LISTEK. Sestra V9Rdečega kpižaM. (Reintčni^dogodek. Priobčil dr. Lecpold Lenaid). Načelnik ajdovske boinišnice je bil neki gOapoti rodom in z doma nemški jud sOškega, jako razumen gospod in praktičcn, ki sc .;c dobro razumel r,a gospodarstvo. Ko je dobil (o ponudho, je zaklical: ..Kaj, tri prašiče za eno groiico? To je premalo, Sest pra gidev naj dajo!- Gospodje iz Prvaftino wo pričeli pojasnjovati. da so prašiči dandanašnji di-agi in redki. Trije praSiči Ł0 za ekscelenco 6isto dovolj. Slednjič se dogovore ajdovski s prvaškimi, da vzamejo ekscelenco za 3 pragiče, toda biti morajo lepi in debcli. Pogodbo so na redili tako, da pride ena svinja takoj z groiico. dmgi dve dobe potem, če je grofiea ostala v AidovSčini. Ko ,je bila pogodba narejena, so pričeli prvažki prigovarjati grofici in jo hvaliti, da je z njeno pomo^jo prvaška bolivSnica sodaj livala Bogu tako dobro urejena. Toda v AjdovšCini je §e vse tako zelo neurejeno in gospodje prosijo zeln, ako bi hotela priti tja in pomogla urediti bolnišnioo. Milosrdna grofica ni mogla zapreti svojega srca takim proSnjam ter so jo odlofiila, da oreneso v Ajdorfičino delokrog svojc-ga nsmiljenega delovanj.i. Takoj pripravijo avtomobil, da odpelje grofico v Ajdovščino, na vozu za avtoinobilom se je pa pclj:ila debola svinja. Takoj drugi dan pa poSljcjo a,;dovski v Pmračino voz po ostala dva prašifta. Tako je prišla grofica s sviujami v A-idovščino. ostala tam in pričela razvijati v bolnišnici svoje de Jovanje. G. načelnik bolnišnice, že imenovan češko nemški jud, je zaklical nekoe ves obupan: ,,Was iiir Schaden! Die Sch\veinp haben wir gegessen und die Lxellenz ist uns geblieben:" (Kakšna ško<ia! Svinje smo snedli in fikscelenca nnm je ostala!) Z njo se bile v resnici precejšnje homatije, pa malo koristi. Dobiti je morala stanovanje, obstoje6e iz dveh.lepih sob. za svojo postrežbo dva vojaka, avtomobil na razpoiago, kadar ,je zahtevala in še mnogo drugega. \\jeno delovanje je pa obstojalo v tem, da je bolnike .,krepCala." V kuhinji je zapovedala narediti šato in napeči piškotov. S to robo je šla potem okrog bolnikov, pri n.jej dva vojaka, prvi je vlival bolniku z žličko šato v usta, drugi je nosil košarico s piškoti. Grofica stopi k postelji, kjer je ležal na tilusu težko bolni Bošn.jak ter ga nagovori: BNo, Kerl, kako gre?" Rekla je namreč vsakemu .,ti" in ,.KerI." Bošnjak samo stoče in ne odvrne niCesar, pr vič, ker je ni razumel, drugiž, ker je vsled bolezni bil v nezavesti. ..Kako neumen je ta Kerl!" zakliče grofica ter pomigne vojaku, naj rau vlije z žličko v usta šato, a sama pa vzame piškotek in ga položi na vzglavje. — Tako je obiskovala bolnike, kadar se ji je zazdelo , nolnišnica je imela od tega samo škodo, bolniki pa nobene koristi. Med tem so se podražili prašiči in grofice ni bilo s čim odriniti dalje. Toda gospod načelnik je bil praktifien ftlovek in prišel je na učinkovito misel cepIjenja. Kadar je prišla ekscelenca v bolnišnioo, so jo cepili. Cepili so neprestano in na različnih dclih telos-i: zoper koze, kolero, tifus. pegnsti tifus, sitloh zoper \se mogoče boJezni. Po vsakera cepl.ienju je morala biti toliko in toliko dni v sobi ki 2dravniki so imeli mir. Vršilo se je n. pr. tako-le: Pride zjutraj v bolnišnico, od neprestanega cepljenja še vsa vznemirjena. Zagteda kadeta in stopi k niemu: »Prosim, gospod kadet, ali bodo danes tudi oepili?" »Seveda, danes bodo vsi na zgornjera stegnu cepljeni", odvrne mladi kadet s čisto mirnim glasom^ kakor je bil naučen. Grofica zmaje nekoliko z glavo, v tem zagleda* da prihaja neki praporščak: ^Prosim, gospod praporščak. ste vi že tudi cepJjeni?" ,,Da, ekscelenca, mi smo že vsi na zgornjem stegnu cenljeni", odvrne praporščak tako mirno ia samozavestno, kakor da bi to bilo nekaj čisto vsak danjega. Slednjič je menda res prišla ekscelenca do spoznanja, da ,je ajdovski zrak zanjo nengoden in je nekega dne zahtevala avtomobil, da se odpelje v Ljub-• ljano. Pred odhodom so se godile ž njo še razne druge stvari. Da se je lažje iznebijo, so ji priskrbeli neko visoko odlikovanje za zaslugfi v liolnišnici, na račun dotiCnega odlikovanja so iztisnili iz nje preoej denarja in plačati je morala razne [iojedine, kar ni bilo ravno lahko, kajti ženska ,ic bila ravnotako skof>a, kakor neumna. Toda ta pripovedovanja ne spa >.' dap v okvir tega dogodka. Grofica se je torej odpeljala in pozabil sem jq popolnoma. Nekoč pa pridem v Ljubljano, grom ka kor navadno v Marijanišče in med razgovorora mi pa povedo, da je nedavno bila tukaj ekscelenca grolica Degenfeld. ,,Kaj je pa hotela?" vprašam za6udeno. ,,Rekla je, da hoče biti prednica naše bolniš - nice." V Marijanišču je bila namreč velika in krasno nrejena vojaška bolnišnica. «Kaj ste pa odgovorili ?" ,,Rekli smo, da prednico že imamo in je ne potrebujemo. Nato se je poslovila in odšla." Po katerih bolnišnicah je potem razvijala svoje iielovanje, mi ni znano in me ni zaniraalo. Pismo.iz G&rnje Dravske doline. _^ ^ * """ Napisal IVrzelak". 12. september 1919! Ne pozabim te nikdar! Kaj ]e bilo ta dan izvanrednega? Jutranji vlak hiti iz Maribora proti Koroški. Dolga vrsta voz. Na vsaki posta.ji vstopi ogromna množica; gosta megla leži po dolini, Drava jo je ponoči naduhtela in napuhtela, a lica potnikov niso meglena in otožna, ampak jasna in vesela. Kam se peljomo? To ti pave voz srtidi želez niškega vlaka. okrašen s cvetlicami in venci ob ok nih in na strehi. V njem se vozi presveta DeTloa Marija Višarska, be^inka iz Koroške. Postaja Dravo grad-M«ža. Vlak obstoii. Gakajoftega l.juU»tTa mepregletfna moolioa. Ob 8. «ri »e za6ne potrwk:a!i proca - sija od kolodvora proti romarski ctrk^j Ft. Križa . Prizor, kakoršnega še nisem videl v življenju in ga ne pozabim nikdar. Cela pot v slavolokiH in vencih , vmes pritrkavanje zvonov in pokanje topičev, nad 4 tisoč ljudi v procesi.ji in kar ,je bilo prav posebno razveseljivo, polovica moških. Belooblečene mladenke nesejo starodavno čudodelno podobo, spredaj prepeva lep pevski zbor Marijine pesmi. Staro in mlado se je solzilo ginjenja. Tudi zlato solnce ni hotelo zaostati v liočeščenju zvezd Kraljice. Razpršilo jemeglo in ljubko posijalo na grič Sv. Križa. Dospevši v cerkev, zapojejo duhovniki, 40 po številu, Marijin ,,Slavospev." Da, to je bil izraz, to je bila manifestacija ka toližke misli, dvakrat važna za dosedaj toliko trpeči Korotan in Dravsko dolino. In ti, dobro ljudstvo, si zopet pokazalo, da hočeš ostati Marijino ljudstvo in Marijin narod, in Ona, presveta Devica, naj bo kra ljica Jugoslavije: Da bi le tudi bila! Pa znamenja kažejo drugačc 12. iseptember 1919 in 12. september 1683. Kakšna razlika med vama! Takrat je poljski kral.i Tvan So bieski s pomočjo nebes Kraljice rešil mesto Dunaj in s tem vso zapadno Evropo turSkega nasilja, a danes smo Te soremljali, ko si morala bežati iz starodavnega svetišča na Sv. Višarjih pred novodobno evropske lažt-kuitnro, ki je svetovno vojno krivi*no aa6ela,, krivičiio nadaljerala k\ §e slab* koniajla. In kaj sedaj? jfrnsino Son«« ra&m. ^smj **to s« tako. Tmamo tndi jBgroshtTiio. T Krsrilfen bodo TOJfit- ve. Drago IJudstvo, takrat pokaži, kaj si. Stala sra 12. septembra s prof. dr. Ozwaldom pri Sv. Križu ztinaj oerkve. Noter priti ni bilo mogoče, pa pravi, dobro bi bilo, ako bi nekdo zunaj na prostem po sv* o* pravilu spregovoril Ijudstvu o sedanjili razmeralu — Res, pametna misel! Ne z brezmiselnimi veselicaanlj ki se zdaj prirejajo tukaj ob meji, s pijančevanjem, a godbo in plesom, s tem, gospodje, ne bodete rešili našega ljudstva. Treba je resnobe. Ob naši nemški meH najdemo kraje, kjer pleše vse, staro in mlado, posebN no odkar imamo vojaštvo na vratu. Sosedje Nemoise pa nam smejijo. Mislil sem si zadnjič in tudi hotel povedati ljudem, ob volitvah bodite tudi trdno kaloliSki,. da ne bo veljal o nas rek, ki so ga imeli stari Rimci:i plebs mobilis, kar bi bilo prosto prestavljeno :< Ijudst* vo naše ni vredno, da bi se človek za njega tradil, Poznam kraj v prelepi Savinjski dolini, kjer so SIH ljudje ob neki cerkveni slovesnosti do solz ginjeni;] nekaj mesecev pozneje so volitve za državni zbor —. nasprotnik dr. Korošcov, liberalni kandidat iz Zaloa, dobi v tistem kraju vefiino glasov. Torej znaSajnostl in zopet značajnosti je treba u5iti naše Ijudi! NaSI 8obri in izobraženi Primorci in Goričani vzdiMmJelffi pod strašnim jarmom, niso tega zaslužili. Ce jim po* gledaS v 06i, bereš jim vso boleGino, ki jo je porzro811 EphnSai LaH t Ttrskem in marodnem oziro. In m5 bi naj z Teseli»ami kratili fiasfl Ne, 8asi so pa8 pttH