Lovska latinščina. Če .pripoveduje amerikanski lovec kak doživljaj z lova, ta povest daleč prekaša vse evropske. Tako n. pr. !je osrečil ameriikanski Jovec poslušalce z naslednjim: »Vam je go'tovo znano, da je fazan dober, če je obležan najman 8 dni. Neikega dne sem lovil sam v spremstvu zamorca, ki je nosil žiivila. Podila sva se po zelo pustih pokrajinah, kjer je bilo tako zelo malo divjačine, jda nisem mogel tekom ]i dni ustreliti niti 1 'škrjan&ka. Kar sva imela seboj, sva pojedla in glad naju je zičel privijati. Naenkrat ini je sfrčal mimo noea večji ptič. Pomori! sem vanj ter ga ustre- l-il. Bil je fazan. Nisem se ga dotaknil, dokler se ni obležal en teden.« — »Pa«, so mu zaklicali poalušalci, »ali niste umrli od samega gladu?« — »Kaiko?« je odgovoril !lovec. »Pozabil sem varn povedati: med obležavanjem fazana sem pojedel -- zamorskega spremljevalca . . .«