6t 20. p Gorici, v soboto dne 15. februvarija 1908. Tečaj XXXVIII. Iinaja trikrat »a teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt prpjt>mana ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto ........i5 K •/,...........10 » Posamična Številke stanejo 10 vin. ..SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu ..Kažipot po GoriSkem in Bradtičanskem" in „iaLipot po Ijab^jani tn'kranjskih 'mesttt"? da^i^a. krit v letu ..Voial red i?letmc, parnifcav in poitnil mi". Naročnino sprejema »pravniStvo v Gosposki alioi 3tev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrScek Na naroČila brez doposlane naroCntnc se ne oziramo Oglasi in poslanice se računjjo 4^ IVtit-vrstah če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogoiibi. Večje črke po prostoru. -— Gfklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obiiio in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Iva Uredništvo se nahaja v Gospo3 i ulici §t. 7 v Gorici v I. nadeti Z urednikom je mogoč^ govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praanikthodS.dol?, dopoludne. TJpravuiStvo se nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere n« »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo la apravniStvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in toh-le tobakarnah: Schwara v Šolski ul., Jellersitz v Nunski u!., Ter. Leban na tekaliSču Jos-Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu della Casenna. Kavčič v Gorici. — T«l«fon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fabčift) tiaka in zal. Volilno gibanje.) Ilaši kandidatje. Imen vseh kandidatov za danes ne moremo Še našteti. Toda v kratkem se to zgodi. Pa tudi ni lahko povsodi se zediniti hitro za kakega kandidata, ker mi vpofitevamo ljudski glas ter se pri nas ne komandira iz Gorice. Ljudski glas je dosegel sedaj te-le kandidature: V splošni kuriji: Alojzij Štrekelj, državni poslanec; dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici. V kmečkih o bdi na h : v goriSki okolici: Fran Obljubek, župan v Kojskem; Ivan Savnik, župan v Biljah Na Krasu: Josip Štrekelj, učitelj in posestnik v Komnu. V trgih: Andrej Gabršček, tiskar in trgovec v Gorici. Imena ostalih kandidatov se razglasijo, kakor rečeno, v kratkem. Somišljeniki! Naprednjaki! Sedaj pa v volilni boj! Vsi od prvega do zadnjega. Iz središča se stori vse, kar bo mogoče — glavno delo pa mora biti storjeno od strani naših somišljenikov in krajnih odborov. Na delo! Na delo! V delu je zmaga! na delo! Rodoljubi! SomišlJHniki! Napredajaki l Dolžnost kliče Vas na delo. Za kandidate, ki Še niso določeni, se zjediniino kmalu po želji ljudstva ter jih priobčimo. Ali dela je treba takojšnjega. V vsakem kraju, v vsaki vasi naj se agitira in dela na to, da bodo volili vo-Hlei na predne kandidata za deželni zbor. Napredni poslanci so nastopali dobro v miuo-lem deželnem zboru, aH premalo jih je bilo. Vet jih mora biti. Zmagati moramo tako, da bo strta moč klerikalnih izdajalcev v deželni hiši. In tako lahko zmagamo! Zmagamo lahko, če stori vsak naš volilee, vsak naš vojščak, svojo dolžnost. Upanje, da zmagamo, je veliko. To upanje pa mora bodriti prav vsakega do podrobnega dela. Mladeniči, možje, vstanite in hajdi na delo! Razgovarjajte se povsodi o volitvah, o krivicah, katere smo pretrpeli v dobi (> suhih let, agitirojto, da moramo izbrati može, ki so ne bodo sramotno vezali z Lahi, da mi le oijeiuo za deželne zaloge, žanjejo nn njih pa Furlani! Takih časov smo siti. Mi hočemo v deželnem zboru in odboru dela za naše ljudstvo, resničnega dela, ne pa da nam vržejo le kak stotak milostne podpore, za katero pa bi morali biti hvaležni klerikalcem najmanj 100 let. Rodoljubi! Na delo ! Prepričujte ljudi, kaj hočemo, kaj potrebujemo, prepričujte, da ne smemo voliti več klerikalnih kandidatov, ker bi si tako zopet neizmerno Škodovali. Rodoljubi! Širite naše časopise, ki se bavijo z minulo šestletno dobo, ki razkrinka-vajo one, ki so prinesli našemu ljudstvu to-Hko gorja in nesreče, učite in bodrite! Čas je tu -~ da si priborimo veliko bitko. Haš držauni poslanec Alojzij L t rekel j se je vrnil iz Dalmacije na Kras. V kratkem obišče Vipavsko dolino ter obhodi Kras kot kandidat za de-želnozborske volitve. Priljubljenega poslanca sprejmejo brez dvoma dobro povsodi. S Krasa. Kakor menda v celi naši deželi, tako tudi na Krasu, se vrše" priprave za deželni zbor počasi, ugibajoč za kandidate. Ljudstvo je spoznalo svoje prijatelje in neprijatelje in boji se, da bi deželni zbor ne bil tak, kakor zadujo dobo. Kajti prerokovanje o dobi »šestih suhih let" se je vresničilo. Ne le suha leta, ampak prav tuberkulozna so bila, kajti mno-gokje šli smo rakovo pot. Mi Kraševci čujemo o mnogih shodih, ki jih prirejajo klerikalci v goriški okolici in po Tolminskem, za nas pa ali se ne zmenijo, aH se nas boj«'-, ali t,A so nas že potisnili v peklensko brezdno. Dolg Čas nam je in za pre-membo bi si želeli kaj videti in slišati. Tudi kmečke zveze se širijo drugod, a pri nas so tla pretrda. Vsakemu zavednemu deželami je znano, po kaki poti smo morali priti do »Slov. kmetijskega društva«. Pri prejšnjem »Kmet. društvu" — sedaj laškem, niso našega kmeta hoteli vsprejeti v društvo, a kdor je bil iz prejšnih časov ud, vrgli so ga faloteko skozi vrata. Ni kazalo nam drugega, kakor vstanpviti ši lasten zavod, ki naj dela v prospeh slovenskega kmečkega ljudstva. Ideja se je vresničila in društvo, koje vživa vsestranski ugled, danes obstoja. A rimski osrečevala ljudstva, ki si celo drznejo nadevati naslov »Slov. ljudska stranka", napovedujejo temu društvu boj di-. rektno in indirektno in s konkurenčnim namenom — ne glede na sredstva, kojih se poslužujejo, začeli so boj proti našemu »Kmet. društvu". S periščem turšice kupiti in zapeljati hočejo našega kmeta. —- Takih vsiljivcev more se otresti le izobražeaejše ljudstvo, ki pozna namene celibatarjev. Pri nas na Krasu ujel bi se malokoji kalin na limanice »Kmečke zveze", naj bi še tako vabljive bile. Po večtedenskem posvetovanji v koinen-skem okraju izvolil se je odbor štirih mož, ki naj skliče v primeren kraj volilni shod, da se postavi sporazumno s sežanskim okrajem kandidate za deželni zbor v komenskem sodnem okraju. Kakor vam je znano, vršil se je ta shod prošlo nedeljo, kjer je z oduševlje- njem proglasil kandidata za komenski okraj v kmečkih občinah g. Josipa ŠtrekUa iz Komna. Kar »Gorica« čveka o tem shodu, je neresnica. Pa saj nam je znano, kako je znala »Gorica« lagati ob zadnjih državnozborskih volitvah. Tudi takrat so bili klerikalni shodi impozantni, a naši »poraženi shodiči". Bilo je za poč't I V Gorjanskem pri shodu bilo je par najetih in pijanih ljudi, ki so hoteli nagajati, a ostali so brezpomembni. Na navzoče so njih mejklici napravili le prezirljiv namen. Kakor so v Gorjanskem zastopniki vseh naših občin proglasili kandidaturo g. Josipa Štreklja, tako podravljajo Komenci g. Andr. Gabršfieka, goriškega prvoboritelja, kot kandidata mest in trgov. Poznajoč probujenost in zavednost slov. trgov, smo Kraševci trdno uverjeni složnega nastopa, ki naj vodi do gotove zmage. »Sijajni" shodi. Klerikalci že prirejajo »sijajne8 shode. Vsi shodi od sedaj naprej bodo sijajni. Če n. pr. kje odslovijo nadležnega Breclja, bo »shod« tudi sijajen. Vse je sijajno. Sam bliSč, sam sijaj! Naj torej tudi sijajno pogOre! Shod u Sežani. Prihodnji četrtek bo v Sežani shod, na katerem se postavi kandidata za kmečke občine za gorenji Kras. Brez dvoma se zedinijo Kraševci za dobrega kandidata, kakor so se že na spodnjem Krasu, tako da bo Kras dobro zastopan v deželni zbornici. S Kanalščine dobivamo poročila, da se volilci nič preveč ne ogrevajo za kanalskega Miho Zego. Nekateri premišljujejo, kaj lahko še postane Miha v političnem svetu. Naprednjak je bil, potem je farjem zabavljal, da se je kar kadilo, čez čas pa se je ohladil pod znanim vplivom, začelo mu je biti srce za »agrarce0, končno pa je popolnoma presedlal, in sedaj je Črni kle- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje — „Treh mušketirjev". =-- Francoski spisal; ===== ALEXANDRE DUMAS. ===== (Dalje.) Mazarin bi si bil pač želel, da bi bil v tem trenutku neviden, zakaj uganil je, da ga hoče gospa Henrieta nečesa prositi; kakor hitro prihaja kraljica, s katero se je tako ravnalo, kot je oa ravnal s to, z nasmehom na ustnah, namesto da bi bila zapisana grožnja na njenem obrazu, potem prihaja gotovo — s prošnjo. -- Gospod kardinal, pravi visoka obiskovalka, mislila sem izprva, govoriti o zadevi, v kateri prihajam, s kraljico, svojo sestro; toda zdi se mi, da imajo opraviti s politiko pred vsem možje. — Milostljiva gospa, pravi Mazarin, verujte mi, da me je osupnilo to izredno odlikovanje. — Zelo ljubezniv je, si misli kraljica; morda me je pregledal? Dospela sta v kardinalov kabinet. Prosil je kraljico, naj sede, in ko se je spustila na fotelj, je dejal: — Izročite svoja povelja najudanejšemu svojemu slugi. — Ah, gospod, odvrne kraljica, odvadila sem se velevati, in navadila sem se prositi. Prosit sem vas prišla, in presrečna bom, če mojo prošnjo uslisite. — Poslušam vas, milostljiva gospa, pravi Mazarin. — Gospod kardinal, stvar se tiče vojne, ki jo vojuje moj soprog proti upornim podanikom. Morda ne veste, pravi kraljica z žalostnim smehljajem, da se bojujejo na Angleškem in da postane ta boj v kratkem še odločilnejši nego je sedaj. — Ničesar ne vem, milostljiva gospa, pravi kardinal ter zmigne pri teh besedah nalahko z ramama. Ah! naši lastni boji dajo dovolj opravila in delajo dovolj preglavice revnemu, nezmožnemu in slabotnemu ministru, kakršen sem jaz. — No, torej, gospod kardinal, pravi kraljica, povem vam, da se pripravlja moj soprog, Kari I., na odločilno bitko. V slučaju, da podleže... Mazarin se zgane pri teh besedah... treba je misliti na vse, nadaljuje kraljica; v slučaju, da podleže, želi priti v Francijo ter živeti tu kot priprost zasebnik. Kaj pravite k temu načrtu ? Kardinal "je poslušal, ne da bi bila * izdala niti mišica njegovega obraza vtis kraljičinih besed; dočim je poslušal, je ostal njegov smehljaj tak, kakršen je bil vedno, hinavski in neumen, in ko je kraljica končala, je rekel s svojim naj ljubezni vejšim glasom: — Ali mislite, milostljiva gospa, da bi bila Francija, v kateri sami vre notranjih nemirov, dovolj varen pristan za odstavljenega kralja? Že na glavi Ludvika XIV. je krona zelo omajana; kako bi mogel nositi dvojno težo? — Kar se mene tiče, pravi kraljica z bolestnim nasmehom, ni bila ta teža ravno velika, in ne prosim, da bi se storilo kaj več za mojega moža, nego se je storilo zame. Vidite pač, da smo zelo skromni kralji, gospod. — O, vi, milostljiva gospa, vi l jo prekine naglo kardinal, da se na kratko izogne razgovoru, ki je slutil, da ima priti; vi, to je nekaj drugega; hči Henrika IV., tega velikega, visokega kralja... — Kar vas pa ne ovira, da odrekate njegovemu zetu gostoljubnost, kaj ne, gospod? Morali bi se pa spominjati, da je ta veliki, visoki vladar, ko je bil izgnan, kakor bo sedaj moj soprog, prosil pomoči od Anglije in da mu jo je ta dala; res je seveda, da kraljica Elizabeta ni njegova nečakinja. — Peccato! pravi Mazarin ter se zateče k tej tako lahki frazi, Vaše Veličanstvo me ne razume; slabo sodi moje namene, in to brezdvomno zaradi tega, ker se slabo izražam v francoščini. — Govorite italijansko, gospod: naša mati, kraljica Marija Medicejska, nas je naučila tega jezika, predno jo je poslal kardinal, vas prednik, umret v pregnanstvo. Če je ostalo še kaj tega velikega, visokega vladarja, o katerem ste ravnokar govorili, potem se moram pač čuditi temu globokemu občudovanju, ki ga Čutite zanj, s katerim je združeno tako malo usmiljenja in spoštovanja do njegove družine. Pot je tekel v debelih kapljah po Mazarinovem čelu. — — Nasprotno, milostljiva gospa, nadaljuje Mazarin francoski, ne oziraje se na kraljičino ponudbo, naj govori italijanski nasprotno, to občudovanje je rikalec Postal bi lahko le Se socialni demokrat Ali socialni demokratje rabijo značajne može, ne pa takih, M slačjjo svoje politično suknje, kakor veter piha. — Miha se je posebno prikupU s svojim »gospodarstvom« v sadjarskem drnStvu. Uzoren gospodari Ce bi priSel v deželni zbor, bi se branil podpor za kako gospodarsko druStvo — bi rajSe dajal iz svojega 1 Dober deželni očka bi bil Miha l Pre Carletto v Avčah že ve, zakaj ga priporoča. „Mi smo mi, tralalalala 1" Mi smo mi, ki ostanemo v Kanala i Sedaj bo ples! Klerikalci so si že meli roke v neskončnem rajskem veselju, da obdelajo kar hitro v par nedeljah celo deželo. ČeS, tukaj se pokaže Fon, tam Brecelj, Dermastia popelje Klančiča malo na Spas po goriški okolici, kosmati Kosmat bo „cimalaltt sam malo po gorah; Ber-buču, Gregorčiču in Pavletiču pa se Se pokazati ni potreba. Pa bo mako drugače! Sedaj prične volilni ples. Klerikalčkom se že tresejo hlače, češ, kaj bo, kaj bo? Ti prekleti naprednjaki, ti vragovi agrarci, strašijo okoli ter motijo volilce 1 Nismo več sami, nismo več močni. — Ha, ha! Ples, volilni ples pričenja. Bomo videli, kdo zna bolje plesati? Še Berbuč in Gregorčič se bosta morala zasukati, samo Se ne vesta prav, na katero „vižo". Malce v strahu sta, da jim godci ne zagodejo: Adijo, pa zdrava ostani.... ti deželna zbornica 1 Ples pričenja. A16, hitro na plesišče, kar lejze imu gre, da se bo kadilo ter se v tem kadim poizgube klerikalci. Oeleposestoo si izbira samo svoje kandidate. Klerikalci se vpletajo v veleposestnike 8 hudobnim namenom. Na njihova poročila o kandidatih ni dati nič. — Kar sklene druStvo veleposestnikov, tega naj se drže volilci v tej volilni skupini! Proč pa s klerikalnimi meSetarji! Gospodarska politika Gregorčičeua in kmetijstvo. Za kmetijstvo se naSa deželna uprava malo briga. Leta 1903. je izdala za kmetijstvo K 73.000; „ 1904. „ „ „ „ 64.000; „ 1905. „ „ „ „ „ 53.000, Torej vedno manj! Troški za deželno uradništvo pa so narasli od 70.000 K na 170.000 K, torej za celih 100.000 K. Za lani so določili za kmetijstvo 114.000 K, od teh odpada pa na kmetijski žoii 42.000 K. Ostalo je za kmetijstvo le 72.000 K. Torej za 100.000 L manj nego veljajo deželo njeni uradniki. Te Številke govore jasno, kako m a 1 o se briga vsegamogočni Gregorčič za kmeta. Nasproti temu pa rastejo deželne potrebščine in davki. Za cel ml-Djon so zrasle deželne potrebščine tekom 6 let. To je od 780.000 K na 1,900.000 kron. Kmet, trpi! * Take so zasluge Gregorčiča in njegove kompanije za kmeta! DOPISI. Iz goriške okolice^ Ti preljub«!«« politiki! — V četrtek je nevarno obolela neka gospa v Solkanu. Šli so iskat duhovnika, ki naj bi jej dal zadnjo tolažbo. Iskali so in iskali, toda našli niso ne župnika in ne kaplana. ŠH so v Kromberg, toda — slučaj ali kaj — tudi ni bilo kurata. Slednjič so se obrnili v Gorico, od koder j& prišel duhovnik. Slučajno je prišel prej zdravnik iz Gorice, kakor pa duhovnik. Kje so bili tačas gg. nunci iz Solkana in Kroniberga? Najbrže so reševali v nCentralu" vero, katera je sedaj zopet v veliki nevarnosti! Ha Bregu pri Šmartnem se je 5l/» letna Fanica Pojavnik igrala z žeplenkami. — Pri tem se jej je vnela obleka, vkljub hitri pomoči se je teko opekla, da so jo morali pripeljati v goriško bolnišnico, kjer pa je že drugi dan umrla. V BukOVlGl je bila v nedeljo v gostilni Andreja Abramiča neka svatovščina, pri kateri so tudi tamošnji fautje plesali. Da bi bila zabava še večja, pahnil je Josip Pregel Andreja Nemca v prepiru tako močno, da se je zadnji zgrudil na tla in si pri tem močno poškodoval nogo. K zdravniku so Nemca morali nesti. Plesno zabavo priredi »Bralno družino" nt Gradišču dne 23. t. m. svojim članom in p. n. gostom v prostorni dvorani g. Jožefa Žnidar-čiča. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Svira oddelek vojaške godbe iz Gorice. Vstopnina 2 K, dame proste. — K obilni udeležbi nljudno vabi odbor. Trnovo pri Gorici 10. febr. 1908. — Pol-noštevilni odbor pevsko - bralnega društva „Orel" na Trnovem pri Gorici, zbran v iz-rednej seji, obsoja pisavo lažnjivega dopisuna „ Gorice" z dne 4./II. 08. in „Primorskega lista" z dne 6./II. 08. glede društvenega plesa, ki se je vršil dne 26./I. 08. Posebno se po-vdarja; da pri plesu ni bil nobeden brez vstopnine, razun dveh klerikalcev, katera se je pa, ko se ju je zalotilo, takoj odpravilo. Šolskega otroka ni bilo nobenega zraven, ker so bile v ta namen nalašč postavljene osebe za stražo. Sicer pa se gospod učitelj Leban ni udeležil plesa; tedaj, ko bi šolski otroci tudi zraven bili, niso foieli priložnosti ga občudovati. Pač pa so bili šoiski otroci 2./II. 08. pri klerikalnem volilnem shodu, kjer se je zabavljalo čez šolo in učitelje. Obžaluje se nezgoda Jožef-a Volk, katere pa društvo oziroma odbor ni kriv. Podpisani odbor, ki je bil polnoštevilno navzoč, je o tej nezgodi izvedel še-le drugi dan zvečer, dasi je bilo 5 stražnikov in 2 c. kr. g. orožnika zraven. Ali je to nesreča ali hudo- bija, bode dokazala sodnijska preiskava, katera je že vpeljana. Slednjič izjavlja podpisani odbor, da društvenih veselic ne prireja g. učitelj Leban, ampak sklepa o njih odbor sam; g. učitelj Leban pa kot jtačasni predsednik mora odbo-rove sklepe vršiti. Da bode odbor vedel, s kom ima opraviti oziroma, da ne bode nedolžnih oseb sumničilo, naj se v bodoče dopisun-lažun podpiše. ____ Odbor. Iz kanalskega okraja. Iz Kanila. (Zega se pere). — Ne zdi se nam potrebno, da bi se spuščali v polemiko z listom BGorica<1 oziroma z odgovorom, katerega je kl^kalni^Mdidat g. Zega nesel v Gorico. Naša razkrinkanja so zadela v živo, volitve so pred durmi, treba se je braniti. Mi vsi, ki smo ž njim v veduem stiku, smo s sodbo precej na čistem, drugače pa je za one, katerim razmere niso znane. Na podlagi odgovora, katerega prinaša „Gorica" v svoji 12. številki, bi marsikdo sodil, da je vse, kar ima Kanal, oziroma kanalski okraj, sad njegovega dela. Toda ni res. V Kanalu obstoja jako staro narodno društvo »Narodni: "italnica". Pred Zegovo dobo je cvotelp,, -jato pa je jela umirati in ni trebalo veliko, da ni izumrla. Ko bi bile njegove zasluge tako ogromne, bi mu bili Kanalci prav gotovo hvaležni v toliko, da bi sedel nevzdr-žema na kakem vplivnem mestu čitalničnega odbora; ker pa se to ne godi, smo prepričani, da zadeva krivda le njegovo narodno požrto-valnost, katere ni nikjer —. Iz dopisa v „Soči" je prejasr.o razvidno, kakšne koristi je donesel njegov trud kmetu kanalskega okraja. Njegov odgovor pa se je previdno ognil vsemu, kar peče. „Sad. društvo" je imelo nekoč čez 160 udov ter je zamoglo z gotovostjo računati na deželno in državno podporo. Treba je bilo le malce, malce rečem, več ljubezni do kmeta in uspeh bi bil sijajen. Nekaterniki, ki so hoteli s plačevanjem udnine podpirati „Sad. društvo", so bili odklonjeni. Načrt njegov je bil enostavno ta-le: Prvič »Sadjarsko društvo", preko njega postati župan in nuto v deželno hišo. Prito-žujete se, da Vam je neki kanalski odličnjak odnesel drevesa. Dolžnost in naloga Vaša je bila, da ste nastopili proti njemu tako, kakor nastopi zemljiški posestnik proti onemu, ki' moti njegovo posest. Nismo nasproti, temveč z radostnim srcem pozdravljamo idejo, da bi imel kanalski okraj zastopnika v deželnem zboru. Načelno pa nasprotujemo temu, da bi bil ta zastopnik izvoljen na podlagi klerikalne stranke. Če se Čutite poklicani, če ste si svest, da bodete kot bodoči poslanec koristil našemu okraju — o čemur jako dvomimo na podlagi preteklosti —; Če stavijo volilci okraja kanalskega v Vas svoje zaupanje, če se Vam dozdeva, da niste uživali s strani nar. napr. stranke primernega zaupanja, bila bi za Vas v sedanjih razmerah umestna edino samostojna kandidatura. Pred šestimi leti niste le kandidirali na podlagi nar. napredne stranke, temveč ste na raznih shodih s prepričevalno besedo pobijali klerikalizem. Da ste nskoz padel", niso bili krivi naprednjaki, o katerih pravite, da so proti Vam agitirali, to so povzročili oni, kojih zaveznik in peto-lizec ste postali danes. Dejstvo, da> sta bila tačas poražena tudi Vaša tovariša kandidata, priča jasno, da so Vaše domišljije o nasprot-stvu s strani naprednjakov neosnovane. Ko je bil v trgih izvoljen dr. Turna, ste nastopili v Tolminu kot goreč, brezobziren protiklerikalni govornik, klub temu, da ni prodrla nar. napr. stranka s svojimi kandidati, kamor smo prištevali i Vas. Vaš ponos tirja, da ste v istem smislu delovali nepretrgoma. Ker pa tega ni, je umevno, da se Vam ne ljubi govoriti o »značaju", »doslednosti" itdT S postavljanjem te kandidature pa je razvidno, koliko je verovati vernim klerikalcem. Še pred šestimi leti je bil g. Zega liberalec, brezverec in Bogve" kaj še, danes ni na njem nikake bistvene spremembe in vendar ga je klerikalna stranka sprejela v svoje okrilje. Slednja stranka bi morala odkloniti tako kandidaturo. Tega pa ni treba storiti stranki, ki nosi na čelu znak: S. L. S., kar nam zoači »Stranka ljudskih sleparjev". Bližamo se resnim trenutkom. Volilci pa pokažimo, da v deželni zbor Goriški ne spadajo oni, ki skačejo — kakor kobilica -~ z bilke na bilko. Iz komenskega okraja« Klub JolStOf l Nabrežini priredi v nedeljo 16. februvarja ples z maskarado in kotiljo-nom v cvetličnem labirintu dvorane g. Fr. Grudna. Odlikovani boste dve najlepši maski z zlato in srebrno kolajno. Od 7. ure zvečer do naslednje zore bo sviral pod vodstvom g. Majcena domači orkester. Gospodje plačajo na plesišče in galerijo 2 K vstopnine. Dame proste. Rizdiljerinje ameriških trt. Živel nai poslanec Štrekelj, ki nam Jih Je pridobil. - Te dni razdeljuje vlada ameriške trte po deželi. Prav zadovoljni smo, ker je blago krasno in pravočasno vročeno. Ali omeniti moramo, da smo pri tem dolžni mi vinorejci iskreno zahvalo g. državnemu in deželnemu poslancu Alojziju Štreklju, ki je v zadnjem zasedanju deželnega zbora stavil resolucijo na vlado, naj se siromakom dele" trte zastonj, a ostalim za polovično običajno ceno. Vlada je temu ugodila in letos smo plačali trte le po 3 K mesto 6 za 1000. Živel! Tako se dela za kmeta. Kakor nam nam naš poslanec pomaga, kjer se !e pomagati more, izposloval nam je tudi lepo podporo za krmo, vendar prosimo ga še, naj poizve, kako je to, da se ni vsem krma še sedaj poslala. Eni šli so večkrat na stanj elsko postajo iskat pa zastonj. Vrnili so se s praznimi vozovi domov. Zakaj ona »delavna" deželna odbornika ne obvestita občin, kedaj dojde krma? Kedaj pa mi dobimo kr-(Dalje t prilogi.) tako veliko in tako resnično, da bi ponudil kralju | Karlu I. — Bog ga obvaruj vse nesreče, — ko bi prišel v Francijo, svojo hišo, svojo lastno hišo; toda' žal! to ne bi bilo varno zavetje. Nekega dne ljudstvo sežge to hišo, kakor je sežgalo hišo maršala d'An-1 cre-ja. Ubogi Concino Concrni! in vendar je žolel samo blagor Francoske! — Da, kakor vi, pravi krajica ironično. Mazarin se je naredil, kakor da ne razume dvojnega smisla kraljičinih besed ter obžaloval še dalje usodo Concini-jevo. — Toda, gospod kardinal, pravi kraljica nestrpno, kak odgovor mi daste? — Milostljiva gospa, všklikne Mazarin bolj in bolj omehčan, mi dovolite, da vam dam dober svet? A predno se drznem storiti kaj takega, padem k nogam Vašega Veličanstva, da storim vse, kar Vam bo po volji. — Svetujte, pravi kraljica. Svet tako modrega moža kot ste vi, bo gotovo dober. — Milostljiva gospa, verujte mi, kralj se mora braniti do konca. — Branil se je, gospod, in ta zadnja bitka, katero poskus! z veliko manjšimi močmi nego jih imajo njegovi sovražniki, dokazuje, da se ne misli udati brez boja; toda v slučaju, da bo premagan? V tem slučaju, milostiva gospa, je moje mnenje, da je predrzno od mene, izražati svoje mnenje Vašemu Veličanstvu — toda moje mnenje je, da kralj ne sme zapustiti svoje kraljevine. Odsotne kralje ljudje hitro pozabijo: če pride v Francijo, je njegova stvar izgubljena. — Toda, pravi kraljica, če je to vaše mnenje in če mu resnično želite dobro, pošljite mu ljudi ali denarja v pomoč; zakaj jaz ne morem ničesar več sto- riti zanj, prodala sem vse do zadnjega dijamanta, da sem mu pomagala. Vi veste, da mi ni ostalo nič, vi to bolje veste nego kdo drugi, gospod. Da mi je ostala Še kaka dragocenost, bi si bila kupila za njo drv, da bi se greli jaz in moja hči. — Ah, milostiva gospa, pravi Mazarin, vi ne veste, česa me prosite; v trenutku, ko je treba tuje pomoči, da se postavi kralja na prestol, je očitno, da ne more več pričakovati pomoči od ljubezni svojih podanikov. — K stvari, gospod kardinal, pravi kraljica, ki ni hotela več slediti Mazarinu po labirintu duhovitih besed, s katerimi se je igrai; k stvari, in odgovorite mi da ali ne: če ostane kralj na Angleškem, mu li pošljete pomoči ? In če pride v Francijo, ga H vzprej-mete gostoljubno ? — Milostljiva gospa,, pravi kardinal hote hliniti največjo odkritosrčnost, dokažem Vašemu Veličanstvu, upam vsaj, kako sem vam udan, in daje moja želja, rešiti zadevo, ki vam je toliko na srcu. Mislim, da potem ne boste več dvomili, da vam hočem biti na uslugo. Kraljica se ugrizne v ustno *er se zgane nestrpno na naslonjaču. — No torej, kaj storite? vpraša slednjič ; dajte, govorite! ? — Takoj se pojdem posvetovat s kraljico, in potem izročiva zadevo parlamentu. — S katerim ste si v laseh, kaj ne ? Naročite Brousselu, da poroča o tem. Dovolj, gospod kardinal, dovolj. Razumem vas, ali pa ne, motim se. Le pojdite v parlament; zakaj od tega kraljem sovražnega parlamenta je došla hčeri Henrika IV., tega velikega, visokega kralja, katerega vi tako občudujete, edina pomoč, ki jo je ohranila to zimo, da ni umrla gladu in mraza. Po teh besedah se dvigne kraljica v dostojanstvenem ogorčenju. Kardinal stegne proti njej sklenjene svoje roke. — Ah, milostljiva gospa, kako slabo me poznate, moj Bog! Toda kraljica se ni niti ozrla več tja, kjer je pretakal Mazarin hinavske solze, odšla je iz kabineta, odprla sama vrata in hitela mimo mnogoštevilnih stražnikov Nj. Eminence, mimo dvornikov, ki so mu bili na razpolago, mimo vsega tega uprav kraljevskega razkošja — hitela je k Winterju, ki je čakal sam, stoje pred vratmi. Uboga, zapuščena kraljica, kateri so se zaradi etikete pač še vsi klanjali, ki pa je imela v resnici samo še eno roko, na katero se je lahko naslonila. — Nič ne de, pravi Mazarin, ko je bil zopet sam, to me je utrudilo, težko je igrati to ulogo. Toda ničesar nisem rekel ne enemu ni drugemu. Hm! Crom-well je silen preganjalec kraljev, obžalujem njec ove ministre, če vzame kdaj katerega. Bernouin! Bernouin vstopi. —- Naj se pogleda, če je mladi mož kratkih las, ki ste ga pred kratkim privedli k meni, še v palači. Bernouin odide. Mezarin je porabil čas njegove odsotnosti, da si je popravil prstan, obrisal dijamant, občudoval njegov blesk in ker mu je solza, ki je še ostalo v očesu, kalila vid, otresel glavo, da je padla ta solza na tla. Bernonin se je vrnil s Comminges-om, ki je imel stražo. (Dalje pride.) Prilsn „So(B" it. 20. z d« IS. frimnrlja 1108. mo? Kadar bo grm zelen, ne bomo več rabili. — Tudi se govori, da je naša podpora Sla v Furlanijo. Tam, kjer ni bilo pomanka-nje, dele krmo brezplačno, mi pa plačujemo po prvotno postavljeni ceni. Tako je ono od klerikalcev hvaljeno »tiho" delovanje. Seno delijo po Furlaniji tako tiho, da menda sam Pajer ve za to. Nadejamo se, da so Vipavcem oči odprte in da narede" v bližnji bodočnosti s takimi elementi najkrajši nraces. . ,Vi.. . V PllskOVicI pravijo, da že vrabci gnezde. Ker je pa Se premrz./ zunaj pri njegovi stari, Sel je vrabec znašat v notranje prostore v hiSo lepe udove. Nagel pa ga je mladi gospodar na delu in dajmi niso drugi vrabci pokazali pot skozi streho, bilo* bi po njem. In vendar je ta vrabec velik svet mož, ki je ob zadnjih državnozborskih volitvah drhtel, ko je sliftal v cerkvi o ločitvi zakona. Morda je sedaj drugega mnenja. Pa vendar mu po vasi Še ne verujejo, dokler maSe in „bugce" prodaja. __n— Iz kobariškega okraja. Silite, — Moj pokojni tast Ivan Čuš iz Sedla je zidal farno cerkev v Sedlu pri Kobaridu. Leta lo82. je začela pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Tolminu pravda radi likvidacije troSkov, odnosno zaslužka. Potem je izšla sicer razsodba c. kr. okrajnega glavarstva, ki je bila pa od višjih instanc razveljavljena i malo opombo, da c. kr. okrajno glavarstvo izreče novo razsodbo. Od tega je vže 4 ali 5 let, ne da bL do danes isto izdalo kako novo odločbo, odnosno kaj odredilo v to svrho. Ker moje večkratne osebne prošnje na c. kr. okraj, glavarstvo v Tolminu in c. kr. naraestništvu v Trstu nimajo nikakega vspeha in ker se ta zadeva že celih 26 let zavlačuje, vprašam tukaj javno, aH obstoji Se kaka oblast, ki bi odredila vse potrebno za konečno rešitev te zadeve V Franc Lazar, trgovec in posestnik. Sklep prvega semestri šolskega leti je bil danes. Rezultati na gimnaziju so precej zadovoljivi, manj na realki. Zapravljanje deželnega denarja. — »Dobra roka" ob novem leta. — že par let pišemo po novem letu o zapravljanju deželnega denanja. Po 10.000 K .dobre roke' vržejo ob novem letu deželnim uradnikom. Tudi laški listi so ... I grajali to leto za letom, ali „dobre roka" Družba sv. Cirila in Metoda. Družbi sv. Cirila in Metoda v L ju bij ani v korist priredi slov. delavsko pevsko druStvo »Slavec" v Ljubljani dne 5. junija t. 1. vrtno veselico v »Nar. domu". Praznovanje sv. Cirila in Metoda bodi leto za letom združeno s kako narodno veselico v prid družbi. Upamo, da dobi to društvo obilo posnemalcev. Neki rodoljub priporoča, da naj bi se pošiljale dopisnice, okrašene z narodnim kolkom, namesto razglednic, pač lepa misel, ker s tem bi se mnogo koristilo naši šolski družbi. Za družbo sv. Cirila in Metoda naj se nabirajo skrbno rabljene jubilejne poštne znamke, te utegnejo v dogled-nem času dobiti precejšnjo vrednost. — Tudi stari denar zlat, srebrn ali bakren, družbi dobrodošel. Družba sv. Cirila in Metoda ulj ud no proui vse gostilničarje, oziroma nadzorovatelje nabiralnikov, naj vsaj do 24. t. m. nabiralnike izpraznijo in doneske pošljejo naravnost družbi, ne pa na uredništvo listov. Navedejo naj tudi številko nabiralnika, oziroma iz katerega angeljčka pošljejo, ker le na ta način nam je imeti vso stvar v evidenci. Domače vesti Dimi za »Dijaške NuhinjO". — Nabiralnik v gostilni A. Mikuža pri Sv. Luciji je dal 1268 K (drugi znesek) in nabiralnik v gostilni Fr. Tlaga v Kanalu 9"52. Jak. Zupančič je prispeval za februar 5 K. Na račun meseč-nine je prišlo 11 K. Premeščen je uradniški aspirant državne železnice Alojzij Šubic iz Pulja v Gorico. 0 novem uspehu poslanci Štreklja moramo danes govoriti. Vlada razdeljuje ameriške trtp, kakor je popisano v dopisu iz komenskega okraja v današpji »Soči". To se je zgodilo vsled resolucije, katero je bil stavil v deželnem zboru poslanec Štrekelj, da naj se dele siromakom trte zastonj, drugim za polovično ceno. — Vinogradniki bodo Štreklju hvaležni, klerikalci pa bodo hoteli najbrže ukrasti Štreklju tudi to zaslugo. Radovedni smo, katerega svojega poslanca si zberejo klerikalci, da mu pripišejo to Štrekljevo zaslugo! delufe*"v80jeorno riaprŠj. Naši deželni uradniki so j a ko dobro plačani, tako, kakor v nobeni drugi deželi. N6, proti temu nimamo nič, če se jih pošteno 1 plača za pošteno delo. Ali" „dobreroke" 10.000 K ob novem letu — to pa je Mojiga8j[iiTj».^pra_vijaiije deželnega denarja. Letos se ni nič sliš lo o .»dobri rok i". Toda tudi letos je ;,dobra roka" delila denar ob novem letu. Iz l a š k e g a vira doznajemo, da je bila ta ,,dobra roka" letos še boljša nego druga leta. Torej izplačalo se je še nt. Čujemo, da so dobili uradniki-predstojniki „dobre roke" po 2 0 00 K, reci dva tisoč K. J a, če to ni zapravljanje deželnega denarja, kaj pa je?! Davkoplačevalec! Kmet! Garaj in se pehaj, plačuj — že zapravijo Tvoj denar modrijani v deželni hiši. Volilci! Poprašajte malce slovenska deželna odbornika KlančičainBer-buča, kako je z ,»dobro roko" v deželnem odboru? Poprašajte ju na shodih, kjer toliko govorijo, kako dobro zastopajo koristi voliicev! Poprašajte ju in zahtevajte odgovor! Klerikalci in Ribava Stmi. — Kako nesramno lažejo klerikalci glede nabave sena, smo že obrazložili. Lažejo pa kar naprej. V ljubljanskem »Slovencu" pravi dopisnik iz Gorice, ki sledi v uredništvu „Goricea, da je zvedel Štrekelj za povišek dva meseca pozneje, »Primorski list" pa pripoveduje iz peresa istega človeka, da je izvedel to reč Štrekelj le nekoliko prekasno, češ, da je bil poslanec Fon nekaj obveščen od poljedelskega ministerstva 29. jan. t. 1. ter da bi bil to izvedel Štrekelj nekaj dny kasneje. Že to, da eni in isti pisec piše v » Slovencu" tako, v »Priin. listu" pa drugače v eni in isti reči, kaže, kako lažejo klerikalci. Pa še večl V »Prismojencu" samem si ugovarjajo, kajti v prilogi govorijo tako, kakor povedano, na drugi strani lista pa tako, kakor je farbal »Slovenec". Torej iz laži v laž! Samo farbanje! Sama zvitarija! Sama lopovščina! Vprašamo, kjejekdo v deželi, ki bi verjel, d a je iz p o si o v al Fon povišek na MO.000 K, pa da so klerikalci molčali?! Če bi bili vedeli za svoto, vsi veliki zvonovi bi( bili peli po deželi. Tako pa si pomagajo z lažjo, aH prav ta laž jim bo presneto škodovala ob volitvah ! Torej naj le lažejo! Umrl Je v Kopru g. Ivan Kevelante, nekdanji ravnatelj tamkajšnjega učiteljišča. Koga klerikalci najbolj sovražijo? — Vedno tistega, ki dela. Kadi tega sovražijo tako strupeno državnega poslanca Štreklja. Seveda to nič ne boli poslanca Štreklja, ker ga ščiti delo za ljudstvo. Volilci se spominjajo, kako grdo so ga napadali lani. Letos bo ravno tako. Pa naj le lajajo; to je znamenje, da jahamo. Volilci že dajo odgovor, pa tak, da bodo klerikalci tihi, lepo tihi, in poskrijejo se. Fon In Slovence žaleči napis. — Bog ve, če se kaj spominja Fon, da je lani na Otavi pri Ozeljanu obljubil, da se potegne za to, da se odstrani tisti Slovence žaleči napis tam v šempaskem kraju. Obljubil je, ali je kaj storil ali ne, o tem pa molčijo vsi viri. On se ni nikdar oglasil, drugi zanj tudi ne, Tam okoli Šempasa pa je polno radovednežev, ki bi radi vedeli, kako se bori Fon za pravice našega jezika; in ti nas prosijo, naj ga po-prašamo, kaj je storil, ali je spolnil obljubo? Naj se torej oglasi gospod Fon, da se mu ne bo delala celo krivica, če se je res potegnil za odpravo Slovence žalečega napisa. Če ne bodo hudobneži trdili, da je potegnil le velike! Pričakujemo torej cenjenega odziva. Klerikalci besnijo radi sena. — Kar divji so, še v sanjah vidijo cele vagone »Fono-vega sena*. In vendar to »dobro ljudatvo" noče verjeti, da ima vse zasluge za seno le Fon! Kdo ne bo žalosten in besen? Sicer so rekli tam o Božiču, da ne vedo nič, kako bo s senom, da ne vedo nobene svote — ali sedaj pa kaže reči, da so vedeli. No, ker kaže tako, pa pravijo, da ao vedeli. Samo tako ponižni so bili, da niso hoteli povedati. — S-daj je prišel pa ta kraški Štrekelj ter je povedal, kolik je znesek. Finančni minister je sporočil njemu, kolik višek je dovoljen za nabavo sena. Kdo bi se torej ne jezil? Finančni minister bi bil moral pisati Fonu, kako in kaj ,je z zneskom za seno. To vendar ni lepo in prav* "da piše Štreklju! Kako bi se klerikalci ne jezili. Vodstvo S. L. S. naroČi v svoji prihodnji seji poslancu Fonu, da stavi v državnem zboru kratek predlog: »Finančni minister Korytowski naj se odstavi, k er ne p o s t o p a- ta ko _s p o slan c e m Fonom, kakor pritiče." KorvtoAvskenra se že tresejo hlače. Kratek predlog, pa „kroften". Fon je sploh specialist v kratkih predlogih. Za kolone je tudi stavil kratek predlog: »Naj se pomaga ko Ionom v Brdih!" Sedaj pravijo, da se že misli pomagati ali kakor da se je že pomagalo. Danes in jutri bodo zopet divjali nad Štrekljem radi sena, pa ne pomaga nič. Čim bolj bodo divjali, tim slabše za nje, tim boljše za nas. Štrekelj pa jim odgovori s kakim novim uspehom! Da le kdo ne omedli! Fon in Solkan. — V Solkanu je dobil lani ob državnozborskih volitvah poslanec Fon lepo število glasov. Posebno je delal zauj župnik Kolavčič. Fon pa se je skazal tudi hvaležnega Solkanu. Šlo je za to, da bi se postavile železniške delavnice ob novem državnem kolodvoru, ki stoji prav blizu Solkana. Umevno, da bi imel koristi tudi Solkan, morda še več nego Gorica. Fon je pravil lani, da se bo potegoval za koristi svojih voliicev. Pa je kaj storil? Nič. Same prazne obljube. — Delavnice bodo stale v Ljubljani in v Celovcu — Solknncem pa ne ostane drugega nego to, da lahko zopet volijo Fona, in sicer letos v deželni zbor. Pritiče mu tudi, da se mu izreče goreča zahvala za uspešno delovanje v prid Solkana! »Primorski llSt" poroča z veseljem, da je bil obsojen Mladovan iz Šempasa na 24 ur zapora, in sicer v tožbi blagega župnika Grče proti njemu. Oseški vikar je prisegel, da je nekaj slišal. To pripoveduje »Prim. list". Noče pa povedati, da je nekdo, ki je bil poleg Mladovana, prisegel, da ni nič slišal. — O tem pa, da tirajo duhovniki ljudi tako radi pred sodnijo, si dela ljudstvo primerne opombe. Talilna v židovskem templju. — v četrtek so konstatovali, daje zmanjkalo iz templja v Gorici več predmetov v vrednosti 600 K. Tatvino so izvršili tatovi najbrže ob belem dnevu, ko je bil tempelj odprt. I Slovenska Goriška Mladina priredi, kakor že objavljeno, dne 29. t. m. v dvorani »Central" | svoj veliki ples. Mlado društvo vživa obilo simpatij. Ni čuda, saj je v njem združena ogromna večina Goriške slovenske mladine, ki pridno brusi pete in se neumorno pripravlja, da bo njen prvi javni oficijelni nastop kolikor mogoče sijajen. Občni zbor okrajne posojilnice v Sežani se vrši dne 23. februvarja, in ne 30., kakor zadnjič pomotoma objavljeno. Slovenska Čitalnica v Gorici priredi zadnjo nedeljo sijajni ples, na katerega opozarjamo. AretOVanltl je bilo lani v Gorici 265 oseb ter izročenih okrajni sodniji; radi beračenja je bilo aretovanih 141 oseb, brez sredstev 107 5 v prisilno delavnico so jih poslali 5, radi nemoralnega življenja je bilo aretovanih 28 oseb. Fakslmile celotnega Prešernovegi rokopisa. — Blasnlkova tiskarna v Ljubljani izda potom subskribcije natančen posnetek Prešernovega lastnoročnega rokopisa njegovih „Poezij" kakor ga je leta 1846. priredil pesnik za izdajo in predložil cenzuri. Ta rokopis se je našel pred 8 leti v Blasnikovi tiskarni: izvrstno je ohranjen, z Prešernovimi lastnimi korekturami in celo s opaskami stavca, ki je stavil knjige. Na prvi strani so - uradni pripiski v cenzuri, lastnoročni podpis zloglasnega tedanjega cenzorja Pavška (»Pau-schek"). Ves ta rokopis, obsegajoč 1S8 strani lastnoročne Prešernove pisave, se izda do Velike noči t. 1. v do pičice natančnem posnetku izvirnika, z vsemi prepiski, celo da bo že izurjenemu očesu jedva mogoče izpoznati, da nima pred seboj originala. To bo publikacija, kakor je slovensko in jugoslovansko knjištvo še ni imelo, prava spe- cialiteta, važna za ljubitelja in raziskovalca Prešerna, najprikladnejša za darila — Cene izvoda (s platnicami iz svinjskega usnja in s priloženim informativnim uvodom, ki ga piše dr. Jos. Tominšek) bo 20 K. — Ker je od uspeha subskribcije odvisno vse podjetje, naj se izvolijo naročniki oglasiti do 20. februarja 1.1, z dopisnico pri Blasnikovi tiskarni (Ljubljana, Breg), ki pošlje na željo tudi prospekt in vzorec posnetka na vpo-' gled. — Odprli lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 16. do 23. t. m. Listnica. — Nekaj dopisov smo morali še odložiti. Kar je rabljivega, pride vse na vrsto. Izgubljeno — najdeno. — Našla se je v Gosposki ulici listnica z nekaj denarjem. Kdor jo pogreša, naj se oglasi v našem upravništvu. POZOR!! maslSadaffV GOZulT Prihodnjič več. Zveza narodnih društev. »Narodna Prostata": Razdelitev tečajev in učnih ur za ruščino se je, ustrezajo izraženim željam, za bodoče spremenila tako-le: I. tečaj ob ponedeljkih in četrtkih od 7.-8. zvečer; II. tečaj le za slušateljice ob sredah in sobotah od 6. -7. zvečer j III. tečaj 1 e z a slušatelje ob sredah in sobotah od 7,—8. zvečer; IV. prosti tečaj ob torkih in petkih od 7.-8. zvečer; V. literarni tečaj ob pon-deljkih od 8.—10. zvečer. Vsi oni, ki so se morda premislili in ne mislijo več posečati pouka, se naprošajo, da prijavijo svoj izstop g. učitelju TJluhanov-u, da more popraviti svoje vpisnike. —' Danes 15. t. m. pouka ne bo, ker prostori niso prosti radi »pevskega večera". Pevsko In tamb. društvo »Podgori" v Podgori bode imelo dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim re-***: 1. Poročilo tajuika. 2. Poročilo blagaj-. 3. Volitev predsednika. 4. Volitev odbora in dveh namestnikov. 5. Volitev 2 pregl. računov. 6. Slučajnosti. Izobraževalno In pevsko društvo »Prešeren" v Št, Petra vabi tem potom na veselico, katero priredi v nedeljo dne 1. marca v dvorani g. Josipa Cernica. Začetek veselice ob 3. uri in pol popoldne. Po veselici bo društveni ples. Natančen vspored se objavi pravočasno. —-Odbor. V Komnu se je »Bralno društvo" preosno-valo ob novem letu na demokratični podlagi. Mej drugim se je pri zadnjem občnem zboru sklenilo ustanoviti „Ljudsko knjižnico". To se že vresničuje. Naročena je omara, nekaj de-nara se je že skupilo in zavedno starešinstvo je v ponedeljkovi seji dovolilo »Ljudsko knjižnico" podpirati z mesečnino 10 K. Obetajo se nam podpore in knjige tudi od drugih strani. Vedno naprej za napredek, svobodo in omiko! Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v LJubljani. — v službo se sprejme: 3 poslovodje mešane stroke, 2 knjigovodji in korespondent za Ljubljano, 2 potnika za deželo, 1 koutorist, 5 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 1 konto-ristinja z daljšo prakso, 1 star. blagajničarka, 4 prodajalke, 5 učencev. Službe iščejo: 3 kontoristi, 1 1 knjigovodja, 1 potnik, 14 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 14 kontoristinj, 6 blagajni-čark, 4 prodajalke. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Mlekarsko ŠOlO (petmesečen tečaj) otvori c. kr. kmetijska družba kranjska š pomočjo državne in deželne podpore in vsled pripomoči mlekarske zadruge na Vrhniki dne 1. aprila t. 1. na Vrhniki. — Pouk iia šoli bo trajal od 1. aprila do konca avgusta t. 1. Šola bo teoretično-praktična ter se bo poleg spoznavanja, preiskovanja in ravnanja z mle- ] kom poučevalo o izdelovanju presnega masla in sira. Nadalje se bo vršil tudi pouk o mlekarski kemiji in bakteriologiji ter se bo poučevalo o oskrbovanju in krmljenju molzne živine, o kužnih boleznih, o mlekarskem knjigovodstvu in računstvu ter o mlekarskem zadružništvu. Pri praktičnem pouku se bo oziralo na vse načine ravnanja z mlekom in poleg tega tudi na oskrbovanje mlekarskih strojev in tudi parnih kotlov. V mlekarsko šolo, kjer bo pouk brezplačen, se sprejme 12 učencev, ki bodo imeli brezplačno stanovanje. Za hrano bo moral vsak udeleženec sam skrbeti. Nekterim nepremožnim kranjskim učencem bo mogoče dati podpore iz državnega, oziromar deželnega prispevka; Sprejemajo se tudi učenci, ki si sami poskrbe za hrano in stanovanje. Prošnje za sprejem je poslati do 15. marca t. 1. na podpisani odbor. Prošnjam je priložiti spričalo o ljudskošolski izobrazbi in zdravniška spričala o popolnem zdravlju. Prednost za sprejem imajo tisti, ki so že v kaki mlekarni delali, oziroma tisti, ki jih pošljejo učit mlekarske zadruge. Po končanem pouku v šoli se morajo učenci podvreči izpitu ter dobe o njem spričalo, ki jih usposobi za voditelje mlekaren. Glavni odbor c. kr. kmetske družbe kranjske. Objava. — SI. svečanom 1908. otvorii se je na Dunaju L/1., Postgasse št. 10. posebni oddelek, pri katerem si med uradnimi urami ob delavnikih nabiralci ter prodajalci pisemskih znamk lahko nabavijo v prometu stoječe avstrijske (Kreta in Levante-znamke) pisemsko-časniške in porto znamke kakor tudi jednotnice v vseh jezikovnih izdajah. < Naročila na take vrednotnice se izvršujejo lahko tudi pismenim potom proti istočasni prepošiljatvi denarnega zneska, kateri odgovarja nominalni vrednosti naročenih vred-notnic in zneska za frankovanje pošiljatve z poštnimi vrednotnicami (priporočenega pisma, denarnega pisma, zavitka z napovedano vrednostjo). Če se ni vposlalo denarnega zneska, kateri odgovarja poštnini za pošiljate? ali pa, če ne zadostuje znesek za frankovanje, se vporabi ali del naročenih vrednotnic za frankovanje pošiljatve, ali se pa zmanjša naročilo v toliko, kolikor znaša poštnina. V lastnem interesu prepošiljatelja je potrebno, da navede natanko in razločno svoj stan kakor tudi naslov (ulico, hišno številko). Pripominja se, da se oddajajo Časniške znamke nabiralcem samo razveljavljene. Od c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva. C. kr. »strijske državna žiieznlce. — Od i. februarja 1908. naprej se bosta brzovlaka št. 102 na postaji Weyer (proga-Keiiling-Amstet-ten) za vstop in izstop popotnikov vstavljala. Pometni časi brzovlakov št. 101 in 102 za postajo Weyer so sledeči: Vlak št. 101* odhod Veyer 12.16 ponoči. Vlak št. 102 odhod Weyr 4.20 zjutraj. Nmi tovarna Roblllj i AJillu. — Več tržaških kapitalistov je postavilo v Ajellu v Furlaniji tovarno mobilij. Blago se bo izvažalo potom Trsta v levanto. Shtd v Jrmski-iznIrižmluR drnKiu" v Trifu. — Naznanjeni shod se je vršil ob obili udeležbi. Dr. Bybar je govoril o: „Kaj nam storiti proti žuganju bojkota naših jestvinčarjev" ? Sprejela se je resolucija: Slovenski trgovci zbrani dne 12. fe-bruvarja 1908. 1. na shodu v „Trg. izobr. društva" ; izjavljajo, da želijo sicer živeti v miru s someščani laške narodnosti, da pa vsekakor zahtevajo spoštovanje svoje narodnosti in enakopravnosti slovenskega jezika; odobrujejo zato postopanje slovenskih jestvinčarjev na občnem zboru Zadruge jestvinčarjev, obdržanem dne 4. tek. m., in jih pozivajo, naj vstrajajo v pravičnem boju za priznanje pravic slovenske narodnosti; nasproti hujskanju laškega časopisja na bojkot proti slovenskim trgovcem nagl&šujejo potrebo solidarnosti vsega slovenskega oz. slovanskega prebivalstva v Trstu ic sosednih slovenskih deželah in izrekajo prepr.čanje, da bode isto v slučaju, da bi se od laške strani res hotelo vprizorM bojkot, znalo s primernimi sredstvi in koraki priskočiti v pomoč slovenskim trgovi v Trstu. Odprava zeiljlikei* davka je bil predmet razprave v poljedelskem odseku državnega zbora dne 5. t. m. Polsl. Luksch je stavil resolucijo, v kateri se vlado poživlja, naj stori vse priprave, da se še pred 1, jan. 1910, ko se ima stvoriti novi finančni načrt za državo, predloži zakon, osnova o odpravi zemljiškega i kot državnega davka in se nadomesti s progresivnim dohodninskim davkom ter z uvedbo progresivnih davkov na tantijeme, dividende in dedščine. — Finančni minister Korvtowski se je izrekol zoper odpravo zemljiškega davka, češ da ga dohodninski davek danes še ne more nadomestiti. V kratkem pa hoče predložiti zakonsko osnovo za davek na dedščine. — Poljedelski odsek je pa sprejel resolucijo za odpravo zemljiškega in uvedbo progresivnega dohodninskega davka ter se je resolu-. cija izročila davčnemu odseku. Politični pregled. Zl Bosno In H3rC8|Bl!P. — Avstrijske delegacije odsek za zunanje^ stvari je razpravljal o kreditu za Bosno in Hercegovino. Poročevalec vitez Vukovič je kritikoval osam-flujočo politiko v Bosni in Hercegovini, vsled česar sta te dve deželi politično in komercialno ločeni od sosednih dežel Hrvaške, Dalmacije in Slavonije, s katerimi sta v narodnem in kulturnem oziru spojeni. Reforme se prepočasi izvršujejo. Ljudsko zastupstvo v Bosni in Hercegovini se mora znova priporočati skupnemu finančnem minitsru. Nadalje se je govornik obširno bavil s kmetijskimi razmerami in z odredbami za povzdigo kmetijstva. Z novim tiskovnim zakciom bi se bil moral izdati tudi zakon o snovanju društev in svobodnem shajanju. Bazun disciplinarnih predpisov za uradnike je treba izdati službeno pragmatiko in zakon o sodnikovi neodvisnosti. Govornik je končno zahteval obvezni šolski obisk v mestih, reformo občinskega reda in justične uprave. — Delegat dr. Kramar se je zavzemal za to, da se da prebivalstvu Bosne in Hercegovine ljudsko zastopstvo. Soclalnopolitlčoi odsek tmoviasksgt mlnlsterstii, — Nova socialnopolitična sekcya trgovinskega ministerstva bo obsegala: 1. delavsko statistiko, 2. delavski svet, 3. obrtno nadzorstvo, 4. domače delo. Delavsko zavarovanje ostane stvar ministrstva za notranje zadeve. Novo delavsko ministrstvo bo le nekaka kompromisna naprava. Sicer bo imelo v svojem področju dve važni delavski stroki: rudarstvo in obrtno zakonodajo, toda nova sekcija trgovinskega ministrstva in notranje ministrstvo bosta imela v rokah najvažnejši del so-cialnopolitičnih agend. Novi državnozdravstvenl urad. — v notranjem ministrstvu se ustanovi posebni državni zdravstveni urad, ki ga bo vodil odličen strokovnjak. V njega področje bo spadalo vse javno zdravstvo, nadzorstvo nad zdravstvenimi bla-gotvornimi zavodi in napravami ter vse socialne odredbe, ki so v zvezi s higijeno. NOVl iZSOlniŠki urad. V ministrstvu za notranje zadeve se ustanovi tudi posebna sekcija za izseljeniške in vseljeniške zadeve. Trgovska pogodba s Srbijo je zagotovljena. Doseglo se je 13. t. m. polno sporazumlje-v vseh spornih točkah. V Bosni se je bati baje celo vstaje. Tako namigujejo nemški listi. Poveljnik 15. zbora FML. Winzor je poklican na Dunaj k cesarju. Gre se za vojaške odredbe — namesto da bi postopali z Bošnjaki tako, kakor pritiče v prosvitljeno 20. stoletje! Razne vesti. SfObodno pOSeČanjS vseučilišč, — Naučni minister Marchet se je obrnil na vseučilišča, naj povedo svoja mnenja glede* svobodnega posečanja vseučilišč. Roparski nipad. — Iz Varšave poročajo, da so roparji pri Lublinu vstavili osebni vlak ter ga oropali. Uplenili so roparji 10.000 rabljev, pa izginili. PiSKka dlllW bo baje razpuščena, ker noče dovolite kredita za novo vojno brodovje. Starostno zavarovanje delavcev na Francoskem. — Stroški v ta namen bodo znašali 282 milijonov, ki dosežejo maksimum 545 milijonov. Mlad SanoiOrllOC — V Litomišlu se je obesil petnajst-letni gimnazijalec Teuner ter zapustil svojo dedščino 80,000 K svojemu bratu.. Slevensko akad. druitra »Ilirija" i Pragi bo imelo syoj tretji redni občni zbor dne 17. svečana 1908. ob 8, uri v proBtorih restavracije ,,U Pokorovcb* Praha H. Ječna ul. Drag .kOftllR. — V Berolinu je bil te dni dvorni ples. Na ples je prišla tudi neka milijonarka, ki je imela kostum iz 40 delov, vsak del pa je bil napravljen iz banknote po 1000 mark. Ta kostum je torej veljal 40.000 mark. Poljaki so imeli v Berolinu velik shod, na katerem se je slovesno protestiralo proti nemškemu nasilju ter izreklo Cehom priznanje, ker podpirajo borbo Poljakov. Na Kranjsko« kandidirajo klerikalci v mestni skupini Kamnik-Tržič-Radovljica radovljiškega okrajnega glavarja Otona pl. Detela, sina sedanjega deželnega glavarja kranjskega, ki se umakne iz političnega življenja. Okrajni glavar O. pl. Detela je nemškutar, aH vendar dobrodošel klerikalcem kot kandidat vlade, ki tako nastopa proti narodno-napredni stranki. Okrajni 'avar med Slovenci pri znani slovenski potrpežljivosti in ponižnosti je velik gospod, nekak mali kralj. Tako porabi ves svoj pliv, da bi od-jedel naprednjakom mandat ter postal po? tem deželni glavar. Ta bi bila lepa, da bi imela kranjska dežela nemškutarja za deželnega glavarja! V Ljubljani kandidirata od narodno-napredne strani dr. Tavčar in dr. Triller, torej moža, ki bosta častno zastopala Ljubljano. Proti njima sta po nastopila kot »neodvisna kandidata« zdravnik dr. V. Gregorčič, pristaš klerikalne stranke, in pa odvetnik dr. Vladimir Ravnihar, starosta »Slovenske Sokolske zveze«. Za ta dva »neodvisna moža« nastopijo tudi Nemci. Torej staraš ta Sokolske sveže v družbi s klerikalci in Nemci. Škandali Kaj porečejo na to So-kolska društva? Bitka ms] socialnimi demokrat! In krščanskimi SOCiJallstl. — V Trstu se vrši kazenska razprava proti dvajsetim tožencem, ki so vsi doma iz Izole in pripadajo krščansko socijalni stranki. Dne 3. februvarja lanskega leta so imeli socijalisti v Izoli shod. Ko so se zvečer vrnili na parnik in se je ta pripravljal na odhod, so domačini — krščanski socijalci napadli odhajajoče in začeli na parnik lučati kamenje. Več jih je odneslo krvave glave. A na lučanje kamenja so socijalisti odgovorili s parnika s streljanjem z revolverji. Vseh prič je v tej razpravi nič manje nego 80. Izgled, kam SO StOkOjO dobIČkS skupljeni večinoma iz vrst naših trpinov. Pred mnogimi leti je prišel v Trst bosonog Žid Moric Lu-stig, napravil si prodajalno usnja in čevljarskih potrebščin ter je sčasoma zabogatil. Njegovi sinovi so po njegovi smrti nadaljevali to trgovino, ki se je poslužujejo čevljarji, ki so pa večina Slovenci. Tudi odjemalci na debelo so sami Slovani, ker ta tvrdka dela z Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Sin Karol, ki je bil po očetovi smrti glava tej trgovini, in ki so ga sedaj pokopali, je bil v vodstvu italijanske benefiee, si je kupil vitežtvo v Italiji in bil hud nasprotnik naše narodnosti. V svoji oporoki je zapustil K 3000 »Legi nazionale". To je kričeč vzgled našim ljudem, v kake namene gre denar, ki ga znašajo k dru-gorodnim tvrdkam in podjetjem. Sprememba maturitefnlh Izpitov. — Naučno ministerstvo hoče baje že pred Velikonočjo izdati odredbo, po kateri se že let03 olajša pismena matura. Odpravijo se pismene naloge, razun prevodov iz latinščine in grščine, in stilističnih nalog v materinskem jeziku. Pri teh poslednjih bodo maturanti volili med tremi predmeti, ednem iz zgodovine, drugem iz prirodopisa ali prirodoslovja in tretjem o splošni kulturi. Nuaiadno prlzianja je dalo „Prvi kranjski tovarni testenin v Ilirski Bistrici c. kr. okrajno glavarstvo pri kolavdaciJBkem ogledu. V odloku je izreklo „da je tovarna lepo in primerno zidana in odgovarja vsem stavbeno-tehničnim zahtevam". Tovarna stoji kakor vidimo v vsakem oziru na višku. Priporočamo njene izborne izdelke. Odda se meblouana soba s prostim uhodorn v ulici s v. Antona štev. 10. I. nadstropje. Zahvala. O priliki prebridke izgube našega ljubljenega soproga in očeta luana ITlizerit se tem potom zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter društvom, ki so na katerikoli način izrabili svoje sočutje in so-žalje. — Nadalje se zahvaljujemo vsem blagim darovateljem krasnih vencev in vsem onim, ki so spremili dragega pokojnika do hladnega groba. V Gorici 2. svečana 1908. Družina Mizerit Pozor! Proda se na Slov. Koroškem neko veleposestvo zaradi družinskih razmer. Isto se nahaja blizu večjih rudokopnih podjetij. Na tem posestvu se opravljajo sedaj večje obrti in v hiši je obcestna gostilna. Proda se le Slovencu. Pojasnila daje upravništvo našega lista. Razpis služb. i V gradiščanskem okraju je razpisano v stalno nameščenje mesto voditelja dvorazredniee v Devin;- m eno-razrednic v Kožbaiii, Mimika m Skrije-vem ter mesto učiteljice v Medani. Prošnje je vlagati do vštetega 0. marca t. 1. pri. c. k. okrajnemu Sol. svetu v Gradišču. PAROBRODNA DRUŽBA Seuerno-nemški Moijd-Bremen (NORDDEUTSCHER LLOYD-BREMEN) Redne parobrodne črte iz Bremena v Novi-York, Baltimore, Oalveston, BueilOS Alres, kakor tudi po pristaniščih južne Azije, Avstralije itd. Parobrodi Nemškega severnega LlOyda 178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15.0C0 ton. 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga; 2 velika parnika za vežbanje, Vsega skopaj 440 pamikov, od katerih 172 3| velikih pamikov za vožnje po evropskih morjih. 11 velikih delu. 201 man; ki preplovejo ocean v 4 dneh. P*- 470 =^? Cene zmerne. Dobra najmodernejih parnikov v ijših parobrodov. ' brzih, opremljenih z modernim komfortom. agencij v prvin svetovnih pristaniščih, hrana na narniku. —^ Informacije in pojasnila daje F. STUMPE Ebni zastopnik v Trstu Piazza Oiuseppina 1. Telefon št. 206B. Br. 443. Razpis dražbe. Razpisuje se zmanjševalna dražba za zgradbo novega šolskega poslopja in pritiklin v Kanalu. Sklicna cen^. je za aolsko^Jnšo^ 47.772 K 65 h, za ograjo in šolski vodnjak pa 4.080'— K. Načrt, prevdarek in gradbeni pogoji so razpoloženi na ogled v uradu c. k. okrajnega šol. švetfr-v navadnih uradnih urah. Sprejemajo se le pismene~prmndtre (kolek 1-— K), s katerimi treba vložiti tudi 5-odstotno varščino. Rok za vlaganje ponudeb poteče dne Ti. februarja t. 1. ob 12 uri opo-luclne. C. k. okrajni šolski svet v Gorici, dne 13. februarja 1908. Peter Gotič čevljarski mojster GORICA, Raštelj 32 (v lastni hiši). Sprejema vsakovrstna naročila po meri m poprave. Naročila* z dežele se raz-T?*+~, p0§!ijaj5*|y^ p0§t}# CENE ZMERNE ~M| Učenca za trgovino z mešanim blagom isce Josip fTlermolja u mirnu. Anton Jerkič edini odlikovani fotografski zavod za moderno fotografovanje in slikarstvo Gorica, Gosposka ul. 7 elektrofotogralski -** ZAVOD Trst, Via delle Poste 10,1. nadstr. Posnemanje izključno pri čarobni električni razsvetljavi s pomočjo svetilke Jupiter" do 9. ure zvečer. Suetouna nouost. V najem se odda s L aprilom znana stacuna psp. Josipa H fini g v Kanalu na trgu. natančneje se izuč pri gosp. luanu Rauier, poslajenačelniku v Bohinjski Bistrici. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaioga = = oljkfnega olja PRODA S6 8 plemenskih bikov pristne švicarske ruyave^ pasme v starosti 10—-14 mesecev, ter 6 jlinčkov, izpodrejeno pristnega plemena v starosti 5—tflLtedjiov. — Cene po dogovoru. Pojasnila daje oskrbništvo grajšeine grofa La Tour, Russiz Krminu, Primorsko. pri Stavbinski polir spreten in zanesljiv dcfai stalna delo pri stavbinskem mojstru: Robertu 8mielowski v Ljubljani. prve vrste nijbiijsili tvfdk \i litre, Dalmacije Mtlfettt, Bari in Niče 8 prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron 112, 1*20. 1*36, 1-44,1*60, 180, 2" , za \m po 72 ?tn. ------ Na debelo eene ugodne. —— Pošilja poštnino prosto na dom. Posodo so pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga —------------mila in sveč. —-----— j Cene zmerne* Prednaznanilo. Uljudno naznanjava si. občinstvu, da otvoriva v.,, kratkem &m~ v Gorici na Starem trgu št. 9. i v hiši g. H o v a n a) = ueliko zalogo = koruze, otrobi in ovsa ogrskega in bosanskega. Priporočava se 7.a obilen obisk Lavrenčič & Domicelj. Okrajna hranilnica in posojilnica v Sežani vpisana zadruga z neomejeno zavezo. gabilo na redni občni zbor okrajne hranilnice in posojilnice v Sežani dne 23. fcbruvarjd 1908. ob 2. uri popoldne y zadružnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Pi.tgled in odobritev letnih računov* 2. Razdelitev čistega dobička, 3. Poročilo o reviziji. 4 Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Predlogi. NačelstVo. V Ljubljani se proda trgovina z modnim blagom za dame in gospode, galanterijskimi, parfumerijskimi, kirurgičnimi in dragimi predmeti, vsta-novljena že leta 1845., radi rodbinskih razmer pod jako ugodnimi pogoji. — Plačati bi bilo takoj 8000 K, osU- P nek pa v dogovorjenih obrokih. Trgovino prevzame in | vodi lahko tudi dama. i Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo tega lista pod 1 Šifro: JJGrODNA PRILIKA". Goriška tovarna mila A, Gabršček. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le hlapčetfali tujcem. Stenske pspttje! Poskušajte milo iz te flomade lovame! Izflett je izvrsten. Cie olp! Poskusite in sodite! Svoji k svctjlm! Naša špecijaliteta je: CapTCSOle - KOZa 8 SOlnCeffi. Pozor nouice in nouici! bepo moderno blago za obleke je razstauljeno u uelikanski izberi u »Trgovskem domu". Modna in[mamifakturna trgovina Pregrad & Cernetic. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir «j»a«u*«g«- „ Žage y Soteski Gorica drž. kol. - Solkan -^siP^^J«^ (last verskega zaloga). Osrednje Aktu: M Mroi ila Torre it L Intarurtan. telef.: Gorica št 74, Trst 5t 163L - Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Code v- Edit. Zaloge: Solkan; Trst, Via Rettori 1, Via Lazzaretto Vecchio 32; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egjrpt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela, Tehnični in fotografidni zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice X 90.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. ^ i* Varstvena znamka: »Sidro |!fcX Ilinimenf. Capsici conip.l^ " Nadomesti za ¦¦¦ Anker-Pain-Expeller je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti preblajenju itd. Za ceno 80 vin., K 1'40 in 2-— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenice v škatljah z našo varstveno znamko „si-drom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA I h ..ilatem leva" v Pragi I™"* Elisabethgasse Štev. 5 nova. |JMr^ Dnarao w*po8flJanje. IK|/> Moll-ov Seidlilz-prašek je za na Želodcu trpeCe neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vcemi dragimi dra stičnimi čistil, kroglicami in grencleamt. Cena orig. škatlje K 2 — Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. MoII-ovd Franc, žganje in sol za ribanje života. — Bolečine olajSnjoče in okrepčujoCe sta-roznano sredstvo proti trganja in preblajenju vsake vrste. Oripr. steklenica K 1*90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. M0LL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I. Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti, A. Gironcoli. Žene! Postavno zavarova no t Vsako posnemanje se kaznuje, Cdino pristen je samo Thierry-jev balzam z ze'- no nuno. 12 malih ali (i dvoju.' ;!< steklenic ali 1 velika speci,. -.'» steklenica s patento- v"an.in zamaškom K 5*—. Thierry-jevo Centifolijno mazilo proti vsem, še tako zastarelim ranam, vnetjem, itd. 2 lončka K 3*60 pošilja le proti predplačila zneska ali povzetju. Obe domači sredstvi sti najbolji-povsod znani in starodavni. Naročila naj se naslovi: Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zaloga skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisočerimo originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosti. POTNIKI V AMERIKO Pozor! t^i 3 Pozor! Mor kol* dobro In hitro potonti • francoskimi parobrodi ta Ham t »MMrifco, aa| pita pred odhodom od doma aa po]aaafla aa aaao ===== najstarejšo firmo - Zwllchenbart, Basel (Švica) hfoltatafUz L Za dobro In hitro ekspe&icijo se gazantita, / Ako trpite na strjenju krvi in na po« dobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a Kalk 252 pri Kolina ob leni. Nekatera od sto in ste zahvalnih pise.n: BGospa B. iz W. pige: Lepa hvala! Viiše sredstvo je učinkovalo 2e 5. dan". Gospa L. v M. piše: »Priporočala bom vsakomn Vaše izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega*. Arhitekt S. v M. piše: »Za izborno postrežbo še zahvaljujem. Pri moji ženi je VaSe sredstvo že po 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo*. Proti poSiijatvi 1 marke nemške veljave (tudi v znamkah) poSljem knjigo: „Motenjo perjode-4 spisal dr. Sled. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj se priloži znamko. i VZUllKl USNJE MEHKO IN VZTRAJNO. Pijanosti ni ueč Uzoroc tega čudežnega izdelka „C0ZA" se poSljc brezplačno. Mote ,.« iliti \ ki-.i, \ ii.li.kii, \ |'i\. •l.i mu ,a smet > dan /ena. vstra ali lieidotu-.iika. ii" .libum/api/il. k*j ji i iuuio pii v/.ioC.Ionji^ino o/>lr.i\-Ijenj". Pi.Ls,.k „C0ZA" j.' piin. vl mii v t-.MjOre lini/mi', je ii-m! o^iomno ovi> sumote m pom/uija, 7im ljudi. Ti m.im k je 7e maisik.iteie0M mli'linifa spiavil I1JZ.1J tU pi.m |)nt sieCe ter je podaljial /» mn-^O let /i\ijeu|i niinfini nvlum — Zavod ki po-eduj» ta lii<1.>-de'iu pia>ek. pošlje v>em (iniiii, ki zahtevajo kiiji/o •, ir>0') /al.valam men v/ote* 1) tp.-uje so v n^nšk« m jt/iku Ztj.iinieno je da je pia^ek popolnoma neV^lljn. COZil iSLII.UI.C LondonSsfdngfua) Na pisma je djati znamko lL\ «a dopisnice za 10 sto Cenj. dame in gospodje -- pozor! Oripsl-Sictoria »troji; Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. delajo še po 15-letni uporabi brezšumno. Original-Vietoria stroji Vifff; za domačo rabo in obrtne namene. Originil-Victoriailroli^vtil; za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Briiinal-Victoria stroji 50«B;8g: lek vseh dosodaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva tO let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« trojev in drngib Šivalnih strojev, dvokoles »Pucb«, orožja, muulctje in vseb lovskih priprav pri tvrdki KERŠEVANI & ČUK - GORICA Stolni trg Št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delaTiiiea in Popravljalnica ItlVA CASTELLO Si 4. SVETOVNO ZNANI FERNET-BRMCft BRATOV BRANCA V MILANU ledini lastniki načina za izdelovanje, ja najbolj učinkujoča želodčna greitftica »vata i Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva te v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni. Baje brez isakega truda karsen teiunočrii blišč.