqgo javne zavode spremeniti v spalniee. ifrvntje mi ycndar enkrat dosngli, kar so toliko C-asa zoicii. Mi jim eestitamo in se radiy'omo odkritosri-no nad iijihovo sreco! («l»»«*sj«a »ilprt» n»v» reikikii v I.JiittlJdiii) jebila v6 raj; nazoe je bil sain minister Stroma) r,kiji-go-voril v zmisiti nemske kuimre. Vei-inoma so se iiilid«»-zili te slovesnosti nemskniarji, ki so prav „IIoe|p vpi-ii. Polozil se je za lnji kaim-n in vzidala se je truzica. v kateri jo bil razen dveh nemskih easnikov'tudi -Slo-venski Narod" od 14. t. m. i'o t.'j ivronmtiiji bil j»-obed, pri kateromu so zopct toastirali NViiiskutarji: na-rodnjakov slovenskili nii bilo nit* na/.ofih. lo obctlu se je minister sopet odpeljal na Dunaj. izvedeli to stvari, lansko leto mnogim, krajom hrbat obrnili." „Bazridno toda kot erno na bel'un, da zbog ne-katerib sebiSnezev! kateri tako delo spogajo, eestokrat cela obeina prodaje nijma, aii pa vsaj na kupa 5utlji» vo Skodo trpi. Vsakdo bode rati priznal. da je ne mala Skoda, kojo, kakor sknSnja uei, skrivaj dolani petiot za mali dobiCek s twni vinearju nakioni, da se na svojo v potu oblifja pridelano kapJjieo, kateraje so-sebno v nisem krajieJint o)staiii p)g.)j, niti oprett ne more, mej tim ko pa vsestrmske potrebe in dolz-nosti na vrata trkajo. Da tudi naj boIjSa naraVna vina so mnogokrat zarad visokega obsega siadkorja oziroma jilkohola kot fabrikat siunniCena in oskrunjena, je neo-vrzljiva resniea, pridelovanju dobrih vin na veiiko skodo." ,.Sieer pravilno delani petiot je kaj dobra pijie.i, ali zastonj je danes ga pudpirati, dokler nasih kupcev in konsumentov -gustou U>*a ne privoljuje in vsi pred-sodki «¦ bojn proti pravilno jn pa umemo napravljenemn vinu ne padojo/ Nij mi znano, da bi bil svoje dni kedo kmeta zarad tega zasmi*u<>val, ker si je uiilo pwtiota napravi-ti fioskiiMi, krohotal se je men la marsikedn Ziito, ker je kmet v«»do zblodil, da bi v nji'j iaie zibaril — a lov j« bil pieel in kratek. — Kronotaii se pa nikdo hotel nij okoijsini, ko .so za velike mere pctiota tisuei noveev iz dez -le romali, kar jo nnravna in razvi li:a stvar. R unali so, ker bodi-si nij bilo v;<'- doinaciJi vin, bodisi da sj bila prelraga ali pa neprijetn.t. iM bi se pa bili ^roimirji'* doma u-stavili, b! Vain gosp. dopisnik morale za easa na sreti in mar biti, uasvet iz tan iu v v*ljavo spraviti, naj bi vsi poscstniki in km-tje priiu<*riio wliko st.itov siadkorja (Traubenzueker) napravili si, kakor lzraelei mano v piiai*avi, da l)i ni eno vedro unanjega petej>ta v deitdo ne prislo. t'ast kojeinu east! Iznaj Iba izvrattia! Prvio bi za sladkor novei ne „rom ili"4 ; tainkaj po dumyskih itd. tovarnab e.ika sladkor zastonj, pripravijo ga pa k nam franko: drugie bi pa de/.cla dal«n* slovela zarad razlienostifvin (petiotov), kajti vsakdo bi bil svoj moj-st.^r. IVl'iu pa vi'iii, da bi so >e kedj «lrugi negu „>:durj:iiut ka ima -cinski odbor tolik*» witunomijc, da eujw nad osodo nbci-ue, v»ako dubro napravo po.*.pi>M»je, slabetnu v pot st'ipi, /, eno besedo svojo v nek.'in i? obeinskih po^iav zapo-paleiio ualogo s tem ivm, da b!n;.»ra. *) UivlnKtv.t nil t».l^.»v<»riu> tw /.;» nbli».», no za zwlrr.ij. Jjisfuioji urcduistva. «J. V vS . .Mi siiji. Vj'.sl' po.-Lin>> ti.sk.di. ». •'•sirAVii'i c •'zVastiid II i'j..'li ii-i s, •in' mi, tii'idi s id ^i. l.i ?; > iiin n- *• > o •itilo. «i;i k. »m« 7:\\w< J»!> ?A. jiivn*' ojiMvicbo in '.At-». hr jtMuv.nl. V1?.C VS.V k. mu \\-\l» itv«» i\ p ••iiiUU III t;l t ttSvni- u 1.- „r. >:, !":ii s $40^1»Is;' tl'jii.-iniku ii.i->-.t it K\>;ntii mj men- (I t'» y» m-> tir i>i [-.'. »aj JVi?.s- \..'tf'M in- Ml. - POSLANICA*) Vsled dopisa iz Solkann od due 30. sept. i. I. v St. 40. MSo6eu si podpisani v dolznost stejem. sklep tukajSnega odbora, naj so narejanju vina (p'tiota) s tiro na prste stopi, da se v ogib nesreee v prolaji 'ponare-jaleem poleg kazni 50 f. njibov petiot poboro.' pj moci v varstvo vzeti, okopram nij bistroumen in pravoveliaven; kajti bedaki pri vsi luei svetovue vednosti in omike so vedno kako snafcno zukrozijo. Sreda vendar priprostim bedakom, da bi stre giaviee pojasnilo kolovodje .Gliisa" tim ostrejso zadeneJ cim dale 5asa je kdo iz mej njih visoke sole obiskoval, si glavo bebl dokaj razumeti. visoka osoba (biti) postati, poleg vsega pa so vendar v pravoznaiistvu pravi be-dak ostane. Pa k refii. Obeinski sklep o petiotu je tedaj, se ve da proizvod bedakov, bodasto v svet raztrobljen ; no, naj se pa gosp. dopisnik iz SoJkana 5e iz predloga, koji je k sklepu peljal, malo posali, kteri je bil tesja obsega: „H?j davno tega, ko se je na Vipavskem pri-eela umetnost, oziroma napaka petiot rielati in ga se veda pod pla^em pridelkiprodajati. Slueaj je pa kma-lo pokozal, ka taka vina ne vstrezajo na§im nekaj let som ediuim kupeem, poStenim Kranjcenu koji so, ko so 'f. I- It.. Ilnrk »!l I at»l«l ;i. v 1-. |ii,ki- -n>.-•. «3?S,(»1»» II.-71 irk k:i!c»i- t!^»:i«-i.;m» •.ii(y.«c-i 11 u k » p » md. n»J«»* »t*Jii* »i*lilit> It •«nbitr«Ui» <«,i*rki»«J^ k it-T » JO »«l vltitli- ,;} >0 doit'kam. kater- bodu iz/.r -bane v nt-ki>«erih mr^.-nli, ,»> si tlf.Ct» ,t| lV.,e dohitke : U.Mitk 2.MMXJ0. 1_T),UD0, ihMMO. WM):IJ, .'iUOJO. 40.lH»U,:Jii.0. J401KI. 2tM0i), lSiH>». 15.000. tlMtK). 1»-J3krat p., 24iH>, 4l-'kr«t po 1*200 i.t d. Vsakdi dobi ud m m*. «"««in»lne driavtiesref-•*«• v r. ko. (I'a to :»ijso prop .Vfila v.> |>r.«mos'). Olo ie i/p...i}.l, d .je d /iiiwi Mima v»t> >;:tr.»u-tijo in s.e vdih.jon: -v >ie «n0 i» po m-ni r.t/po-s.ijajo na v>»* kraje «r«*rk»nji* prvfgit red» po l«r»ln«in na* frtu, but!i* itxe vkralkeau. 'l, urignalua >r=eua .^tauo2 to'.ar. ali5>'ja gl. a. v. \h a»i % . - „ I - l8Jr " * proti i»«*»U *t%« svute. N roel»o so toe no izvrsujejo sn pndjani so jim igra n naerti; v.-».-tko poji.^nrlo se oa brez-pl .cuo in p eoej. Po dovrsenem sreekanji dobi vsak d dezuik nrjtdnu Hmto vsdi izzrebanh sueeek: Naj se t«-daj si. oueiustvo hitro m direktno obrne na sie- deeo firwo. $&. Sieiiidecker Bank- uud Weciisege-.oluift rianburg Daaimtiiursarasse 30. Lagtnik: VIKTOB DOLENEC. IzdaYatelj in za urednijstYo odgovoren; AhOiZU VALEKTIKCIC. — Tiskai-; PATERNOIiLl" v aorici,