Politični ogled. Avstrijske dcžele. V delegacijah ao miaistri odgovarjali aa razaa vprašaaja. Tako je aiiaiater Kalnoky razložil, da aan ccaar niso obiakali italijaaskega kraija, ker jc laako ministerstvo hotelo, da ae vladarja saideta v Rimu, v kar pa aaš minister ui dovolil, bržčas zaradi papeža ne. Dalje je povcdal, da se je čraogorski kaez sicer pritožil zaradi stroškov, katerih so mu delali hercegovski vstaši čez aiujo pribegli, vendar ni zabteval aobeae odškodaiae; zastraa Bosae ia Hercegovine pa se ni pogajalo aič 8 Turkom. Vojai aiiaiater je potem zagovarjal aovo razdelitev vojske v 14 oddelkov ali korov ia premeščeaje regimeatov ia oddelkov domov, tako je aiogoče vojake blizu tako hitro pod orožje pozvati, kakor aa Nemškem. Ogri tirjajo vojaško akademijo, ki bo oficirje vzgajala ia stala eakrat 2 miiijoaa, poteai pa vsako leto 180.000 fl. Mi imamo takšao akademijo v Wioner-Neuatadtu. — Nemški kmetje spodaje-avstrijski so miaiatru Taaffeju predložili veliko spoaieaico, kako bi ao aaj kmetskemu staau pomagalo ; spomeaica zadržava 28 pritožeb ia ima 14.280 podpisov; miaister jo je prijazao sprejel iu kmetom obljubil pomoči. Kar ti kmetje tirjajo, to povdarjajo uže maogo časa koaservativai listi, zlasti pa Slov. Gospodar. Zelo prazno pa je, kar zalitevajo moravski aeraški kiaetje, od liberalcev za aos vojeai, namreč akoraj aičesar druga, kakor kako bi kraet leži dolgove delal. No, to uže dolgo vemo, da liberalai advokati, poslanci ia kričači druga ae ved6. — Državni zbor bode sklicaa baje 28. aoverabra. Ljubljaaski aemčurji so tako omedleli, odkar jih vlada ne podpira več, da še niti kaadidata ae upajo postaviti; žapaa Graselli bode toraj jedaoglasao izvoljea. — Hrvatom je baa Pejačevič obečal, da pridejo drugo leto graaičarski poslanei v sabor. Hrvatski kiaetje ao tudi atrašao zadolžeai, leta 1864 ae le 24 milijoaov, aedaj pa je uže 55 milijoaov vknjižeaih. Zagrebsko aovo poslopje vaeučiliščno je dodelaao. V Sarajevu bil je žaadar Kulač ustreljea, ker je vatašeia pomagal. Doliaa ob Verbaan je valed velike povodnji poplavljeaa. Vnaiije države. Zadaje dai mudil se je ruski miaister zuaaajih zadev, plern. Giera, aa Duaaji in se pogovarjal z aašim raiaistrom, tudi brat raakega carja, veliki kaez Vladimir je aa Duaaji. Car pa je turškerau sultaau odbil prošajo zaradi daljaega čakaaja na vojno odakodaiao, katero je Turčija še dolžaa. — Bisaiark jo aekdaj bil pruski poslaaec v Fx-aakfurtu ia je od oadot Avstriji liudo sovražaa pisraa pisal svojeaiu kralju. No sedaj pa jih daje tiskati ia objavljati. To ae gre v glavo tistim, ki so veseli zveze raed Avatrijo ia Nem- čijo. — V Parizi mudi ae ruaki bivai miaiater Igaatijev ia skuša aa to pripraviti Fraucoze, da rnu izročijo ruske aibiliate, ki aa Fraacoskeai zavetja iščejo; ruska vlada obeta potem Fraacoze podpirati zastraa Tuaisa ia Egipta. — Aagleški iainister Gladatoae je Irce veadar malo vtolažil ter jim obeta še več pornoči. V Egipt jo pa odposlal lorda Dufferiua, da vodi vicekralja tako, kakor bode Aagležeia ugajalo. Pred vseai bode moral vojsko v Hartuia poslati; ker krivi prerok, Mohadi po iaieuu, baje uže napada aiesto. Pravoč je, da iiaa 80.000 mož seboj. — Iz Riaia poročajo, da baje papež Leon aameravajo letoa po zimi sklicati občai cerkveai zbor; v Pariz so odposlali aovega poslaaika, kojega je predaedaik republike prijazao sprejel ia niu obljubil katoliako vero braaiti. — Pri aovih italijaaskib volitvah je zmagalo 50 kaadidatov irredeatovcev, to je takšaib, kteri so za to, da Labi hitrej ko mogoče pograbijo aaš Trideat, Gorico ia Trat. To ae kaže na posebno prijaznost Italijaaov do aaa, kakor aaši liberalai liati vedao lažejo; tudi nečejo tiatih lopovov aam v kazaovaaje izročiti, ki so v Trst bombe pošiljali. — V Arabiji, v mesti, kojemu pravijo Mekka, razaaja pomor. — Perzijaki kralj je ukazal železaico potegaoti od Teberaaa, glavaega aiesta, v Rešt, priaiorsko mesto ob Hvaliaskem morji, po katerem vozijo parobrodi v Baku ia Astraban aa Ruakem.