PoStnina platana v gotovini.
LETO VI.
UU&U&PA, 25. FEBRUARJA 19£8.
ŠTEV. 9
VtAgOČNlNA ZA JVCOSLA-VllO ČETRTLETNO DIN 15’
CELOLETNO DIN 60/Z A INOZEMSTVO JE DODATI POjTNlNO/OGLASI PO CENIKV/ POSAMEZNA
Številka* po-din-t
RAČUN POŠT. NRAN1LNKE 13.188
Ofil
A
/Ax
VREDNliTVOINVPRAVA'
vv4iteluki-ti$icarni/
ROKOPISI iE NE VRA-'CAIO/ANONIMNI DO-. 'PltltENEPRIOBČV-k lElO/PO JTNINA- PLA-^ XANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 2906
Marchese Gavotti
italijanski špijon.
V prošli številki našega lista smo opozorili javnost na špijonsko delo, ki ga vršijo v naši državi akreditirani zastopniki Italije. Objavili smo dešfriran brzojav glavnega tajnika italijanskega poslaništva Pe-truccija v Beogradu na gen. konzula Gavottija, v katerem Petrucci daje svojem kolegu direktno špijonažno
nalogo, kar je iz dotičnega teksta za vsakega lajika jasno razvidno. Gospog gen. konzul marchese Gavotti se je tudi takoj po prejemu poverljive naloge vrgel z vso njemu lastno vztrajnostjo in marljivostjo na delo. Zbiral je podatke po svojih konfidentih in kmalu je uvidel, da se nahaja g. Petrucci v veliki zmoti.
Gospod Gavotti je pač mojster v špijonaži in posebno dobro pozna podlo dušo nekaterih naših Primorcev. V razmeroma kratkem času je bila njegova naloga precizno rešena, nakar je hitel takoj obvestiti njegovo ekscelenco generala Bodrem svojega vrhovnega šefa v SHS, ki se. kakor smo že dokazali,
ne glede na dejstvo, da je tu akreditiran predstavnik kralja Italije, tudi bavi s špiionažo. Kako točne informacije si je znal priboriti plemeniti špijon Gavotti, nam spričuje sledeči dokument, ki smo ga dobili v njegovem lastnem uradu in ga fotografirali še predno ga je odposlal na naslov.
Con&olato Generale di S. M. il Ke d’Italia in L n b i a n a	Telegramma-posta No. 4626 indirizzato alla R. Legazione d’Italia Belgrado Urgente	Generalni konzulat N. V. kralja Italije T Ljubljani	Brzojavna poSta No. 4626 naslovljeno na kr. poslaništvo Italije Beograd. Hitno
Posfzione A-33.	Lubiana, 23 settenibre 1927	Pozicija A-33.	Ljubljana, 23. septembra 1927.
Oggetto Manovre nell’ esercito S. C. S.	Anno V
Riferimento al telegramom di cotesta R. Legazione in data 5 corrente
Testo
Nr. 6387.
Con riferimente al telegrcmma sopraindicato di cotesta R. Legazione, mi onoro riferire che, se le riservate informazioni da me assuute al riguardo sono eratte, cč nel corrente mese nč in quello d’ottobre atranno luogo manovre miiitari nella giurisdizione della divisione della Drava (Slovenia).
II cassiere della divisione non ricevette finora ne il consueto preavviso ne le somme constituenti il fabbisogno per le supposte manovre. II reggimento di artigleria della divisione della Drava k poi sprovvisto delle munizioni necessarie per le esercitazioni in oggetto, e gli ufficiali di riserva che, come avevo segnalato erano stati richia-mati sotto le armi nel mese scorso, sono stati tutti congedati.
Non 6 peraltro improbabile che abbiano luogo manovre -sebbene non in grande stile- nel prossimo novembre, quando la commissione militare che studia il terreno lungo la frontiera avr& finito i suoi lavori e presentata la sua reiazione al Capo di stato maggiore. Tale eommissione 6 composta di due generali, di quattro ufficiali superiori dello stato maggiore e di alcuni altri ufficiali di diverse armi: essa, dopo aver studiato terreno da Susak fino a Longatico — presente-mente si trova a Vrhnika presso Lubiana — continuera i suoi studi fino la frontiera austro-jugoslava.
Qualora a cotesta R. Legazione risultassero nuovi elementi non eonformi a quanto ho qui sopra riferito, sard grato ali’ E, V. di vo-lermi tenere informato.
Gavotti.
Predmet Manevri v SHS vojski.	Leto	V.
Poročilo, ki se nanaša na brzojav gornjega poslaništva z dne 5. t. m.
Nr. 6387
Sklicujoč se na zgoraj navedeni brzojav gornjega poslaništva, čast mi je javiti — če so zaupne informacije, ki sem jih v tem oziru dobil, pravilne — da se manevri na področju dravske divizijske oblasti (Slovenija) ne bodo vršili niti v tekočem mesecu, niti v oktobru.
Blagajnik divizije ni dozdaj dobil niti običajnega prednaznanila, niti za britje stroškov predvidenih manevrov potrebnega denarja. Dravski artilerijski polk nima za manevre potrebne municije in rezervni častniki, ki so bili, kakor sem že javil, pozvani prošli mesec na vežbe, so bili vsi odpuščeni.
Ni pa neverjetno, da se bodo vršili manevri — če tudi ne v velikem obsegu — prihodnjega novembra, kakor hitro bo vojaška komisija, ki proučava sedaj teren na meji, podala šefu generalnega štaba svoje poročilo.
Ta komisija sestoji iz dveh generalov, štirih višjih generalštabnih častnikov in še iz nekaterih drugih častnikov različnih rodov vojske. Ta komisija je medtem že proučila teren od Sufiaka do Logatca, se nahaja sedaj na Vrhniki pr! Ljubljani «« bo nadaljevala svoje študije do avstrijsko-jugoslovenske meje.
Če ima gornje poslaništvo nove tozadevne informaeije, ki se ne bi ujemale z mojimi tukaj navedenimi, bom hvaležen V.(afii) Ekscelenci), če me bodete o tem informirali.
Gavotti.
Gavottiju se je posrečilo v razmeroma kratkem času proveriti, da so informacije, ki jih je imelo poslaništvo popolnoma krive. Dalje je on v tem času ugotovil popolnoma nov dejanski stan, ki ga v gornjem sporoča poslaništvu.
Kako dobro je plemeniti špijon Gavotti uredil svojo špijonsko službo, nam spričuje dejstvo, da so vse tornje informacije točne. Njemu se je potom njegovega špij*ona posrečilo, da je povohal celo v blagajno
Dravske divizije, on pozna tudi mu-nicijska skladišča artiljerijskega pu-ka iste itd
Ob tej priMki spominjamo javnost ponovno na Gavottijevo izjavo proti nam, v kateri doslovno pravi: »Absolutno neresnično in fantastično je. da bi bil dobival kr. italijanski generalni konzulat od otrjunaškife konfidentov poročila vojaškega značaja.« Mi trdimo, da mu je ravno za gornje poročilo dal podatke or-junaški konfident. To poročilo pa je
izrazito samo vojaškega značaja hi nam jasno spričuje. kaj je »absolutno neresnično in fantastično. Tako smo torej »quod erat demomstran-dum« dokazali in lahko pred vsakim forumom dokažemo, ne samo. da je plemeniti gospod marchese Gavotti, generalni! koimil kraflja Italije v Ljubljani javno v svoji ofici-jelnl uradni izjavi lagal, da ]e torej tozadevno lažnjivec, ampak smo tudi dokazali, da je italijanski špijon.
Plemeniti gospod marchese Ga-
votti je s to roboto izrabljal našo gostoljubnost, ki je sveta celo nekulturnim narodom, še več! On ie kot akreditiran gost izvršil dejanja, ki so po krivičnem zakonu kaznjiva. V vsaki suvereni državi, mdsfimo ce3o Abesiniji, oblasti kaj takega ne bi trpele. Dostojanstvo naše države zahteva, da se tega plemenitega špijona postavi tja kamor spada in pozivamo v to svrho državno pravdništvo, da postopa proti njemu po zakonu.
NOV GAVOTTI JEV POMAGAČ.
Objavljamo , da je g. Fran Mencin konfident plemenitega g. gen. kcnzuta in pozivamo slovensko javnost. naj bo previdna pred njim.
Zopet kri!
Trst, 22. februarja.
20. t. m. zvečer okrog 10. ure sta udrla v Selcah pri Postojni dva neznanca v sobo miličnikov blizu vojašnice. Oddala sta več strelov na prisotno petorico miličnikov, od katerih so se zgrudil trije. Napadalci so izrabili temo ter izginili v gozdu predno sta se ostala dva zavedla hi mogla poklicati na pomoč. Pri za-sfedovanju atentatorjev je sodelovalo vojaštvo, karabiiteri in milica, vendar brez uspeha. Atentatorje je vzela noč.
Iz Trsta je prispel v Selce takoj poveljnik fašistovske milice s svojim adjutantom, da se na licu mesta informira o atentatu. Izvršile so se aretacije v masah. Vsi aretiranci so bili prepeljani v Postojno, kjer se vrši neprestano zasliševanje. Eden izmed ranjenih miličnikov je baje spoznal med aretiranci enega izmed atentatorjev.
Preiskava se nadaljuje in iz merodajne strani se zagotavlja, da je rodila popolen uspeh. Baje se je ugotovilo, da je neki bivši Jugoslo-venski častnik, ki je bil odpuščen Iz službe, ker id bil vreden oficirske časti, organiziral na svojo pest upad preko meje z namenom, ustvariti jugosfovemskl - italijanski konflikt. Atentat je torej de’o neodgovornih temnih elementov In se mu ne miore pripisovati poHtičen značaj.
Stan$e ranjenih močnikov baje ni težko, razven pri enemu. Ranjeni so bi« od strelov iz pištole »Steler«. Prepeljani so bili v postojnsko bolnico.
Od kraških skal so zopet odmevali streli, ki bodo pričali celemu svetu, s kakšnimi obupnimi sredstvi se bori zatirani narod proti svojim krvnikom. Nosilci fašistovske strahovlade gazijo po krvi našega naroda v zasedenem ozemlju že leta in leta nekaznovani, kot da je ta na-irod obsojen od vse zapadne kulture v smrt in ima obsodbo izvršiti fašist. Našemu narodu ni vzeta le osebna svoboda, kot je danes v Italiji sploh vsakemu Italijanu-nefaši-stu, on je brezpravna klavna živina.
f «ADBENO PODJETJE n I? ■ I1T/1 V\VTVFT/^ wm t vv V\TT/1		LJUBLJANA
| ING. DUKIC IN DRUG		Bohorlieva ulica St. 24 BMUJilLiLLLi.LB.Lm^g L1 'I!!!? jgjjj	-UC. .ILL1—_—L!— J... /■■■m j->|. mY ■ i ■■■ ■T>Wm ' ' ijnmagMp^
LISTEK.
BORIS Z. :
1Z POZABLJENIH DNI.
Šume bodo skotaj pričele zeleneti in v tem zelenju pozdravljale Djurdjev danak, dan borbe, smrti in vstajenja vsega Jugoslovenstva...
Mnogo je v naši zemlji grobov, katerih se nihče ne spominja in o katerih le s travo' porastli kupi prsti in kamenja pričajo, da v njih počivajo oni, ki so se brez pomišljanja žrtvovali in poginili za našo veliko idejo. Sedanjost je šla preko' njih, ona se jih ne spominja več. Kadar privede v veseli družbi pogovor na te junake našega naroda, se čuje mogoče le ironična opazka nekoga, ki uživa vse naslade in strasti današnje dobe: »Kdo jih je prosil, kdo je zahteval od njih, da se borijo in umirajo« Lahko bi se veselili mladosti in življenja kot se ga veselimo mi!«
Težko je v takih trenutkih nam, ki vemo, da ti vitezi dejanj niso za-
lvsft. Umil dl! oU V llv4.111 VCllj
da bodo tisti, ki pridejo za njimi, znali spoštovati njihove velike žrtve in ohraniti neokaljeno čast Naroda in Domovine.
Nihče od onih. kojih kCsti Ježe po Dobrudži, planinah Južne Srbije in Albanije in po vseh drugih postajah križevega pota jugoslovenskega naroda, ni zaslužil tega. Tudi ni zaslužil tega on, ki sanja večni san v okolici Soluna, izven mej svobodne 'domovine, in ki bi danes živ jamčil za drugačno usodo ljubljene nam Domovine.
*
Prebirajoč Tartaglijevega »Ve-leizdajnika« sem se spomnil nanj, ki že deset let spi v grški zemlji, na pukovnika Dragutina Diimitrijeviča, nazvanega »Apis«.
Ne spominjam se, da bi kdaj kdo za vse, kar je storil za svoj narod, prejel krutejše plačilo od lastnih bratov, kot ga je prejel pok. Dimi-trijevič-Apis.
Strmoglavil je avstrofilski režim Aleksandra Obrenoviča, da je privedel na srbski prestol Petra Kara-
djordjeviča, prvega kiralja Jugoslo-veno'v. S pomočjo tajnega udruže-nja »Ujedinjenje ili Smrt«, v katerem je bila zbrana elita srbske vojske in četnikov, je vodil v letih pred svetovno vojno srdito borbo proti vsem neprijateljem Srbstva in Ju-gosloVenstva. Znano je, da so člani udruženja »Ujedinjenje ili Smrt« s svojo mrko odločnostjo privedli vidovdanske atentatorje do velikega dejanja. Vendar pa so po'stali žrtve podlega intrigantstva tistih, ki danes zavzemajo visoka mesta.
Marsikdo se bo mogoče spominjal »solunskega procesa«, ki je zahteval smrt Dimitrijevičevo in smrt njegovih najboljših drugov. Bilo je 15. marca 1915, ko je bila dvignjena proti Dimitrijeviču-Apisu obtožnica, da je z nekaterimi člani »Ujedinjenja ili Smrti« snoval atentat na tedanjega prestolonaslednika Aleksandra sedanjega jugoslovenskega Kralja in na Nikolo1 Pašiča, ki je bil takrat predsednik radikalne vlade. Zgolj iz osebnih ambicij in sovraštva, ki je tlelo še od usodne noči leta 1903., so obdolžili Apisa nečesa zločinskega
in podlega. Brez vsakih konkretnih dokazov so vrgli na patriotično udruženje »Ujedinjenje ili Smrt« luč anarhistične banditske tolpe, ki hoče s silo preobrniti obstoječe razmere.
Vse to se je godilo v dobi, ko so si nekateri tedanji politiki jako prizadevali, da Srbija sprejme separatni mir z Avstrijo. Omenim naj samo pok. Pašiča, Miletiča, Protiča in bivšega notranjega ministra Božo Maksimoviča, ki je z raznimi stvarmi skušal dokazati Apisovo krivdo. Ovira pa so bili vsem tem oni, k; niso hoteli kloniti pred močnimi in silnimi v sramoto Srbije. Zato je moral pasti D. Dimitrijevič-Apis. Kaj je bilo na stvari, lahko razberemo iz besed pok. Stojana Protiča, ki se je o Apisovi usodi tako izrazil: »Obstoji pisan dokument, da je Apis inicijator sarajevskega atentata in to je izključevalo njegovo pomiloščenje.« Da se izpopolni ta stavek, moram vsekakor povdariti, da je Avstrija zahtevalo kot predpogoj za separatni mir z izmučeno Srbijo, izročitev onih, ki so insceni-rali sarajevski atentat, predvsem
Apisa in komitskega vojvodo Voji-na Tankosiča. O zadnjem je znano, da ni sprejel mladega Gavrila Principa v svoj komitski odred, ker ga je smatral preslabotnim, pač pa ga je vežbal v metnaju bomb in streljanju.
Tudi radi dogodka, ki nam je skozi svetovni požar prinesel svobodo, je moral poginiti Dragutin Dimitrijevič-Apis.
Na podlagi izpovedb raznih podkupljenih prič so bili obsojeni Apis in tovariši. Višji vojni sud je sicer nekatere pomilostil, potrdil pa je smrtno obsodbo Apisovo, Vuloviče-vo in Malobabičevo.
Dragutin Dimitrijevič-Apis se je zavedal strašne obtožbe in je vse svoje občutke najjasneje izrazil v svoji oporoki, v kateri piše;
»Akoravno sem obsojen od obeh’ sodišč na smrt in akoravno mi je preprečeno pomiloščenje Krone, umiram nedolžen v veri, da je bila moja smrt Srbiji iz več razlogov potrebna. Iz tega prepričanja izhaja tudi mirnost, s katero pričakujem mojo zadnjo uro. Naj bo srečna Srbija in naj se uresniči naša sveta zakletva
njegov dom je na razpolago v požig vsakemu italijanskemu kulturonoscu, ki si hoče priboriti visoko čast iz rok svojega predpostavljenega. Požigalci, roparji, morilci in tatovi, ki z enim izmed teh nagonov uspešno širijo 2000-letno kulturo med jugo-slovenskim življem v mejah današnje Italije, postanejo narodni junaki, in njihovo ime tuli pocestna sodrga v Rimu, Milanu in drugih ntestih, kot ime Odrešenika.
Očetu je odvzeta pravica do otrok, materi iztrgana deca iz naročja, a mladini z batinami preprečen izraz ljubezni do obeh.
Na vse neštete klice na pomoč ni ganila civilizirana Evropa z mezincem, pač pa je natezal fašizem svojo mučilnico vsak dan bolj.
Da se v takih okoliščinah mora roditi odpor v možeh, ki imajo v svojih žilah kri. ne vodo, je razumljivo. To vedo tudi fašisti, ki se ob mraku, čim se v manjšem številu na cesti skrijejo pod prvo streho, kot strahopetni psi, ki stisnejo rep med noge, čim švigne mimo njih najmanjša senca. V zasedenem ozemlju se množi vedno bolj število onih »temnih zločinskih elementov«, kot jih nazivljajo italijanski listi ter čakajo prilike, da morejo1 obračunati s svojimi krvniki.
Vsa italijanska javnost ve prav dobro, kje je iskati vzrok takim obupnim dejanjem trpinčene raje in vsa poštena italijanska javnost če. tudi obsoja — razume taka dejanja. Danes ni v Italiji človeka, ki bi se upal to javna priznati, ni ga človeka, ki bi se upal obsoditi vse neštevilne zločine, zagrešene nad našim narodom. Ker če bi bil kje kdo, bi njego-
ve ustnice onemele, kot so Matte-otijeve, ker so se upale govoriti samo deloma resnico.
Zato se tudi ne čudimo zavijanju italijanskih listov, ki hočejo za vsako ceno iskati povod atentata preko meje, pri nas.
Namigavanja v teh listih so diktirana iz višjega mesta in hočejo odvrniti pozornost sveta od pravega vzroka tragedije. Priznanje dejstva ne bi bilo v skladu z 999 kiticami himne o italijanski 2000-letni kulturi, ne bi bilo v skladu z interesi svete pravičnosti velike Italije.
Dvomimo pa, da bo ta bajka našla v svetu ono razumevanje, kot ga hoče doseči Italija. Trditev, da je organiziral atentat odpuščeni ju-gUslovenski častnik in čelo odpuščen kot nevreden, je sila šepava. Kje na svetu se bo našla propalica, ki bi nesla svojo glavo pod nož iz popolnoma nesebičnih vzrokov? Že samo ta točka, če abstrahiramo vse ostale pomisleke glede prehoda meje itd., je tako tehten argument proti italijanskim trditvam, da zgubi vsaka senco verodostojnosti.
Tragedija v Selcah je le deloma doigrana. Množice domačinov bodo morale v okove in izpostavljene bodo' zopet najhujšemu trpinčenju, da spravijo iz mučenikov priznanje. Fašisti bodo znali dobiti krivca s sredstvi, ki so jih v preteklosti že preizkusili in ker se v svoji strahopetnosti niso upali takoj za napadalci ter jim tako pustili čas za pobeg, bodo sodišču izročili nedolžne. Fa-šistovska justica bo sodila na ukaz iz višjega mesta in naš narod bo nadaljeval svojo pot na Kalvarijo, dokler tudi on ne dočaka Vstajenja!
Ministrska naredba.
Dne 2. februarja 1928 je izdal minister pravde na podrejena sodišča odlok, s katerim dekretira kratkim potom, da morajo sodišča dopustiti vknjižbe lastninskih pravic v prid italijanskim državljanom tudi pri onih zemljiščih, ki leže v območju 50 km obmejne cone. V svoji na-redbi se sklicuje jugoslovenski minister pravde na »predstavke od strani italijanskega poslaništva« ter izrecno priznava, da je stališče tega poslaništva pravilno.
Iz zgolj strokovnih vidikov je treba poivdariti, da je utemeljena prepoved pridobivanja posestev v obmejni coni s čl. 342. finančnega zakona za leto 1927./28. Ta finančni zakon je bil izglasovan v parlamentu, je veljal že od 1. aprila 1927 in ima polno zakonito moč. ker je bil s podpisom kralja in odgovornih ministrov objavljen v »Službenih No-vinah«. Navedena določba finančnega zakona ustvarja imperativno določbo, ki je obvezna za vsakega državljana, predvsem torej za ministra pravde samega, obvezna pa tudi za vsa naša sodišča. Ker ta zakonita določba ne pozna nikake izjeme, velja v enaki meri za vse državljane, torej tudi za Italijo in Italijane, pa ma-kar so fašisti. Naš minister pravde pa je drugega mnenja in se pri tem sklicuje na konzularno konvencijo,
ujedinjenja Srbstva in Jugosloven-stva, pa bom tudi po smrti srečen In blažen; tudi bolečina, ki jo čutim, ker bom poginil pred srbsko puško, oni bo postala draga in mila v zavesti, da je ta puška naperjena na moja prsa za dobro SFbije in srbskega naroda, kateremu sem posvetil vse svoje življenje.«
Ali tako piše pred smrtjo izda-jica?
17. junija 1917 so bili odvedeni Apis, Vuiovič in Malobabič na morišče.
Apisove zadnje besede so bile:
»Zbogom bratje, umiram z željo, da naj bo Velika Srbffa. a posebno Jugoslavija!«
Pod tremi salvami je Apis Izdihnil. Njegovo truplo počiva še danes v Grčiji, njegova duša pa čaka, da se oni, za katere je padel, spomnijo nanj in na njegovo oporoka.
♦
»Naj bo Velika Jugoslavija...«
Ali ne označujejo te besede končnega cilja nas vseh, ki smo njegovo izvršenje prisegli na naše svete bar-jake in ki do danes nismo klonili v borbi za ta cilj? Kot mrtvi Apis moramo i mi, ki nas je sicer malo, posvetiti vse življenje Jugoslaviji, 'da bomo lahko nekoč ob bregovih svobodne Soče zapeli himno Svobode in Jugoslovanstva:
»Hrabri ko borci našeg Soluna,
Slobode tvorci: to je Orjuna!«
ki jo je sklenila tnala Srbija v letu 1879. s takratno Italijo.
Ta konzularna konvencija je določila. da obstoja med državljani ene in druge države reciprociteta glede njih osebne svobode in nepremičninske lastnine. Konvencija je torej že z ozirom na svoj datum povsem obsoletna in je vsaj neokusno, če se Italija na njo sklicuje pri zasledovanju svojih imperijalističnih ciljev, še bolj neokusno pa, če opirata jugoslo-venska ministra zunanjih zadev In praVde na tako staro krpo privilegije, dovoljene Italiji v največjo škodo naše nacije in države.
Srbija je bila v letu 1879. majhna vmesna državica, ki se je ravnokar za silo otresla turškega jarma in je komaj začela živeti samostojno državno življenje. Bila je quantitč nč-gligeable za vse svoje mejaše, zlasti pa za Avstrijo in Italijo, s katera ni imela prav nikakih stikov, zlasti ne teritorijalnih. Od Italije jo je ločila takrat še vsemogočna Avstro-Ogr-ska in ni bilo dvoma, da bo ostala konvencija le na papirju. Srbija je rabila takrat take konvencije z velesilami predvsem v moralnem oziru, da je lahko nastopala kot sopogod-nica velesil in dobila na ta način od teh velesil priznanje svoje državne samostojnosti. Gotovo pa v letu 1879. Srbijanci niso nameravali pridobivati nepremičnin v Italiji, ravno tako pa tudi Italijani ne v Srbiji. In če bi se to zgodilo, bi v takratnih razmerah niti ena niti druga država ne bila ogrožena.
Danes so razmere čisto druge! Srbije ni več, na njeno mesto je stopila Jugoslavija, ki predstavlja po svoji obsežnosti, po svojem naravnem! bogastvu, zlasti pa po svoji zemljepisni legi tehtno in vsega uva-ževanja vredno silo. In ta nova država meji na Italijo! Mejna črta med Jugoslavijo in Italijo je tako nenaravna. da absolutno ne bo mogla ostati dolgo v veljavi. Z obeh strani, zlasti pa še s strani Italije se povsem javno in oficijelno povdarja, da je meja kljub vsem internacionalnim pogodbam le provizorična in za Italijo le izhodišče za nadaljno prodiranje. Italija se hoče razširiti preko Slovenije, hoče pa imeti na vsak način Dalmacijo in Primorje z vsemi otoki.
V	tem položaju predstavlja konvencija iz leta 1879. eminentno ogrožanje naše države in to baš z ozirom na italijanske optante v Dalmaciji, ki jih omenja naš minister zunanjih zadev. Ti optantje so najbolj nadležni tujci, ki naj služijo kot baza za italijansko gospodarsko in terita-rijalno ekspanzijo v Dalmaciji In na otokih. Oni so avantgarda fašistične Italije, ki čuva nad njimi z vso skrbjo in intervenira v njih prilog pri vsaki najmanjši priliki. Naša vlada
igra toTej smrtno nevarno igro, ko daje tem optantom privilegije, ki jih nimajo drugi inozemci v naši državi.
Koliko važnost je Italija pripisovala konzularni konvenciji iz leta 1879., dokazuje baš dejstvo, da Italija te konvencije sploh ni objavila. Storila je to šele v novembru 1923 in »prevzela nase obveznost, da uporablja določbe te konvencije«. Že datum objave je zanimiv z ozirom na datum Nettunskih konvencij in je pač jasno, da se je Italija na konvencijo iz leta 1879. spomnila šele v zvezi s poslednjimi. Za veljavnost konvencije prihaja torej v poštev le datum november 1923. Če je sploh kdaj stopila v veljavo, je stopila šele ta dan, kajti pred dnem objave po Italiji ni bila priznana.
Konvencija o zaščiti manjšin, objavljena v naših »Službenih Novi-nah« od 19. junija 1920 do’oča. da nai veljajo med našo državo in članicami antante do zaključitve novih pogodb vse one pogodbe in konvencije. ki jih je sklenila kraljevina Srbija z eno izmed zavezniških držav na dan 8. avgusta 1914 ali po tem datumu. Konvencija iz leta 1879. ne spada med pogodbe gorenje vrste, kajti 1. avgusta ni bila v veljavi iz enostavnega vzroka, ker v Italiji še ni bila objavljena. Vprašanje je le, če je ta konvencija stopila oziroma mogla stopiti v veljavo po 1. avgustu 1914. To vprašanje se mora z vso odločnostjo zanikati predvsem s stališča, da so dogodki po 1. avgustu 1914 vsebino konvencije docela desavuirali, ker je na mesto Srbije, ki z Italijo ni imela nikakih teritcri-jalnih stikov in interesnih konfliktov, stopila Jugoslavija, ki tvori že sama na sebi veliko oviro za italijansko ekspanzijo in mora biti torej Italiji kot mejašica zelo neprijetna. Vsi ti pomisleki bi morda odpadli, če bi Italija konvencijo iz leta 1879. v resnici izvrševala. Naš minister pravde pravi sicer, da Italija to dela, toda njegov dokaz obstoja le v dejstvu, da je Italija to konvencijo v novembru 1923 objavi 1 a. Italija je objavila že marsikaj, kar je ostalo le cunja papirja, kajti ona ne priznava v svoji politiki nikake morale. Objavila je pa tudi razne zakone in na-redbe, ki jih izvršuje z vso odločnostjo in brezobzirnostjo, čeprav se te določbe protivijo smislu konvencije iz leta 1879. Ne bomo naštevali tu raznih fašističnih zakonov in na-redb izdanih v svrho poitalijančenja zasužnjenega Primorja, zlasti ne na-redb, ki onemogočajo našim zasužnjenim bratom prosto gibanje, čeprav so »polnopravni državljani Italije«, zadošča ugotovitev, da do danes še niti eden Jugosloven ni postal lastnik kakršnekoli nepremičnine v obmejni coni Italije. Vzemimo slučaj:
Zaveden Jugosloven ali makar samo zaVeden Slovenec kupi v Postojni hotel ali kako drugo podjetje. Ali bo laško sodišče dovolilo vknjižbo njegove lastninske pravice? Ali bodo laške oblasti dovolile našemu državljanu prosto kretanje in izvrševanje obrti itd,.? Mislimo, da pač ni med nami tako naivnega človeka, ki bi kaj takega veriel. In dokler ni reciprociteta izvedena tudi v praksi, tako dolgo moramo smatrati postopanje naših odgovornih ministrov kot neodgovorno izigravanje najvitalnejših državnih in nacionalnih interesov.
Sicer pa naredbe naših ministrov v obče ne vzbujajo posebnega spoštovanja. Kam bi prišli, če bi morale naše oblasti, predvsem pa naše sodne instance izvrševati vse ta, kar je »naredil« eden ali drugi izmed nešte-vilnih ministrov, ki smo jih do danes imeli. Za ministra zadošča že intervencija laškega poslanika. Če se ga ne more' znebiti drugače, mu pač ugodi, samo da ni treba poslušati njegovih predstavk. Vsled pred-st_avk tega poslanika sta naša ministra zunanjih zadev in pravde svoj čas celo odredila, da uživa tudi ge-
neralni konzul Italije v Ljubljani, cijah
inarchese Gavotti, čin m prednosti diplomatske osebnosti. Minister pravde je kratkomalo ukazal državnemu pravdništvu. da mora vsled žaljenja konzula vlagati tiskovne tožbe proti raznim nacionalnim časnikom. Šele sodišča so marala poučiti ministra pravde, da je postopal protizakonito in da tudi njegova naredba ne more zakona niti nadomeščati niti spreminjati.
Prepričani smo, da bodo postopala tudi v tem slučaju naša sodišča striktno po zakonih in odklanjala vse predloge laških državljanov na vknjižba njih lastninskih pravic, kolikor to prepoveduje člen 342. finančnega zakona. Naredba našega ministra pravde ni nevarna samo za Dalmacijo in otoke, marveč tudi za Slovenijo. Italija je kljub vsemu zunanjemu blesku slabotna in izmozgana, ima pa na razpolago dovolj denarja, da zasleduje z vso zagrizenostjo svoje zunanjepolitične cilje. Njej ie neprijetno, da se neha njena oblast že na granici in da ne more posegati tudi preko meje po vseh onih. ki so1 ji na potu. Organizirala je sicer s pomočjo svojih trgovskih in diplomatskih zastopnikov v naši državi naravnost vzorno špijonažo, poučena je o kretanju vseh onih oseb, kojih delovanje ne prija fašističnem ciljem, nima pa toliko moči, da bi mogla proti tem' jugosloven-skim državljanom nastopiti z ricinovim oljem in drugimi srednjeveškimi sredstvi kulturne Italije. V njenem interesu bi bilo torej, da zaseje po celi dolžini naše meje gnezda, iz katerih bodo njeni zaupniki lahko kontrolirali vse gibanje teh Jugoslove-nov in vršili med našim narodom ne le špijonažo, marveč tudi defetistično propagando. Naš minister pravde bi bil s tem popolnoma zadovoljen in bi gotovo takoj odstavil onega sodnika, ki bi ne vršil njegovih na-redb. Hvala Bogu, te moči nima in je tudi ne bo dobil, hvala Bogu pa tudi, naši sodniki so v splošnem toliko nacionalni, da bodo čutili vso nevarnost ministrske naredbe in jo bodo kratkomalo vrgli v koš. Kdor pozna le malo razmere ob meji, bo pritrdil, da Italija komaj čaka prilike in možnosti razširjenja preko meje. In temu razširjenju se upira celoten narod brez razlike na strankarsko pripadnost, kajti narod instinktivno čuti, da je Italija najbolj nevarna sovražnica, da nas hoče zasužnjiti najprej gospodarsko, nato pa še teritorialno.
Vsled tega svojega instinkta se narod upira Nettunskim konvencijam in trdno smo prepričani, da se ne bo našla vlada, ki bi jih sprejela v sedanji obliki. Pri nas je sicer prav vse mogoče, kajti ne gre za državo in nacijo, marveč le za partije in oblast. Toda enodušni odpor naroda mora spametovati tudi največje oportuniste, pa naj pripadajo eni ali drugi stranki. Za nas, nacionaliste, je gospodarska in teritorijalna nedotakljivost naše države alfa in omega vsega našega delovanja in stremljenja in našli bomo sredstva, da nastopimo/ proti neodgovornemu postopanju vodilnih faktorjev in event. posledicam tega postopanja. Predobro poznamo fašistično Italijo, preveč od blizu smo gledali kulturno delovanje Italije v zasedenem ozemlju in predobri učenci smo, da bi ne znali reagirati z enakimi sredstvi. Naš apel pa velja vsej naši javnosti, vsem našim parlamentarcem, zlasti onim, ki so v vladi. Oni naj pazijo, da ne postanejo Efijalti, kajti kot taki gotovo ne bodo ušli sodbi naroda, ki bo reagiral vsaj takrat, ko bo čutil na svojem lastnem telesu vse strašne posledice takih naredb in konvencij. To opozorilo je potrebno zlasti sedaj, ko je zopet na dnevnem redu vprašanje Nettunskih konvencij. Lahko jih sprejmejo srbijanske partije, ne sme pa biti Prečana, ki bi jih podpisal. Kajti tudi srbski narod jih ne bi nikdar sprejel, tudi srbski narod bo sodil svoje partizane, kojih podpisi bodo na teh konven-
Po desetih letih.
Ako hočemo resno in v pravem duhu slaviti desetletnica osvoboje-nja je nujno potrebno, da se stalno oziramo nazaj, da vidimo, kako je bilo pred desetimi leti, da si oživimo dogodke, ki smo jih pozabili in jih sporočimo onim, ki so bili še premladi ali premalo poučeni, da bi jih bili mogli takrat prav razumeti. Tudi j. uilo to potrebno na naše neštete krize in križe, da bi ne zapravljali tako po nepotrebnem dragocenega časa in bi v svitu tedanjih
dogodkov in izjav uredili svoje delo. Naši časopisi prinašajo cele strani samih velepomembnih izjav naših politikov, zabeležijo vsak še tako brezpomemben dogodek »o razvoju krize«, tako da imamo komaj še čas pomisliti, ali ni v tej naši državi in drugod okoli nas mnogo potrebnej-šega in važnejšega nego pitijske izjave prepirajočih se politikov.
Kdo izmed onih, ki so s polno dušo in neomajno vero zasledovali vojne in politične dogodke pred 10
leti, se ni spomnil te dni onega dne, ko so časopisi javili, da se je grof Černin vrnil iz Bresta Litovskega z mirovno pogodbo v žepu. Ves Dunaj je bil na nogah. Slavnosten sprejem na kolodvoru. Zvečer veličastna iluminacija. Gostija in pojedina v sredi gladu, ki je pod njim trpel cesarski Dunaj. Generali in diplomati so si oddahnili. Velika Rusija je ležala na tleh. Govori, izjave! Proslava tako dolgo in tako željno pričakovane zmage nam zmagami se je morala vršiti na viden način, da se s tem potolažijo izmučene množice in da se pristriže greben Slovanom, ki so že preveč jasno kazali svojo vero v samostojne narodne države. Bil je velik haloi tisti večer na Dunaju, 'dasi pravzaprav z mirom ni bilo še nič in so ruski zastopniki v Brestu Litovskem govorili take čudne do tedaj nezaslišane in nemogoče besede, da jih naši časopisi niso smeli prinašati.
Ruski boljševiki so povabili nemške in avstrijske državnike in vojskovodje na mirovni razgovor v Brest. Sestradanim Nemcem in Avstrijcem je bila to zmaga in, če na zmaga, vsaj začetek zmage, kajti eden največjih nasprotnikov je bil pripravljen izstopiti iz vrste bojevnikov.
Cesar Wi!helm je govoril;
»Naš Bog ima gotovo z nemškim narodom posebne namene, ker ga je podvrgel težki preizkušnji, in vsak iz vas. ki resno in jasno misli, mi bo priznal, da je bilo td potrebno. Naš Bog hoče imeti mir, toda tak mir, da svet prisili izpolnjevati pravičnost in dobroto. Tak mir moramo dati svetu in to bomo tudi storili. Včeraj se je to posrečilo na lep način. Ko bo sovražnik premagan od naših vojsk, spoznal, da mu nadaljnji boj nič ne koristi, in nam bo podal roko, dobil bo tudi našo roko ... Mir. kakršnega potrebujemo za silno bodočnost Nemčije, in ki bo odločal razvoj zgodovine. Zato mora pri nas stati mogočna sila nebes, zato mora vsak iz vas od Otroka do starca vedno živeti za eno misel; Zmaga in nemški mir ...«
Wilson pa je rekel v istem času;
»Ta vojna ima svoj koren v zanemarjanju pravic malih narodov in plemen, ki niso imeli skupnosti in moči, da bi uveljavili svoje zahteve po svoji lastni državni pripadnosti in svoji ‘lastni obliki političnega Življenja. Pogodbene zaveze se morajo tako urediti, da bodo take stvari v bodoče nemogoče in te obveznosti mdrajo biti podprte s skupno močjo vseh narodov, ki ljubijo pravičnost in so pripravljeni ohraniti jo za vsako ceno.«
Antanta v tem času ni bila y ugodnem položaju. Od 30. januarja do 2. februarja je bil v Versaillu veliki vojni svet, ki je pokazal, da antanta nima skupnega načrta in da-si tudi glede bodočnosti ni na jasnem. Debata se je nadaljevala še par mesecev in šele koncem marca so spoznali vodilni možje, da gre za biti ali ne biti. Mi smo le malo izvedeli o vsem tem — a vemo, da se je pri vsem tem reševalo tudi naše vprašanje.
Hindenburg piše v svojih spominih tako;
»Dasi so bile še večje težave, ki jih je morala premagati naša delegacija v Brestu Litovskem, sem bi! primoran siliti na to, da bi bil z ozirom na pripravljajoče se Operacije na zapadu. mir na vzhodu čim preje dosežen. Stvar je bila urejena šele tedaj, ko je 10. februarja Trocky odrekel podpis mfrovne i pogodbe in je obenem preglasil, tda je vojno stanje končano. V tem . postopanju Trockega — ki je proti všern načelom mednarodnega prava — sem videl poskus, da bi ostalo na vzhodu stanje stalne negotovosti... Nj. Vel. cesar je odločil, da naj dne 13. februarja na vzhodu zopet nastopi vojno stanje. Vojne operacije niso naletele nikjer na resen odpor nasprotnikov. Dne 3. marca je bil v Brestu Litovskem podpisan mir. S tem je bila tudi ruska vojna moč pravnoveliavno izločena iz vojne.
Obsežni kraji in celi rodovi so odpadli od dotlej celotnega ruskega državnega telesa. Odcepitev obmejnih držav od prejšnje carske države — vsled mirovnih' pdgojev —* je bila zame predvsem voina pridobitev. S tem je bilo ustvarjeno —. ako se smem tako izraziti — raz-sežno predpolje pred našo mejo proti Nemčiji.
Nato smo se pripravljali, da Izsilimo odločitev na zapadni strani. Naše sile na vzhodu so bile proste
—	ali boljše rečeno — upali smo, da bodo proste vsaj. preden pride
Kronika.
ugoden letni čas. S pomočjo teh sil smo si mogli na zapadu ustvariti številno premoč. Prvič od začetka vojne na eni naši fronti premoč...«
Koncem marca je začel Hindenburg ofenzivo, ki je izpametovala antantne vaditelje, da so postavili skupnega poveljnika Focha.
Med tem so Nemci vdrli v Ukrajino. Morebiti je bila to najvažnejša prehodna doba svetovne vojne. Oslabljena, notiranje razdvojlena, v revoluciji razdivjana Rusija je brez odpora gledala, kako jo zasedajo Nemci. Za vso našo politiko, ki smo jo prej celo stoletje gradili na mogočno Rusijo, je bilo to največje razočaranje in v slovanskih narodih je prihajalo spoznanje, da se bddo morali osvoboditi brez Rusije. Toda iz tisoč ran krvaveča Rusija je obenem s svojim ponižanjem proglašala načela samoodločbe in nemške tiade na zmago so se razpršile v nič.
Kljub dunajskemu zmagoslavju se slovanski poslanci niso ^udali grofu Černinu in poročila naših listov pred 10 leti pripovedujejo cj veliki odločnosti, ki je polnila male slovanske narode vkljub porazu Rusije. Rodil se je nov svet, kcJ je stari umiral na frontah.
Prihajalo je spoznanje, da si mora vsak narod sam kovati svojo usodo in da je notranja sila naroda močnejša od topov in orožja, ki je bilo takrat tako poceni na prodaj na ruski frdnti. Bilo pa je v teh dogodkih še mnogo drugega poučnega za nas vse. Predvsem morda to, da je nacionalna zavest bila tista sila, ki le premagala to težko krizo in vodila boj do zmage, kd so propadale Iluzije prejšnjih let.
In danes?
Kje je Rusija?
Kje Evropa?
Kje smo mi?
Nemškega miru, ki ga je prerokoval cesar Viljem v imenu panger-imanskega Boga — ni bilo. Viljem je v Doornu, a njegov duh je še v Nemčiji, dasi ne tako mogočen — a še vedno nevaren. Wislon je mrtev.
Berilu, koncem februarja.
Pred dnevi je imela berlinska organizacija sedaj vodilne nemške bojne organizacije »Stahlhelm« svoj redni občni zbor združen z obhodom uniformiranih »Stahlhelmovcev« po JBerlinu. Občnega zbora se je udeležilo kakih 2500 članov, ki so nato v četveroredih marširali po mestu med prepevanjem protisocialističnih in šovinistično pobarvanih vsenem-‘ških pesmi. Ta pohod se je mogel vršiti le spričo naklonjenosti berlinske policije, ki je zastražila vso povorko tako temeljito, da so bili spopadi z burno protestirajočimi komunisti in socialisti skoro' nemogoči. Po razhodu se je naglo izkazala vsa nemoč »Stahlhelmovcev«, ki so jih pričeli pretepati kar na cesti in poditi po ulicah, da so morali vzbuditi pomilovanje. Sam sem bil priča, ko so izvlekli dva Stahlhelmovca iz avtomobila in ju nemilo mikastili, dokler ni prispela policija. Vse to pa brez najmanjše obrambe ali proti-akcije s strani Stahlhelmovcev.
Tako je bila ta skupščina s svojim tragikomičnim zaključnim dirkanjem po berlinskem asfaltu nov dokaz, da so nemške bojne organizaci-le v popolnem razkroju in da hite nasproti neizbežnemu poginu. Organizacije »Stahlhelm«. »Wehr-'Wolf«, »Kyffhauser«, »Oberland«, i»Wicking« in »Vsenemška zveza«,, ki so štele vse skupaj v letih največjega procvita 1919.—1924. preko 500.000 bivših frontnih vojakov in predstavljale mogočen politični faktor, so danes povsem zdecimirane in ohromele, da jim ne preostane drugega kakor likvidacija.
Vzroki tega razkroja so v pomanjkanju močne ideje, ki bi ohranila vse te silne tisoče pod prapori in jih priganjala k velikimi odločilnim činom. Voditelji so samo šteli in zbirali, niso pa znali, ali imeli poguma zbrane mase izrabiti. Med tem je čas vršil svoje in ustvarjal iz leta 1919. na vse pripravljenih frontnih razočaranih borcev solidne buržuje, ki danes priznavajo že kar jasno, da ni življenje v republiki končno tako slabo in da se sedaj v resnici ne izplača zavoljo rdeče-belo-čme zastave in monarhije nositi kožo na prodaj in znova zgrabiti za karabinko, ko se vse bolje prileže
Njegove ideje se niso izpolnile, dasi niso mrtve. Gotovo je ravno to vzrok današnji bolehajoči Evropi. Rusija ni rešila Nemčije, kakor je prerokoval Hindenburg. Brez orožja jo je premagala — dasi ne brez boja. A danes raste — o tem ni dvoma
—	.raste v svojih novih silah. Svet pričakuje, kaj bo ž njo. Naši »stari Slovani« z bolestjo gledajo židovske krvoloke na njenem prestolu. Zdi se jim, da je tudi med nami premalo starega slovenstva. A mi bi rekli, da je treba nam novega slovanstva, ki ne bo carsko rusofilsko, ampak demokratično in socialno, kakor je duša slovanska. Tu bomo našli pot v oni svet, ki se že kaže v svojih obrisih bodočnosti.
Trocky, ki je imel pred 10 leti v Brestu Litovskem glavno besedo, je danes v Sibiriji. To je znak, da so visoko leteče besede svetovne revolucije in popolne prenovitve človeštva že odzvenele kot iluzije, ki so mogoče le kontrastu: Rusija je drago plačala njihovo preizkušnjo. A tudi te ideje še niso mrtve. Kakor pred 10 leti se tud! danes bore v Evropi med sebojj trije svetovi: Takrat so jih predstavljala imena: Viljem-Wilso(n-T rocky, danes jih zastopajo: Fašizem — Društvo narodov — komunistična internacionala. Ali nacionalistični imperializem !— ali pravice narodov — ali svetovni prevrat — to je vprašanje. Toda življenje je — pravijo — vrsta kompromisov med tem. kar je in, kar bi moralo biti. Danes se te tri sile še močno bore med seboj in mi smo — kakor pred 10 leti — sredi med njimi in — kakor takrat — se rešuje v borbi teh treh svetov naše vprašanje. Takrat nam je pretil pangermanski bog — danes nam preti rimski. Ni dvoma, da bo treba naših polnih sil, ako hočemo rešiti svoj državni problem tako, da ne postanemo žrtev dveh skrajnosti. Tega se morajo zavedati naši državniki, politiki, narodni voditelji in ml vsi. V tem duhu je treba da slavimo svojo prvo desetletnico lastne države.
po večerji v gostilni mirno použitt vrček piva, pri katerem je moči brez opasnosti še vedno malo poza-bavljati na nove razmere. To do-brovoljno razpoloženje »Stahlhel-movcev« se je posebno izkazalo pri lanskem manifestacijskem zborovanju v Berlinu.
Nemški narod in inozemstvo je pričakovalo tiste dni, da bodo »Stahl-helmovci« po svoje govorili in marsikdo je že celo videl prihajati skozi Brandenburška vrata \Vllhelma Doornskega v novi veličini. Stahl-helmovci pa so »govorili po svoje« samo v gostilnah in restavracijah, kjer so popili vse pivo in použili krvave klobase do zadnje in se nato s papirnatimi resolucijami v žepu porazgubili.
Kritiki in poznavalci so krstili to veliko zborovanje z »labudjo pesmijo« nemških bojnih organizacij in zadeli v črno, ker je propadanje baš od te dobe najefikasnejše, tako da ga sedaj priznavajo že voditelji sami in opravičujejo »s smrtjo duše nemškega naroda izpod Verduna in Tannenberga«.
Dočim so nemške bojne, na podlagi frontnega članstva sloneče organizacije v stalnem propadanju, pa je v mnogem Orjuni slični »Jung-deutsche Orden« v stalnem napredovanju. Na podlagi osebnih opazovanj in preštudiranja »Manifesta« te organizacije sem se mogel uveriti, da sloni pokret na zelo zdravih temeljih tako v notranje, kakor zunanje političnih glediščih. Za nas pridejo posebno le slednja v poštev, ker je ta organizacija zelo nenaklonjena Italiji in zastopa javno, dokaj uspešno stališče, da se mora nemški narod sporazumeti z veliko francosko nacijo.
Jugosloveni moremo razpadanju nemških bojnih’ organizacij, katerih skupno članstvo znaša sedaj še mogoče kakih 60—70.000, pozdraviti le z zadovoljstvom, ker so' bile baš te organizacije leglo reakcionarstva in skoro neodstavljiva ovira za vsak sporazum med Nemčijo in Francija, ki je za nas tako zaželjen.
Poravnajte naročnino!
NERAZUMLJIV MOLK.
Naša razkritja o špljOnažnem delovanju italijanskega generalnega konzulata v Ljubljani so učinkovala kot bomba. Naš list je bil razprodan dve uri po izidu, in smo ga morali kljub zvišani nakladi ponovno tiskati. Pred desko, na kateri je bila nalepljena »Orjuna«, so se zbirale neprestano gruče ljudi, ki so s primernimi opazkami na konto Italije čitali naša razkritja.
Pa ne samo v Ljubljani, tudi v vseh ostalih krajih države so poročali listi o špijonažni aferi italijanskega konzulata ter s tem: zbudili ogromno zanimanje naroda. Naš cilj pa je bil dosežen, čim: so se oglasile tudi inozemske novine. ki so posebno nemške komentirale ta mednarodni škandal vse prej kot laskavo za Italijo.
Tembolj značilen pa je molk nekaterih ljubljanskih listov, ki so bili in so še gluhi in nemi za vse te dogodke. Mi nismo nikdar zasledovali cilja, da nasitimo senzacije željno maso in nismo nikdar imela namena delati reklamo svojemu listu, ko smo objavili te dokumente. Vsled tega smo si bili svesti polne podpore pri delu, pri katerem smo jo lahko upravičeno pričakovali. Mnenja smo, 'da je ta zadeva toliko aktualna, da je dolžnost vseh onih, ki so tolmači javnega mnenja, da spregovore odločno besedo.
Vendar pa se to izvzemši »Jutro« ni zgodilo. Ugotoviti moramo, da smatrajo drugi ljubljanski časopisi za mnogo važnejša obširna poročila o samomorih, justifikacijah, pustnih in pepelničnih epizod, kot ožigosanje po vseh mednarodnih pravih prepovedanega delovanja italijanskega generalnega konzulata. Ugotoviti moramo, da so ti listi pisali o mnogo manjših diplomatskih škandalih, ki so se dogodili v tujih državah in bi pisali gotovo tudi o tem, če bi se dogodil makar v centralni Afriki, dočim molče, ko se vrši le ta pred nosom' uredništva.
Naš očitek ni naperjen proti »Slovencu«. Znane so nam osebne simpatije nekaterih pobožnih gospodov do gospoda generalnega konzula in obratno.
Zelo pa se čudimo nerazumljivemu molku »Slovenskega Naroda«, ki doslej o prilikah, ko je bilo' treba braniti bitne interese našega naroda, ni molčal. Prepričani smo, da bi brez škode ali rizika lahko posvetil tej stvari vsaj toliko prostora, kot ga je svoječasno špijonskim in drugim aferam širom sveta.
Nas sicer ta molk ne bo spravil iz ravnotežja in nam tudi ne more škodovati. Mnenja pa, ki si ga je ustvarila čitajoča publika o njem, je lahko izvedel iz lastnih vrst.
ITALIJANSKA »LIEBESGABE«.
V	eni prejšnjih številk »O.rjune« smo objavili imena dveh akademikov, ki smo jih našli v zapiskih italijanskega konzula v zadevi podeljene italijanske štipendije. Gospoda sta se oglasila v »Slovencu« s »Poslanim«, ki ga tukaj tudi mi dobesedno prinašamo.
Z ozirom na notico, objavljeno v »Orjuni« štev. 7. pod naslovom »Italijanska Liebesgabe« in ker dostavlja »Orjuna« k temu poročilu še vprašanje, na kak način je bilo mogoče omenjenima študentoma pridobiti si toliko naklonjenosti g. marchese Ga-vottija. izjavljata prizadeta sledeče:
Zvedela sva, da so razpisane štipendije od strani italijanske vlade za jugoslovenske študente. Med drugimi kompetenti, med katerimi so bili celo Orjunaši, sva tudi midva vložila prošnjo v namenu, da prideva kot študenta med svet in da se mimogrede naučiva jezika, česar se ne sramujeva priznati. G. gen. konzul je imel nalogo, da odloči, kdo naj dobi štipendijo in je določil baš naju, njemu do tedaj docela nepoznana študenta. Odločil pa je samo na podlagi gimnazijskih in univerzitetnih izpričeval. Iz pomisleka, da ne bi mogoče šlo za kak političen moment, sva se informirala pri različnih odličnih osebah, ki pa v danih okoliščinah niso videle nikake tozadevne nevarnosti. Ne prej, ne poslej nama ni ne g. gen. konzul, ne kaka italijanska oblast na kak političen ali celo špionski namen namignila.
—	Tone Zupančič. — Pucelj Jože.
Mi te izjave ne prinašamo morda radi tega, da damo zadoščenje italijanskima štipendistoma. Ne! Za nas Orjunaše je sramotno, če sprejema Slovenec podporo, ki mu jo je
priboril italijanski špijon, ne glede na to, da se kljub izjavi, naj nam gospoda oprostita, ne moremo otresti suma, ker dobro poznamo Italijane, še posebej pa njihove diplomate, ki se držijo točno gesla: »Nuila per nulla.« Če so bili med prosilci tudi Orjunaši, na stvari ničesar ne menja, saj smo mi v mrvi vrsti javno pribili imena Orjunašev izdajalcev in bomo gospodoma samo hvaležni, če nam blagovolita imenovati dotična imena, da se jih na lep način otresemo, ker se danes držimo principa, da najprej pometamo v lastnih vrstah. Torej ne radi tega, ampak zato prinašamo izjavo, ker nam služi kot ponoven nepobi-ten dokaz, kako točna so naša odkritja.	_
ODLIKOVANJA.
Pričujoče pismo smo prejeli od enega naših neumornih bratov in ga priobčujemo brez komentarja.
Dragi!
V	zadnjem času se je v ljubljanskih dnevnikih brala, da je zelo dosti železniških uslužbencev bilo odlikovanih z redi sv. Save itd. Med drugim sem bral, da sta bila odlikovana inž. Dolinšek, nač. maš. odd. pri direkciji in inž. Weinberger, nač. kurilnice Ljubljanski glavni kolodvor. Meni se zdi čudno, kako je mogoče, da se trde Nemce-buršake odlikuje z redi slovanskega porekla. Še v letu 1924. so naši Nemci trdno vzdrževali nemški službeni jezik v naših uradih in z veliko mujo in žrtvami smo jih prisilili odnosno prisiljevali, da so se umaknili ali pa uklonili. Tudi pasivna resistenca se jim je nebrojkrat očitala in dokazala — no in sedaj kar naenkrat odlike s kraljevim ukazom! Kakšni motivi in vzroki so vodili dotične ljudi, ki so1 smatrali za dobro in potrebno predlagati take ljudi v odlikovanje? Morda ne osebne koristi nekaterih vlastodržcev ali pa kakšni strankarski oziri potapljajočih se strankar-jev?
Na vse to je težko odgovoriti! Navajam, da je n. pr. inž. Weinber-ger velik osebni lovski prijatelj direktorja inž. Kneževiča, za katerega dresira Weinberger lovske pse. Poleg tega se je v »Ujedinjenem železničarju« štev. 16. od 15. avgusta 1927 na 4. strani med drugim pisalo, da se jemljejo na love lovski gonjači, ki so gotove dneve zaračunani v mezdnih polah (kurilnice), čeprav jih dotične dni ni videti v kurilnici.
Je pač značilno za naše kraje in čase! Ali reči moram, da te odlike ne vplivajo dobro na stotine in tisoče ljudi, ki za razmere dobro vedo in se spogledavajo, ko se vidi kako se koruptnost odlikuje s prvostopnimi odlikovanji naše narodne države.
Bogme tako odvratno me še ni zadelo v naši državi nobena stvar kot navedene odlike.
Da se ne more čez noč odlstraniti tujec iz državnih služib in države, na to pristanem s pripombo, 'da se je v tem pogledu v Sloveniji zelo malo storilo, ali da se odlikujejo Nemci-buršaki, ki tvorijo močno avantgardo germanstva na Balkanu, tega pa nisem pričakoval.
Ne vem kako bi označil tako postopanje. Da li je to neumnost, koruptnost. slabost, ohromeli pacifizem ali kaj?
Izpovedal sem Ti moje mišljenje, •nam da nisem osamljen v moji!', nazorih in le želim, da bi mi Jugoslovani ne padli v močvirje, iz katerega se bo mogoče rešiti le z velikimi in strašnimi žrtvami.
Bodite lepo pozdravljeni vsi dobri jugoslovenski nacionalisti.
Vaš	T.
Za smeh In kratek čas. Češki listi poročajo o sledečem kulturnem škandalu: V Parizu živi eden največjih sedaj živečih ruskih pesnikov Balmont. Zadnja leta se mnogo zanima za slovanske literature in je prevedel že več del iz češčine Vrchlickega, Bezruča, iz poljščine Kasprowicza. iz hrvaščine Boža Sovriča itd. Med tem ga je zanimala posebno sirbska narodna epika. Hotel je poidati prevodu zbirko najlepših narodnih pesmi. Obrnil se je na prof. Bjeliča v Beogradu, na pariškega poslanika Spalajkoviča in na tajnika pri poslaništvu Mirkoviča, da bi mu oskrbeli zbirko srbskih narodnih pesmi, iz katerih bi izbral najlepše, da bi jih prevedel. A na svojo prošnjo ni dobil niti odgovora. Dve leti je zaman čakal, da mu naše po-
JkkolJ
PLETENINE STO ZNAMKO SO v NAJBOLJŠE 1 .
slaništvo oskrbi original. — Končno je dobil knjigo preko Prage in v neki pariški knjižnici je našel malo zbirko narodnih pesmi. Iz pesnikove korespondence se vidi, s kako vnemo se je lotil dela, pa tudi, kako malo se brigamo za svojo kulturna'reklamo v Evropi. Zato smo bolj znani po Glavnjačah, nego po kulturnih delih Zadnjič je nekdo v skupščini
iskal prosvetnega ministra, pa ni nihče več vedel, kdo je. Enkrat so že mislili, da ga sploh ni, oziroma da so pozabili nanj. Končno so pri blagajni konstatirali, da je še. samo da nihče ne ve, zakaj je.
Najnovejši epohalni čin Mussolinija. Iz P i s e smo sprejeli po posebni dosedaj gospodu generalkonzutu Gavottiju neznani poti sledečo vele-interesantno brzojavko:
»Poznani »Nagnjeni stolp v PlsI« se je, kot je že splošno znano, v poslednjih zimskih mesecih zelo nagnil in je bilo slehernega dne pričakovati katastrofe. Ko je o tej grozeči nevarnosti izvedel on. Mussolini, je izjavil takoj zbranim ministrom črnosrajčnikom :
»V fašistovski Italiji ne obstoji nikaka nevarnost preobratov, in če je kje kak sled take nevarnosti, bora jaz sam osebno proti njej nastopil!«
Istočasno je zaukazal ipisanskem* prefektu, da naj izmeri takoj vrat Pl* sanskega stolpa in ga nato obleče od glave do temelja v črno srajco.
Električno brušenje britvic in rezil
■M-.TO-K-MtllMUKi /
BESEDNIK IN DRUG
LJUBLJANA, Prefiernova ul. 5.
S pomočjo pridnih rok mladiH
Italijank se je posrečilo v osmih dneh sešiti srajco, v katero so oblekli to staro stavbo. Nato je odredil Duce, da naj se zbere v senci Pisanskega stolpa črna miličarska vojska. Pi-sanska kohorta je zavzela svoje mesto sporedno s stolpom. Po navdušujočem govoru z običajno napovedjo skorajšnje vojne z Jugoslavijo je Duce odločno zaklical:
Črne srajce, mimo! Ena, dve trti
2e pri »eni« je pretreslo staro zidovje čudno drhtenje. Pri »dve« se je starec skoraj zravnal in pri »tri« pa stal kot sveča ravno.
»Ali nisem dejal, da ni v Italiji nikake opasnosti preobrata! Nagnje-nec je takoj ubogal, čim sem mu zapovedal.«
Tako govori sedaj vsa Italija o tem najnovejšem Ducejevem činu, ki mu je slična samo še kri potenja v Konnersreuthu.
Nujna pomoč. Zgodilo se je sredi letošnje zime^ da so naši kraji v Hercegovini, v Crni gori in v Dalmaciji bili naenkrat brez hrane in po časopisih je nastal vik in krik. Najmanj se je ob teh vesteh vznemirjala naša vlada, ki ji je bilo vprašanje foteljev dosti važnejše nego lakotg*po raznih krajih naše države. Toda čut skupnosti je vkljub raznim avtonomističnim namenom zadnjih let pri nas že tako močan, da so bili državljani drugih pokrajin takoj pripravljeni pomagati nesrečnim bratom v južnih pokrajinah, dasi tudi drugod, posebno med inteligenco, ni posebnega obilja. Mladina po šolah je nanesla skupaj darov, hrane in obleke, in človek bi mislil, da bd država vsaj sedaj pospešila »nujno pomoč« in poslala darove v kraje, kier so bili potrebni. Zgodilo pa se je nekaj neverjetnega, ali, če hočete, nemogočega.
tesssBSsemssBmmmmm »BUDDHAII—■—1
ssitfiiiiiriEiiU!
TttftT* MflBu r-	"	■	..	Lizrzg
J. B.
A. VERBIČ:
Propad nemških bojnih organizacij.
Država Je zahtevala old darovalcev, naj plačajo tudi prevoz. In tako so stali zaboji, polni darov, v Ljubljani, ob času, ko so ljudje v južnih krajih trpeli pomanjkanje. Treba je bilo raznih intervencij in dogovorov o kompetenci, preden so bili darovi odposlani. Med tem se je naših bratov usmilil dobri Bog, nekaj jih je poklical k sebi, onim, ki še žive, je poslal zgodnjo pomlad in s tem zmanjšal katastrofo, ki je pretila ▼sled brezbrižnosti in nesposobnosti vfade. Res, težko je napisati satire pri tako žalostnih dogodkih. Vprašanje je samo, kako dolgo bo še narod trpel pod temi strašnimi razmerami!
Proslava 40-tetnice upora v
Boki. 12. t. m. se je vršila v Boki skromna proslava v spomin padlim žrtvam avstrijske soldateske. Prisostvovalo je mnogo delegatov, ki
so v svojih govorih poudarjali velike žrtve, ki so jih Braničevič, Žigone, Grabac in Raš doprinesli za svobodo slovanskih naroddv.
Skupščina Oriune v Tučepi, Dalmacija se je vršila 2. t. m. ob polnoštevilni udeležbi članstva. Predsednikom je bil izbran br. Ivan Šimič-Stipin, podpredsednikom br. Vrčko Zalič in tajnikom br. Ivan Viskovič Matin.
Skupščina Orjune v Kaštel-
Lukšiču se je vršila v sredo 15. t. m. Posetili so jo znani splitski lOrju-naši bratje Paško Fabris, A. Doma-zet, N. Bartulovič i. dr. Na skupščini je br. Bartulovič v zanosnih besedah .orisali borbo Jugcfclovenskega pokreta in vse žrtve Orjune za dosego velikega cilja in končno pozval zbrano članstvo k nadaljnjemu neumornemu delu za blagOr Nacije.
Tužni glasi.
Zopet gonja proti slovanskim duhovnikom. Pričel jo je sedaj humoristični tednik »Marameo«. Objavil je v zadnji številki pod naslovom »Pazimo na Vrdelo« članek, kjer se zaganja predvsem proti slovenskemu župniku pri Sv. Ivanu pri Trstu. Povod sta mu dala kipa sv. Cirila in Metoda, ki stojita ob velikem oltarju, češ, da sta bila postavljena za časa italijanskega suženjstva. Sedaj pa da nimata nobenega drugega poftiena, kakor da ščuvata, župnik Sila pa da tajno deluje za blaženo državo treh črk. Radi^ teh svetnikov da je iz cerkve izključena italijanščina in da se vsi cerkveni obredi vršijo v slovanskem jeziku.
Nato pravi člankar. da je vtaknil svoj nos tudi v stanovanje tamoš-
njega kaplana Bo^ža Micanoviča in da je zasačil, kako je svoje stanovanje, ki ga ima v župnišču in ki je torej občinska last, preuredil v uredništvo, ki tvori vez med dvema slovanskima listoma, med »Pučkim prijateljem« in »Goriško Stražo«. Nato zna zelo učeno poročati, kaj pomeni eno in drugo v italijanščini in trdi, da se tiska »Pučki prijatelj« v Pazinu. Članek končuje s pozivom. naj se posebno pazi na Vrdelo.
Še o odpustu ing. Rustje. Ing. Rustja je dobil te dni odpustitveni odlok komisarja goriške Zadružne zveze. S 1. aprilom se mu odpoveduje služba, dela pa je že sedaj pro'st. 1. aprila mora zapustiti tudi stanovanjske prostore, ki jih ima v poslopju Zadružne zveze. Celotne
Pustni dogodek.
V majhnem kraju na Dolenjskem je bilo kmalu po prevratu toliko društev, kolikor inteUgentov. Odborniki enega so bili odborniki drugega, tretjega in vseh ostalih.
Tamošnja čitalnica si je osnovala svoj orkester in ravno tako Sokol. Muzikanti, instrumenti in vse ostale pritikline so bile seveda pri enem in drugem iste. Orkester je igral na vseh prireditvah enkrat za eno, drugič za drugo blagajno in harmonija je bila razen na »koncertih« vedno neskaljena.
Pa pade v glavo odboru čitalnice, da si nabavi harmonij v popolnoma lastni režiji. Rečeno — storjeno. Star organist se je ločil za malo odškodnino od svojih mehov in čitalnica je imela harmonij. Kmalu nato je sviral sokolski orkester na neki prireditvi in odbor je zaprosil čitalnioo za izposojenje harmonija. Gospodje odborniki so formulirali prošnjo in jo oddali na pošto. Drugi dan so imeli sejo čitalnice. Prošnja se je glasno prečitala in tajnik, ki je bil istočasno tajnik Sokola, je pismeno javil ugodno rešitev odboru Sokola.
Prireditev je srečno potekla in harmonij je v splošno zadovoljstvo krepko podpiral ostali orkester v vsakem: oziru. Zadeva bi končala v najlepšem redu, ko bi se transportiral harmonij po končani prireditvi nazaj, kjer je bil shranjen. Ker pa se to ni storilo, je na seji čitalniškega odbora udaril tajnik po mizi in napisal oster protest tajniku Sokola. Na seji Sokola pa je isti mož odločno zavrnil očitke in še ostreje odgovoril čitalnici. Gg. odborniki so se postavili na strogo zakonito' stališče ter pisarili pisma sem in tja, vedno po pošti — v največje veselje vaščanov. Končno so določili skupno sejo, na ^eri ie napadal predsednik samega
~*u~	"'•edsednika nasprot-
sebe v svojstvu p. -	. ,.1rH .
nega društva, ravno tako tajiim, -je trajala pozno v noč. dokler se niso končno sporazumeli. Zal pa so sporazum skalile nekoliko miši, ki so v času ogorčene borbe med »obema« odboroma požrle mehove.
Tele dogodbice sem se spomnil, ko sem čital reševanje monoštrske afere. Italijanska diplomacija je pripravila svetu primerno predpustno zabavo, kar je vsekakor hvalevredno. Večne sitnosti, s katerimi si lomijo glave visoki diplomati, napravijo ozračje, v katerem je težko dihati. Mala sprememba, ki sta jo sedaj pripravili Italija in Madžarska,
bo ohladila težke glave in delo bo potem vsem lažje.
Italija ie utihotapila orožja v Madžarsko. ter ste se s tem obe državi pregrešili proti mirovnim pogodbam.
To dejstvo se rQs vzame lahko tragično, toda tudi komično, kot kaže razvoj dogodkov. Zakaj bi se radi tega razburjal svet? In kje stoji zapisano, da je to baš italijanski vojni materijal? Lahko da je to pošiljatev kakega italijanskega slaščičarja ali tovarnarja makaron. Zato bi bilo treba to ugotoviti.
Ker je zavrnila Avstrija ponudbo, da sprejme pet vagonov municiie in vojnega materijala, kar je navadna baharija, ker vsi vemo, da Avstrija nima vsega preveč, je bilo treba obvestiti pošiljatelja ter ga opozoriti na mednarodno pogodbo, ki prepoveduje Madžarski uvoz vojnega materijala. Napisali so pismo in ga poslali v Verono. Postajenačelnik ga je vrnil s pripombo, da se pošiljatelj ni javil. Najbrže je pozabil na pošiljatev (g. Mussolini ga bo pustil obesiti na prvo drevo, če ga dobi, ker on ne trpi v Italiji pozabljivih ljudi).
Pisma so romala sem in tja in končno je prišla madžarska železniška uprava v veliko zadrego. Pa jo je pogruntal eden izmed teh gospodov! Prišel je na sijajen domislek, da mora končno madžarsko vojno ministrstvo vendar nekaj vedeti o pošiljatvi vojnega materijala. Napisali so pismo na generala vitežke vojske in ga poslali v Budimpešto.
Toda g. vojni minister ni vedel nič. Poslal je šele komisijo, da pregleda materijal, ga popiše in o njem poroča.
Tak vojni minister je pač figo vreden, če se mu niti ne sanja o petih vagonih strojnic in municije, ki so mu poslani. Prepričan sem, da bo g. Mussolini zahteval njegovo odstavitev. ker ga gotovo ne more pozabiti, če ima tako evidenco v svf.jih arzenalih.
Sedaj romajo pisma in poročila sem in tja, iz Rima v Budimpešto, iz Verone v Monošter, tef bodo romala toliko časa, da postane materija! zarjavel in se bo lahko prodal kot neraben. kar se v takih okoliščinah, kot se nahaja sedaj teh pet vagonov, na madžarskih tleh običajno zgodi že
Č67 TlOC
Zato je vsako razburjanje glede tega tihotapstva popolnoma nepotrebno in je gotovo škoda časa, če se bavi društvo narodov na svojem prihodnjem zasedanju s to zadevo.
Matic.
odpravnine dobi s plačo vred nekaj nad 4000 lir. Nadaljujejo se revizije po vseh posojilnicah, članicah Zadružne zveze — po deželi. Dvignjeni denar pri Zadružni zvezi vlagajo ljudje po večini pri podružnici Ljubljanske Kreditne banke v Gorici.
Italijanska predrznost. Pred dnevi so po splitskih ulicah stopaii nekateri dijaki, ki hodijo v šolo Lege in na ves glas prepevali »Giovinez-zo«. Čudimo se, da se ni našel nihče. ki bi petje podprl s par gorkih klofut, da bi s tem pokazal italijanskim zelenašem. da so v Jugoslaviji in ne v blaženi Italiji.
I
; •*«
: up
GUMI NOGAVICE
za bolne noge in krčne žile, kolenska varovala vedno v zalogi
pri tvrdki
G. BESEDNIK EN DRUG
LJUBLJANA, PreSernova ulica itev. 5.
RADIO- akomalatonke baterije AVTO prima domač izdelek! „
“ MARIBOR
IJ.SF.
I
OB
i*
a	a
s
3	.-	r
03	^	O
xn	s
£ -S
.tl «5 * §•■2 a £
c«
u
A.&E.SKABERNE, LJUBLJANA
Velika zaloga češkega in angleškega sukna
harle^davIdson
modeli 1928.
z zavoro na sprednjem kolesu, zračnim čistilom na razplinjaču, novo popolnoma avtomatično sesalko za olje
in mnogimi drugimi izboljšavami.
Dobava vseh modelov promptna!
Tudi na 12 mesečnih obrokov!
Vsi regervni deli na zalogi 1
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Tehniška komercialna družba z o. z., Ljubljana, Tavčarjeva ni. e.-Tei. int.2i38.
Ivan Leon, Zagreb.
vogal Hicft in Bosanske ni.
Podiastopnlkl:
N. Dlelal, Beograd. Ani. Pintar, Novi Sad.
Cara Lazara 10/IV.	Futoški	put	4.
F. Deutsch, Split.
Novi
dospel
Na ogled 24. 25. 26. februarja t. I. od 15. do 17. ure v zeleni dvorani
hotela „Union“
American Motors Ltd.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 9
Telefon 24-77	Telegram*	AMOT
le najmodernejše nrejena ter izvriaje m tlakaralška dela «i najpripr* atejiega do najmodernejšega. - Tiska Make, mladinske, leposlovne ln znanstvene knjige. Ilnatrtrane knjige v en*- ali ječbarvnem tista. — BrtSnre ▼ milih in tudi največjih nakladata. Časopise, refU*» ®lti. liste.
italA. katalogu, teolkit li lastna tverniu ialtkih ZTtdn.
Šolski zvezki za osnovne ia srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
2a tonsorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc.
Tisk Učiteljske tiskarne; zank) odgovarja France Štrukelj.
Urefa in odgovanja Miroslav MateUS.