BOŠKO PRI STEPANIH Gojko Tica, Ana Kovačič 120 Arheologija na avtocestah Slovenije 233 SE BOŠKO PRI STEPANIH Gojko Tica, Ana Kovačič ⁞ Prispevek: Andrej Šemrov 120 Boško pri Stepanih ⁞ Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorja Recenzentka ⁞ Barbara Nadbath, glavna in odgovorna urednica ⁞ Gojko Tica ⁞ Irena Lazar ⁞ Bojan Djurić, strokovni svetovalec ⁞ Tica Sistem, d. o. o. ⁞ Institut za arheologijo in dediščino ⁞ Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice ⁞ Planina 45, SI-6232 Planina ⁞ Fakulteta za humanistične študije ⁞ Nives Zupančič, oblikovalka zbirke ⁞ tica.sistem@gmail.com ⁞ Univerza na Primorskem in likovna urednica ⁞ Titov trg 5, SI-6000 Koper ⁞ Vanja Celin, tehnična urednica ⁞ Ana Kovačič ⁞ Matija Črešnar, član ⁞ Ana Kovačič, poslovne storitve, s. p. Lektorica ⁞ Milan Sagadin, član ⁞ Mucherjeva 8, SI-1000 Ljubljana ⁞ Nina Krajnc ⁞ Katharina Zanier, članica Oblikovanje in prelom ⁞ ⁞ Maša Saccara, članica ⁞ radohova@gmail.com Bernarda Županek, članica Avtor prispevka ⁞ Nives Zupančič Izdajatelj ⁞ Numizmatični kabinet, Narodni muzej Slovenije Tehnična priprava publikacije ⁞ ⁞ Andrej Šemrov ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ⁞ Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana ⁞ Vanja Celin, Nives Zupančič Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ andrej.semrov@nms.si Zanj ⁞ Računalniška obdelava in priprava slik Blaž Kumer ⁞ Jernej Hudolin, generalni direktor Geodetska izmera najdišča ⁞ Akord, d. o. o. ⁞ Partizanska 14, SI-1000 Ljubljana Fotografije najdišča in najdb ⁞ Katja Hrobat, Olivera Mirković, Aleš Ogorelec, Bojana Rozman, Gojko Tica (arhiv podjetja Tica Sistem, d. o. o.) Risbe predmetov ⁞ Darja Čirič, Natalija Grum Vektorizacija risb predmetov ⁞ Blaž Kumer Spletna izdaja Ljubljana, 2025 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 231747331 ISBN 978-961-7169-72-0 (PDF) Vsebina 1 ⁞ Uvod 5 2 ⁞ Geografsko-geološki oris prostora 6 3 ⁞ Arheološki oris prostora 8 4 ⁞ Metodologija in potek izkopavanj 11 5 ⁞ Opis in interpretacija najdišča 12 ⁞ 5.1 Osnovna stratigrafska slika najdišča 12 ⁞ 5.2 Rimskodobna stavba 12 6 ⁞ Analiza gradiva 24 ⁞ 6.1 Metodologija dela 24 ⁞ 6.2 Drobno gradivo 24 7 ⁞ Sklep 39 8 ⁞ Literatura 41 9 ⁞ Katalog gradiva 82 1Uvod Boško je sistematično raziskano arheološko najdišče Zaščitna izkopavanja, katerih naročnik je bil DARS, d. d., je na trasi AC Klanec–Ankaran (SK 20) (EID: 1-15529).1 Ob prevzel v izvajanje takratni Medobčinski zavod za varstvo ekstenzivnem površinskem pregledu (Tica 2000) in in- naravne in kulturne dediščine Piran, ki jih je v okviru pogod- tenzivnem površinskem pregledu (Djurić, Tica 2001) je be DARS št. 210/01 oddal podjetju Akord d.o.o. iz Ljubljane. bilo sicer najdenih nekaj fragmentov rimskodobne lon- Vodja zaščitnih izkopavanj je bil Gojko Tica, njegova name- čenine, toda šlo je za premajhen indic o tem, da bi na stnica Bojana Rozman, strokovno ekipo pa so sestavljali še tem mestu lahko govorili o arheološkem najdišču. Šele Iva Ciglar, Darja Čirič, Katja Hrobat, Judita Lux, Milan Maru- po opozorilu geologa Tomaža Verbiča o antropogenih šič, Rudi Mraz, Aleš Ogorelec, Daša Pavlovič, Alenka Ram- strukturah (prehodi teras) na Bošku (sl. 6)2 je takratni šak, Jan Špendal in Metka Štrajhar. Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne de- Strokovni nadzor je izvajal Alfred Trenz iz takratnega Med-diščine Piran (MZVNKD Piran), danes Zavod za varstvo občinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine kulturne dediščine, Območna enota Piran (ZVKDS, OE Piran. Piran), izvedel izkop sond ( sl. 8 , 9 ), s katerimi je bilo ugotovljeno, da gre na Bošku za rimskodobno arheolo- ško najdišče (Stamatović, Mirković 2001). Območje najdišča leži severozahodno od zaselka Stepa- ni, na kraju z ledinskim imenom Boško (it. Bosco), kjer se danes nahaja avtocestni priključek za Črni kal (sl. 1–4). Na takratnih parcelah številka 1401 in 1406, k. o. Rožar, danes na parceli številka 1400/3, k. o. Gabrovica, je bila na najdišču v času med 29. 8. in 22. 10. 2001 v celoti z ročnim izkopom raziskana okoli 600 m² velika površina. 1  Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (https://eid.gov.si/#!/enota/15529 [do- stop 15. avgust 2024]). Najdišče je bilo razglašeno za arheološki spo- menik pod nazivom Gabrovica pri Črnem Kalu – Arheološko najdišče Boško. Za osnovne podatke o najdišču glej tudi Tica 2002; Tica 2003. 2  Tomaž Verbič si je teren ogledal tekom izkopavanj na sosednjem najdišču Na vrhu, kjer je izvedel geološko spremljavo arheoloških izkopavanj (Tica, Kovačič 2019, 6). Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 5 2Geografsko-geološki oris prostora Najdišče Boško leži severovzhodno od zaselka Stepani, ob severnem robu položnega temena na flišnem hrbtu, ki so ga vodotoki preoblikovali v mehke flišne kamenine. Gre za začetek najsevernejšega hrbta slovenskega dela Istre, ki se začne na bližnji vzpetini Na vrhu (230 m n. Osp m.), od koder se dvigne proti Tinjanu ter se nato prek Škofijskega sedla nadaljuje v Miljski potok, kjer v Kašte- lirju doseže najvišjo točko 244 m n. m. (Ogrin 1995, 19; B oško Ogrin 2019a, 43). Črni K a l Dek a ni Flišne pokrajine Slovenske Istre predstavljajo v tem delu S tepani R iža na Slovenije največ ozemlja (71 %). Položni in dokaj široki flišni hrbti so bili v preteklosti ugodni za kmetijsko izrabo in po- selitev, zato je na njih nastala večina naselij v flišnem delu Slovenske Istre. Obdelovalne površine, predvsem v obliki teras, so si prebivalci v višjih delih gričevja urejali večinoma na prisojnih legah (Ogrin 1995, 19–22; Ogrin 2019a, 44). Da- nes je večina obdelovalnih površin opuščenih in se zarašča- jo (Ogrin 2019a, 44). 2 Lega najdišča na podlagah LiDAR in TTN5; vir: ©ArcGIS. Merilo 1 : 100 000. Klimatsko podnebje Slovenske Istre, in s tem tudi obmo- čje arheološkega najdišča Boško, sodi v t. i. submediteran- sko oziroma omiljeno mediteransko podnebje, za katerega so značilna suha in topla poletja ter deževne in mile zime z občasnimi, kratkotrajnimi prodori hladnega zraka, ko se 1 Geografski položaj najdišča Boško pri Stepanih na DMR 3 Del trase AC Klanec–Ankaran na digitalnem ortofoto 100; ©GURS. posnetku z vnesenim izkopnim poljem najdišča Boško; podlaga DOF, listi B023062, B024062, C022162, C022262, C023162, C023262 ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Merilo 1 : 20 000. 6 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 temperature lahko spustijo pod ledišče in povzročijo pozebe sunke burje pa smo nekajkrat ob izkopavanjih na Bošku lah- občutljivih sredozemskih kultur (Ogrin 1995, 275–281; Ogrin ko občutili tudi sami. 2019a, 45; Repolusk 2001, 199).3 Glede vegetacijskih raz- Boško predstavlja sedlo med vzpetinama Na vrhu in Škrlje-mer sodi najdišče Boško na mejo med prvim vegetacijskim vica oziroma severno pobočje hrbta, ki se vleče med njima. pasom, za katerega je značilno območje oljke, in seže do Prostor najdišča se spušča proti Ospu oziroma Trstu ( sl. 5 ). 250 m, izjemoma lahko tudi do 350 m n. m., in drugim, to je Leži na travnatem področju s padcem približno 30°. Le-območjem hrasta, ki lahko na Slavniku in Čičariji sega do 600 dinsko ime Boško izhaja iz italijanske besede » bosco «, kar (700) m n. m. (Ogrin 1995, 249, 252; Ogrin 2019a, 44). pomeni gozd. Na tem mestu je bil namreč hrastov gozd. Pomemben dejavnik na Bošku je tudi veter, predvsem burja. Zagotovo je bil teren pogozden leta 1818, o čemer priča Njenim vplivom so izpostavljena zlasti severna in vzhodna franciscejski kataster (sl. 7). Gozd je bil v nekem trenutku pobočja nasproti Podgorske planote (Podgorski kras) ter posekan, do približno 70. let 20. stoletja je bilo območje temena hrbtov, kjer dosega visoke hitrosti zaradi pomanj- Boško in njegova okolica golo, travnato, uporabljeno kot kanja reliefnih ovir (Ogrin 1995, 220–226). Ena burji najbolj pašnik, danes pa se zahodno in vzhodno od najdišča raz- izpostavljenih točk Slovenske Istre je bližnji Tinjan, močne prostira mlad borov gozd. 6 Pogled na del najdišča pred pričetkom arheoloških izkopavanja z vidnimi terasami. Pogled proti severozahodu. 4 Raziskani del najdišča; podlaga TTN5, listi B203000A, B204000, C202100A, C202200A, C203100A, C203200A ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Merilo 1 : 20 000. 5 Pogled z najdišča proti Osapski dolini in kraškemu robu. 7 Izsek iz franciscejskega katastra z lego najdišča Boško Pogled proti severovzhodu. (https://maps.arcanum.com/en/map/cadastral/?layers =3%2C4&bbo x=1628841.825983731%2C5775035.25857866 4%2C1629748 .9185303343%2C5775369.073413128 [dostop 3  Več o podnebju Slovenske Istre v Ogrin 2019b. 20.december 2020]). Merilo 1 : 20 000. Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 7 3Arheološki oris prostora* Čeprav iz Črnega Kala poznamo paleolitska orodja Ankarana in Kopra in v nižinskem svetu. Večina novonastalih (ANSl 1975, 128; Brodar 2009, 131; Guštin, Zupančič, Ka- naselbinskih sklopov je bila locirana v nižinskem delu prio- rinja 2021, 43–44), iz osamelca Sermin ob izlivu Rižane balnega pasu, v neposredni bližini vodnih virov, na prisojnih pa najdbe, ki kažejo, da je bil Sermin poseljen že na legah, na rodovitnih flišnih ravnicah, ki verjetno niso bile prehodu iz srednjega v mlajši neolitik (Snoj 1992, 92), poraščene z gozdom. Kmetijstvo naj bi se glede na obil- pa prazgodovinski poselitveni vzorec v severozahodni nejše pojavljanje peloda žit v slovenskem delu Istre začelo Istri lahko opazujemo šele od nastopa bronaste dobe razvijati šele v rimskem obdobju. Lokacije rimskih najdišč dalje, ko so se v severnojadranskem prostoru pojavila lahko povežemo tudi z ugodno mikroklimo, ekonomsko iz- višinska naselja, imenovana gradišča oziroma kaštelirji. rabo prostora in ugodnimi komunikacijami. Postopen razvoj Z njihovim pojavom – še posebej so se razširila v sre- rimske poselitve je bil odvisen od političnih sprememb, in- dnji bronasti dobi, obstajala pa so do zadnjih stoletij tenzivnejši proces poselitve pa lahko povežemo tudi z usta- prazgodovine – se je spremenila kulturna pokrajina, saj novitvijo kolonij Tergeste (Trst) in Parentium (Poreč) v drugi je prostor Istre in tudi sosednjega Krasa še danes za- polovici 1. stoletja pr. n. št. (Guštin, Zupančič, Karinja 2021, znamovan z monumentalnimi kamnitimi obrambnimi 50–55; Stokin 1997, 144, sl. 56).5 Glavno povezavo v seve- strukturami naselbin in z velikimi kamnitimi gomilami, rozahodnem delu Istre je v rimskem obdobju predstavljala kamor so pokopavali pripadnike višjega sloja takratne cesta via Flavia, ki je povezovala koloniji Tergeste in Pola družbe (Guštin et al. 2021, 44–48; Poglajen 2007, 31).4 (Pulj).6 Poleg glavne ceste med Trstom in Puljem je bil v no- Nekaj prazgodovinskih gradišč, nekatera s pripadajo- tranjosti dolin in po grebenih nedvomno razpreden sistem čimi grobišči, poznamo tudi iz okolice najdišča Boško: lokalnih cest in kolovozov, ki je med seboj povezoval najprej Rožar (ANSl 1975, 129), Jelarji, Kaštelir, Tinjan, Dekanski prazgodovinska in kasneje rimska najdišča (Novšak, Beklja- hrib ali Sermin (Stokin 1997, sl. 55, seznam najdišč št. 28, nov Zidanšek, Žerjal 2019, 11). 39, 73, 74 in 79). Nekatera gradišča so bila poseljena vse Čeprav je območje Slovenske Istre dokaj bogato z arheolo-do rimskega obdobja (npr. Jelarji in Tinjan), nadaljeva-škimi najdbami iz rimskega obdobja, 7 lahko rečemo, da je nje življenja na nekaterih prazgodovinskih lokacijah in naše poznavanje večine znanih arheoloških najdišč slabo. gradiščih tudi v rimskem času pa kaže na to, da različne Številne najdbe so le površinske, le na redkih najdiščih so političnoekonomske spremembe niso v celoti ali takoj potekala stratigrafska arheološka izkopavanja in še ta so v spremenile ustaljenih naselitvenih sistemov (Stokin 1997, večini obsegala le manjša območja (Žerjal, Poglajen 2012, 144; Poglajen 2007, 48–50; Žerjal, Poglajen 2012, 110). 118). Tako so bili ob potrjenih ali predvidenih rimskih cestah V drugi polovici 1. stoletja pr. n. št. so se ob današnji sloven- mnogokrat odkriti tudi grobovi, toda v večini primerov so ski obali že pojavile nove rimske naselbine, ki so oblikovale tipično razpršeno poselitev rimskega podeželja (Poglajen 2007, 51). Še bolj se je sistem poselitve prostorsko spremenil v 1. stoletju n. št., kar se kaže npr. v najdiščih ob obali okoli 5  Obširneje o rimski poselitvi severozahodne Istre (predvsem podeže- lja) v Poglajen 2007, 44–79 in Žerjal, Poglajen 2012, 111–118. *  Arheološki oris prostora je večinoma prevzet iz Tica, Kovačič 2019, 6  Za potek v virih izpričane ceste via Flavia glej Šašel 1975, 75–77, 86; 10–13. Poglajen 2007, priloga 31. Za novejša odkritja ceste via Flavia v bližini 4  Obširneje o prazgodovinski poselitvi severozahodne Istre v Pogla- izliva Rižane, pod Školaricami med Serminom in Spodnjimi Škofijami jen 2007, 31–43; Sakara Sučević 2012, 11–20 (arheološka topografija ter v Valah pri Bertokih glej Ciglar et al. 2016, 33–35, 67–68; Novšak, prazgodovinskih najdišč med Miljskim zalivom in porečjem Mirne) Bekljanov Zidanšek, Žejal 2019, 5, 11, 24, 68, 133; Trenz, Novšak 2006. in 21–69 (katalog prazgodovinskih najdišč med Miljskim zalivom in 7  Glavni vir za arheološke lokacije v slovenskem delu Istre predstavlja porečjem Mirne). Sašo Poglajen je v svoji doktorski disertaciji obdelal katalog Arheološka najdišča Slovenije, in sicer celotna regija IV. Ko- območje severozahodne Istre, kjer je z natančnim GPS sistemom per ter del regije III. Sežana (ANSl 1975, 128–129, 142–147). Glej še označil vsa do tedaj znana prazgodovinska in rimskodobna najdišča. Katalog arheoloških lokacij z najdišči v Poglajen 2007, 156–178. 8 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 bila to naključna odkritja pri kmetijskih ali gradbenih delih, ki 129; Boltin Tome 1987, 191; 2011, 193–197).9 V bližini je bil so slabo poznana in objavljena le v obliki notice.8 raziskan tudi del grobišča, ki je med zgodnjesrednjeveški- Podobno velja za rimske lokacije na območju med kraškim mi grobovi iz časa med 9. in 11./12. stoletjem (Boltin Tome 1987, 192–199) vseboval tudi nekaj poznoantičnih grobov, robom nad črnokalskim klancem in Rižansko ravnico, kam - verjetno s konca 4. ali prve polovice 5. stoletja (Tica 2017, or lahko uvrstimo najdišče Boško. Tako je npr. za Stepane 336–338). Vzhodno od ostankov rimske vile in poznoantič - v notici navedeno, da so na ledini Gomiščak (Komischtiak) nega in zgodnjesrednjeveškega grobišča so bili odkriti tudi našli rimskodobno grobišče z žganimi in skeletnimi grobovi ostanki poznorimskega naselja, katerega začetek drobne vzdolž rimske ceste, ki je povezovala osapsko dolino z dol - najdbe uvrščajo v 4. stoletje, trajalo pa naj bi še v zgodnjem ino Rižane (ANSl 1975, 129; Labud 1995, 63–64). Uničeno srednjem veku, tj. vse do 9./10. stoletja (Boltin Tome 2011, zgodnjerimsko grobišče so raziskali v Predloki pri Črnem 201–204, 207). Kalu (Boltin Tome 2011, 197–201). O zgodnjerimskem gro - bišču v Predloki pričajo tudi tam najdeni oziroma v cerkev Pod kraškim robom poznamo ostanke rimskodobne ar- sv. Janeza Krstnika vzidani nagrobniki (ANSl 1975, 129; Boltin hitekture še v Kalicah pri Črnem Kalu (ANSl 1975, 129) in Tome 1987, 189). Poznorimske grobove naj bi našli v Hrva- Grubelcah (Grublica) pri Ospu (ANSl 1975, 142), ostanki tinih (ANSl 1975, 145). Med gradnjo ceste Socerb–Kastelec kmečkega posestva, ki je verjetno obstajalo od začetka 1. pa v letih 1902 in 1904 pa je Karl Moser na južnem pobočju do konca 2. stoletja, pa so bili raziskani na Bošku sosednji Strmca (Na straneh) izkopal nad sto halštatskih, latenskih vzpetini Na vrhu (Tica, Kovačič 2019). Več rimskih naselbin- in zgodnjerimskih grobov (ANSl 1975, 142; Dugulin 2002), skih najdb poznamo z Rižanske ravnice. Med najbolj razi- od tega 54 rimskodobnih (Casari 2002, 95). Grobišče je po skana najdišča na območju med kraškim robom nad Črnim skoraj sto letih doživelo revizijsko obdelavo, ki je pokaza- Kalom in izlivom Rižane sodijo ostanki vile na Školaricah pri la na kontinuiteto pokopavanja od 6. stoletja pr. n. št. do Spodnjih Škofijah, kjer sta bila raziskana obsežno gospodar- verjetno začetka flavijskega obdobja (Dugulin 2002). Tipični sko poslopje z ogromnim skladiščem in obrat za predelavo rimski obcestni nekropoli pa sta bili najdeni na Križišču pri vina in oljčnega olja ter rezidencialni del s termami (Žerjal, Spodnjih Škofijah (Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019) Novšak 2020). Iz Spodnjih Škofij poznamo na južnem po- in okoli 800 m južneje od Križišča, na levem bregu Rižane bočju Miljskih hribov še najdišče Purissimo (EID 1-01398),10 v Valah pri Bertokih (Ciglar et al. 2016). Obe grobišči sta bili kjer posamične najdbe, od katerih izstopajo temelji rimskih raziskani le delno, na Križišču petdeset grobov iz časa od stavb in mozaiki, kažejo na rimsko poselitev (Stokin 1997, sredine 1. do 4. stoletja na treh grobnih parcelah, verjetno 146, seznam najdišč št. 6). Na Rižanski ravnici imamo indice gre za pokope prebivalcev bližnje vile rustike na Školaricah, za še nekaj poselitvenih točk iz rimskodobnega časa in vsaj in v Valah del grobne parcele s sedemnajstimi grobovi iz pri nekaterih gre verjetno za ostanke rimskih vil.11 verjetno začetka 1. in do druge polovice 2. stoletja. Nekoliko Glede na trenutno stanje raziskav rimskodobnih najdišč v več arheoloških podatkov za navedeno območje, čeprav Istri lahko vidimo, da je v nasprotju s puljskim in poreškim največkrat tudi le s kratkimi noticami (ANSl 1975, 128–129, agrom, kjer so v rimskem obdobju prevladovale veleposesti, 142–145; Labud 1995, 33–72), imamo o ostankih rimskih na - le-teh v severozahodni Istri le nekaj. Tu so najverjetneje pre - selbin. Izhodišče rimske poselitve Istre so bili trgovski empo - vladovale srednje velike in male posesti različnih lastnikov, riji na zahodni obali, ki so privlačili italske trgovce in kolone ki so intenzivno pridelovale živila za prodajo. S tem pa je ter tako postali izhodišče širjenja romanizacije z obale v no - bila poselitev na območju tržaškega agra podobno poselitvi tranjost (Žerjal, Poglajen 2012, 111). Enega takih emporijev akvilejskega agra, kjer je morda celo več malih posesti in bi lahko predstavljalo tudi naselje na obrobju hriba Sermin, naselbin, ki naj bi pripadale kolonistom. Glavni posestniki v nekdanjega otoka med izlivom reke Rižane in morjem (J. Horvat 1997a). Ostanke najverjetneje vile rustike iz časa 1. in 2. stoletja, ki 9  Najstarejši zgodnjerimski objekt iz Predloke je verjetno že iz druge polovice 1. stoletja pr. n. št., po mnenju Elice Boltin Tome pa bi lahko je bila obnovljena v času 4. in 5. stoletja, so v 70. in 80. letih predstavljal predavgustejsko mejno vojaško postojanko v bližini reke 20. stoletja raziskali v Predloki pri Črnem Kalu (ANSl 1975, Rižane (2011, 191–192). 10  Register nepremične kulturne dediščine (https://eid.gov.si/#!/eno- ta/01398 [dostop 15. avgust 2024]). 11  Za osnovne podatke o najdiščih glej ANSl 1975, 142–145 in Register 8  Za grobišča in najdbe nagrobnikov v severozahodni Istri glej npr. nepremične kulturne dediščine (https://eid.gov.si/#!/iskalnik [dostop Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žejal 2019, 12–14; Poglajen 2007, 55–59; 10. avgust 2024]). Vsa najdišča so npr. navedena tudi v Tica, Kovačič Stokin 1997, 145–150. 2019, 12. Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 9 puljskem in poreškem agru so bili senatorji iz cesarjevega kroga, medtem ko so bili zemljiški posestniki na tržaškem agru bolj pripadniki tržaške municipalne elite, zemljiške po- sesti pa so predstavljale temelj njihovega bogastva (Žerjal, Poglajen 2012, 112).12 Glede na to, da najstarejše najdbe z Boška segajo še v avgu- stejsko (mogoče tudi predavgustejsko) obdobje, nekatere pa bi lahko povezali z vojaško prisotnostjo, naj navedemo še nedavna odkritja poznorepublikanskih vojaških taborov Koromačnik (it. San Rocco), Mala Gročanica (it. Grociana piccola) in Dolga krona (it. Monte d‘Oro) jugovzhodno od Trsta, na italijanski strani meje (npr. Bernardini, Duiz 2021; Bernardini, J. Horvat, Vinci 2023). 12  Z navedeno literaturo o lastniški strukturi zemljiških posesti v Istri in akvilejskem agru. 10 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 4Metodologija in potek izkopavanj* Na podlagi navedenih sondiranj, ki jih je izvedel tedanji MZVNKD Piran, je bila na Bošku za arheološke raziskave SE 1 – ruša na površina velikosti 20 × 30 m. Za osnovo arheoloških SE 3 – plast temnorjave ilovice s srednjevelikim kamenjem med profiloma priključka za Črni kal P 46 in P 48 določe SE 2 – plast svetlorjave ilovice- izkopavanj je bila vzeta sonda B sondiranj, ki jih je izve- SE 4 – južni zid vzhodnega prostora objekta del MZVNKD Piran. Z ročno izkopanim delom terena sonda vzhodno od našega izhodišča smo ugotovili, da na tem kvadrant 5 × 5 m mestu ni več arheoloških najdb, zato smo prostor razi- skav nekoliko omejili (sl. 8). Sonda B Celotno območje, določeno za arheološke raziskave, smo A6 B6 razdelili na kvadrante velikosti 5 × 5 m, ki smo jih označili C6 ne izkopano D6 1 po sistemu šahovnice. Uporabili smo relativno koordinatno E6 A5 1 F6 B5 mrežo (x in y) s kvadranti A–E/1–4 in absolutne nadmor-C5 D5 Sonda O ske višine (z). Relativni koordinatni sistem smo umestili v E5 A4 F5 B4 geodetsko mrežo, kjer je bilo izhodišče relativnega koor-C4 Sonda I 2 D4 3 dinatnega sistema postavljeno v točki z Gauss-Krugerjevi-E4 A3 F4 B3 2 mi koordinatami x = 411101.1250 m in y = 46219.4330 m, C3 D3 Sonda K 3 orientacija relativnega koordinatnega sistema je bila 13° od E3 A2 4 F3 B2 severa proti vzhodu. C2 D2 E2 A1 ne izkopano Celotno območje, določeno za izkopavanje, je bilo izvede-F2 B1 C1 1 no po metodi ročnega stratigrafskega izkopa; vsaka plast D1 E1 oziroma struktura je bila odstranjena tako, kot je potekala, F1 in ne arbitražno, po režnjih. Sonda C 8 Prikaz dela območja, ki ga je sondiral MZVNKD Piran (sonde) in del, izkopan ob pričetku izkopavanj na najdišču (SE 2, SE 3 in SE 4). Merilo 1 : 500. *  Metodologija in potek izkopavanj sta povzeta iz Rozman 2001 in Tica 2001. Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 11 5Opis in interpretacija najdišča 5.1 Osnovna stratigrafska slika najdišča Prostor arheološkega najdišča Boško se nahaja na ob- močju, ki ga v preteklosti niso prizadeli večji posegi. Vsaj na začetku 19. stoletja je bil na tem mestu še gozd (sl. 7), ki je bil v nekem trenutku posekan, potem pa je bilo območje uporabljeno kot pašnik. Zato je bilo že ob son- diranjih, ki jih je izvedel MZVNKD Piran, razvidno, da je gradivo skoraj v celoti rimskodobno (po celotnem pobočju so bili v ruši (SE 1) najdeni le redki kosi novo- veške oziroma novodobne lončenine). Tudi sicer tanke plasti pod rušo so bile intaktne. Nekaj takrat izkopanih sond je dalo pozitivne rezultate, toda razen severnega dela sonde B je bila večina najdenih sledov človekovega delovanja v ostalih sondah ocenjena kot omejitev med parcelami; kamnita nasutja, široka okoli 1 m (sl. 9). V južnem delu sonde B pa so se pokazale rimskodobne strukture – dva zidova in kamnit tlak – poravnava med njima, z izključno rimskodobnimi najdbami (Stamatović, Mirković 2001). Sondo B smo zato vzeli kot izhodišče izkopavanj. Vertikalna stratigrafija sonde je bila preprosta in kot smo videli med izkopavanji, jo na splošno lahko prenesemo na celotno iz- stu rimskodobnih struktur. Zgornjo plast je tvorila nekaj cm 9 Del sonde C (sondiranje MZVNKD Piran). Pogled proti kopno polje (sl. 10). Spremembe so se pojavljale le na me- jugu. debela ruša (SE 1), pod njo je ležala svetlo rjava ilovica ra- 5.2 Rimskodobna stavba hle konsistence (SE 2), debela med 15 in 30 cm. V njej smo našli tudi rimskodobne najdbe. Ponekod je pod njo ležala še okoli 10 cm debela plast temno rjave ilovice s precejšnjo Sčasoma se je pokazalo, da je sonda B potekala preko, kot količino srednje velikega kamenja (SE 3). Tudi v tej plasti so smo ga poimenovali, prvega oziroma vzhodnega prostora se pojavljale najdbe. Gre za plast, ki je nastajala sčasoma in rimskodobne stavbe, ki je bil velik okoli 6,50 × 6,50 m (sl. z erozijo zdrsnila s pobočja hriba ter se ustavila na ravnejših 13 in 14). Prostor je bil kvadratne oblike. Severni, vzhodni delih pobočja ( in zahodni zid so bili iz enakih kamnov, velikih približno 20 sl. 10 ). Nad njo in nad flišno matično osnovo (SE 12) sta nato sčasoma nastali SE 1 in SE 2. Ostale strati × 15 × 7 cm (povprečje), široki 50 cm in ohranjeni do višine - grafske enote (SE) so tako ali drugače povezane z ostanki med 40 in 45 cm. Vsi (tako kot tudi južni zid) so bili izdelani rimskodobne stavbe. v tehniki suhozidne gradnje; nikjer v prostoru nismo zasledili ostankov malte. Fronte zidov so bile bolj ali manj jasno vi- dne.13 Na južni polovici zahodnega zidu je bila vidna 1,50 m dolga prekinitev zidu, ki je predstavljala prehod iz prvega 13  Zidovi vzhodnega prostorа so označeni SE 4 – J, SE 4 – V, SE 4 – S in SE 4 – Z. 12 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 ilovico (ruševina/izravnava) A4 B4 C4 F5 D4 E4 F4 A3 B3 C3 D3 E3 SE 10 – plast mastne svetlorjave glinaste ilovice z A2 B2 C2 F3 D2 E2 redkim kamenjem (izravnava/hodna površina) A1 B1 C1 SE 4 – severni zid vzhodnega prostora objekta A5 B5 C5 F6 D5 E5 SE 5 – plast sivo rumenkastih kamnov, pomešanih s svetlorjavo glinasto SE 2 – plast svetlorjave ilovice D6 E6 SE 1 – ruša A6 B6 C6 SE 12 – flišna matična (skalna) osnova D1 E1 F1 F2 Kv. D3 Kv. D3 z = 199,49 1 2 5 12 10 4 10 Del podolžnega preseka sonde B (sondiranja MZVKDS Piran). Merilo 1 : 50. A6 B6 C6 A5 E6 F6 D6 B5 C5 A4 E5 F5 D5 B4 C4 A3 E4 F4 D4 B3 C3 A2 E3 F3 D3 B2 C2 A1 E2 F2 D2 B1 C1 D1 E1 F1 11 Tloris ostankov rimske stavbe glede na današnji dovoz za priključek za Črni kal. Merilo 1 : 250. Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 13 C6 zidovi rimske stavbe E6 A5 ruševina F6 raziskano območje D6 skalna osnova B5 kvadrant 5 × 5 m C5 A4 E5 F5 D5 B4 C4 A3 E4 F4 D4 B3 C3 A2 E3 F3 D3 B2 C2 A1 E2 F2 D2 B1 C1 D1 E1 F1 12 Ostanki rimske stavbe po očiščenju ruše (SE 1) in koluvialnih nanosov (SE 2 in SE 3). M 1 : 200. (vzhodnega) v drugi (srednji) prostor. Južni zid vzhodnega našli iz kamnov oblikovano ognjišče (SE 8), velikosti 1,25 × prostora se je od ostalih treh nekoliko ločil. Zgrajen je bil iz 1,85 m (sl. 14, 15), ki je stalo neposredno na hodni površini malenkost večjega kamenja, ohranjen pa je bil le do višine (SE 10) (sl. 10). okrog 30 cm. Na zunanji frontni liniji smo naleteli na nekaj Posebej smo označili tudi manjši vsek v skalo (SE 26) ob za-večjih kamnov, ki so bili za ok. 10 cm pomaknjeni navzven iz hodnem zidu (SE 4 – Z), s podobnim polnilom kot SE 10, ki frontne linije. To spremembo v zidu smo razumeli kot prag smo ga označili kot SE 25 ( sl. 16 ). Verjetno pa gre pri SE 10 vhoda v stavbo, kar bi bilo razumljivo tudi zaradi tega, ker je in SE 25 za isto plast, ki je med ostalim zapolnjevala tudi južni del stavbe predstavljal tudi njen zavetrni del. naraven vsek SE 26 v skalno osnovo. Znotraj vzhodnega prostora stavbe smo, navedeno od spo- Naslednjo plast (SE 5) so tvorili sivo rumenkasti kamni, po-daj navzgor, naleteli na naslednje plasti in strukture. Nad mešani s svetlo rjavo glinasto ilovico ( sl. 10, 17 ). Plast je bila skalno osnovo (SE 12) je ležala plast mastne svetlo rjave gli-debela do 25 cm. Gostota kamnov v njej se je od severa naste ilovice z redkim drobnim kamenjem (SE 10) ( sl. 10 , 16 proti jugu povečevala, najbolj gosta pa je bila približno sredi in 19 ). Znotraj plasti je bilo tudi precej odlomkov opeke, na prostora, kjer smo ji dali posebno oznako SE 18 ( sl. 17 ). SE 5 vrhu plasti pa izključno rimskodobne najdbe. Plast je služila bi lahko predstavljala del ruševine, ki bi služila za izravnavo. kot izravnava terena, njen vrh pa bi lahko označili kot prvo Nahajala se je v celotnem vzhodnem prostoru. V severnem hodno površino. Ob severni polovici zahodnega zidu smo delu je ležala na plasti SE 10, medtem ko smo jo na južnem 14 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 A5 B5 C5 D5 A4 E5 22 – zahod B4 20 – zahod 22 – sever 20 – sever C4 Zahodni prostor D4 A3 E4 4 – sever Srednji prostor B3 36 4 – zahod C3 Vzhodni prostor D3 4 – vzhod E3 A2 B2 16 – jug C2 16 – vzhod 4 – jug D2 A1 E2 B1 F2 C1 D1 13 Ohranjeni zidovi rimske stavbe. Merilo 1 : 150. našli neposredno nad skalno osnovo, ki je bila deloma ož- gana in je proti jugozahodnemu vogalu prostora padla za ok. 30 cm. V tem delu, ki smo ga označili kot SE 27, smo našli tudi nekaj večjih ožganih kamnov, številne fragmente gradbenega materiala in najdbe, večinoma odlomke lonče- nine (sl. 17, 18). Najdbe so se pojavljale tako znotraj celotne plasti kot tudi na njenem vrhu, kar govori v prid temu, da gre za ruševino, ki bi lahko predstavljala drugo fazo obstoja vzhodnega prostora, če ne tudi celotne stavbe. Severno ob ognjišču (SE 8) smo dokumentirali SE 6, ki je obsegala koncentracijo gradbenega materiala (odlomki strešnikov) s primešano svetlo rjavo glinasto ilovico, ki je vsebovala tudi lončenino (sl. 14, 15). Koncentracija bi lahko predstavljala le ostanke porušene strehe ali pa del ob ognji- šču, kamor naj bi postavljali posodje. 14 Vzhodni prostor rimske stavbe. Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 15 D4 SE 4 – severni zid vzhodnega prostora objekta SE 6 – koncentracija gradbenega materiala s primešano svetlorjavo glinasto ilovico, ki je vsebovala lončenino 4 SE 8 – ognjišče, oblikovano iz kamnov 6 SE 12 – flišna matična (skalna) osnova opeka B3 8 ožgan kamen C3 12 D3 E3 B2 C2 15 Ognjišče (SE 8) in koncentracija gradbenega materiala ob njem (SE 6) v vzhodnem prostoru rimske stavbe. Merilo 1 : 100. C4 SE 4 – severni zid vzhodnega prostora objekta 4 D4 SE 12 – flišna matična (skalna) osnova SE 25 – polnilo vseka (SE 26), podobno kot SE 10 SE 26 – vsek v skalno osnovo (SE 12) SE 10 – plast mastne svetlorjave glinaste ilovice z redkimi kamenjem (izravnava/hodna površina) B3 C3 10 Sonda B 25/26 D3 12 E3 B2 16 C2 Vsek (SE 26) v skalno osnovo ob zahodnem zidu vzhodnega prostora rimske stavbe. Merilo 1 : 100. Na južnem delu vzhodnega prostora je SE 27 in delno SE 5 bila enaka debelini enega sloja kamnov, lomljenega laporja D2 prekrivala ruševina, ki smo jo označili kot SE 21 ( sl. 18 in 19 ). ( sl. 20 ). Razlika med SE 13 in SE 14 na eni in SE 21 na drugi Na meji prehoda iz vzhodnega v srednji prostor smo nad strani je tudi v tem, da SE 14 ni vsebovala odlomkov grad- benega materiala. V SE 13 so bili redki in manjši, kot npr. SE 21 našli koncentracijo kamnov, ki smo jo označili kot odlomek tegule z žigom ( G104A ), v SE 21 pa je bilo precej SE 14, vzhodno od nje pa, ob zidu SE 4 – J, še eno koncen - odlomkov gradbenega materiala, tudi večjih kosov. Razen tracijo kamnov (SE 13), ki se je od SE 14 ločila po tem, da so navedenih razlik nam ni uspelo razjasniti odnosa med SE 13 bili kamni ruševine SE 13 večinoma manjši. Debelina obeh je in SE 14. 16 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 C4 SE 4 – severni zid vzhodnega prostora objekta SE 5 – plast sivo rumenkastih kamnov, pomešanih s D4 svetlorjavo glinasto ilovico (ruševina/izravnava) SE 12 – flišna matična (skalna) osnova SE 18 – plast s povečano gostoto sivo rumenkastih 4 kamnov (podobno 5), pomešanih s svetlorjavo glinasto ilovico (ruševina/izravnava) SE 27 – plast z nekaj večjimi ožganimi kamni, številnimi B3 fragmenti gradb. materiala in najdbami (izravnava) opeka ožgan kamen C3 ožgana glina 18 5 D3 12 E3 27 B2 C2 D2 17 Ruševina/izravnava (SE 5) z zgostitvijo kamnov (SE 18) in izravnava (SE 27) na južnem delu vzhodnega prostora rimske stavbe. Merilo 1 : 100. D4 SE 4 – severni zid vzhodnega prostora objekta SE 21 – ruševinska plast z različno velikimi kamni in odlomki gradbenega materiala 4 SE 27 – plast z nekaj večjimi ožganimi kamni, številnimi fragmenti gradb. materiala in najdbami (izravnava) B3 opeka ožgana glina ožgan kamen C3 27 D3 21 E3 21 B2 C2 18 Ruševina (SE 21) nad izravnavo (SE 27) na južnem delu vzhodnega prostora rimske stavbe. Merilo 1 : 100. Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 17 D4 SE 4 – južni zid vzhodnega prostora objekta SE 8 – ognjišče, oblikovano iz kamnov SE 10 – plast mastne svetlorjave glinaste ilovice z redkim kamenjem (izravnava/hodna površina) SE 12 – flišna matična (skalna) osnova 8 SE 21 – ruševinska plast z različno velikimi kamni in B3 odlomki gradbenega materiala opeka ožgan kamen C3 keramika 12 10 D3 Sonda B 21 E3 10 B2 4 21 C2 D2 19 Ruševinska plast (SE 21) na južnem delu vzhodnega prostora rimske stavbe. Merilo 1 : 100. D4 SE 4 – severni zid vzhodnega prostora objekta SE 14) ter redki odlomki gradbenega materiala E4 4 SE 13 – koncentracija kamnov (kamni manjši kot znotraj SE 14 – koncentracija kamnov B3 C3 D3 14 E3 13 B2 C2 D2 20 Koncentraciji kamnov (SE 13 in SE 14) na južnem delu vzhodnega prostora rimske stavbe. Merilo 1 : 100. Zunaj stavbe, na severnem delu ob vzhodnem zidu, je le- prostor so ta zid podaljšali s tem, da so del flišne osnove ju- žala ruševina SE 7, ki jo je tvorila koncentracija strešnega gozahodno od prvega prostora izravnali (vsekali) v velikosti gradbenega materiala (sl. 14, 21). Domnevamo lahko, da okoli 2 × 2 m in zid podaljšali za 1,5 m (SE 16 – V). Hkrati so gre za ostanke podrte strešne konstrukcije. pravokotno nanj postavili 3,8 m dolg zid (SE 16 – J), ki se je Zahodni zid vzhodnega prostora je predstavljal vzhodni zid naslanjal in delno stal na nasutju oziroma izravnavi (SE 34) med geološko osnovo in zidom ( južni zid srednjega prosto - drugega oziroma srednjega prostora ( sl. 13, 22 ). Za srednji ra) ( sl. 13 , 23, 24 ). 18 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 21 Koncentracija strešnega gradbenega materiala (SE 7) zunaj rimske stavbe ob vzhodnem zidu vzhodnega prostora. Pogled proti severovzhodu. 23 Južni zid srednjega prostora (SE 16 – J) na nasutju/ izravnavi (SE 34). Pogled proti jugozahodu. (sl. 13, 22). Podaljšek vzhodnega zidu srednjega prostora 22 (SE 16 – V) so tvorili kamni, ki so podobni tistim iz južne- Srednji prostor rimske stavbe. ga zidu vzhodnega prostora. Jasno izražena je bila le no - Nasutje oziroma izravnavo SE 34 (sl. 23, 24) so tvorili od- tranja fronta zidu, ki je bil ohranjen v širini 30 cm in višini lomki laporja, precejšen del pa tudi odlomki gradbenega 35 cm. Južni zid srednjega prostora (SE 16 – J) je bil zgrajen materiala. iz ploščatih neobdelanih kamnov velikosti okoli 30 × 15 cm Vsi zidovi srednjega prostora so bili, tako kot tisti vzhodne (povprečje). Ravno tako je bila pri njem izrazita le notranja - ga, grajeni v suhozidni tehniki, ostankov malte nismo našli fronta. Širina zidu je bila 45 cm, ohranjena višina do 35 cm. Pred zamejitvijo srednjega prostora so morali teren najprej Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 19 SE 16 - južni zid srednjega prostora objekta SE 34 - nasutje/izravnava iz odlomkov laporja in odlomkov gradbenega materiala opeka C3 ožgan kamen 25 Ostanki nasutja/izravnave (SE 30) nad skalno osnovo 34 (SE 12) na južnem delu srednjega prostora. Pogled proti jugozahodu. 16 izravnati (SE 34), kajti na tem mestu je geološka osnova proti severu padla za okoli 25 cm. Na južnem delu srednjega in zahodnega prostora je skal- B2 ne vseke (SE 12) zapolnjevala svetlo rjava glinasta ilovica z C2 odlomki laporja, v kateri smo našli tudi rimskodobne najdbe 24 Južni zid srednjega prostora (SE 16) in nasutje/izravnava (SE 30) (sl. 25, 26). Nad SE 30 je bil zgrajen tudi del južnega (SE 34) pod njim. Merilo 1 : 50. zidu srednjega prostora (SE 16 – J) (sl. 26). B3 SE 16 – južni zid srednjega prostora objekta SE 30 – nasutje/izravnava iz svetlorjave gline z odlomki laporja opeka ožgan kamen C3 30 16 B2 C2 26 Nasutje/izravnava iz svetlorjave gline z odlomki laporja (SE 30) na južnem delu srednjega in zahodnega prostora z južnim zidom srednjega prostora (SE 16). Merilo 1 : 50. B4 SE 4 – Z − zahodni zid vzhodnega prostora objekta SE 4 – J − južni zid vzhodnega prostora objekta C4 SE 9 − nasutje iz svetlorjave glinaste ilovice z odlomki laporja 20 – S SE 12 − flišna matična (skalna) osnova SE 14 − koncentracija kamnov 20 – Z SE 15 − plast srednjevelikih ploščatih kamnov, pomešanih z rjavo ilovico in gradbenim materialom SE 16-V − vzhodni zid srednjega prostora objekta A3 SE 16-J − južni zid srednjega prostora objekta SE 20-S − severni zid srednjega prostora objekta SE 20-Z − zahodni zid srednjega prostora objekta B3 9 4 – Z SE 33 − tlak iz srednjevelikega in večjega kamenja 33 SE 34 − nasutje/izravnava iz odlomkov laporja in odlomkov C3 gradbenega materiala opeka ožgan kamen 14 D3 15 4 – J 34 B2 12 16 – V 16 – J C2 D2 27 Srednji prostor z nasutjema/izravnavama SE 9 in SE 15 in prehodom iz srednjega v zahodni prostor (SE 33). Merilo 1 : 100. SE 9 – nasutje iz svetlorjave glinaste ilovice z odlomki iz laporja C3 SE 16 – južni zid srednjega prostora objekta SE 23 – plast z odlomki laporja, premešanimi s svetlejšo rjavo glinsto ilovico 9 23 16 B2 C2 28 Plast odlomkov laporja, premešanih s svetlejšo rjavo glinasto ilovico (SE 23) na južnem delu srednjega prostora rimske stavbe. Merilo 1 : 50. Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 21 Na severnem delu je za izravnavo služila nasuta svetlo rjava Ohranjeni del zahodnega zidu srednjega prostora je bil ne- glinasta ilovica z odlomki laporja, ki je ravno tako vsebovala koliko debelejši od zidov vzhodnega prostora. Zahodni zid številne rimskodobne najdbe ter razpršeno oglje in gradbe- (SE 20 – Z) je bil grajen iz neobdelanega kamenja velikosti ni material na vrhu (SE 9) (sl. 27). Na južnem delu srednjega do 30 × 15 cm (povprečje), ohranjen v dolžini 4,5 m, širini prostora sta nad SE 30 ležali dve plasti; nižje ležeča, ki so jo okoli 70 cm in v višino do 20 cm. Obe fronti zidu sta bili tvorili odlomki laporja, premešani s svetlejšo rjavo glinasto jasno izraženi. Iz enakih kamnov je bil grajen tudi severni ilovico, vsebovala je tudi rimskodobne, predvsem keramič- zid (SE 20 – S), dolg 4 m, širok 55 cm in ohranjen do višine ne najdbe (SE 23), označili bi jo lahko kot hodno površino, 10 cm. Fronti zidu sta bili jasno izraženi (sl. 12, 13, 22). in višje ležeča, do 35 cm debela plast srednje velikih plošča- Če so bili zidovi vzhodnega in večinoma srednjega prosto-tih kamnov, ki so bili pomešani z rjavo ilovico in gradbenim ra (razen južne polovice zahodnega zidu) do neke višine materialom (SE 15) ( sl. 27, 28 ). ohranjeni v celoti, tega ne moremo reči za zahodni prostor Prehod iz srednjega v tretji oziroma zahodni prostor je bil stavbe na Bošku. tlakovan s srednje velikim in večjim kamenjem (SE 33) (sl. Že južni del zidu SE 20 – Z in del zidu SE 16 – J, ki pred-27 , 29, 31 ). stavljata stik srednjega in zahodnega prostora, npr. kaže- ta znake uničenja (sl. 12, 13, 22).14 Severni zid zahodnega prostora (SE 22 – S) je bil slabo ohranjen in kazal je znake uničenja. Širok je bil okoli 40 cm, v dolžino je bil ohranjen 3 m in v višino 10 cm. Frontnih linij zidu nismo opazili (sl. 13, 31). Med kamenjem zidu so ležali precejšnja količina grad- benega materiala in tudi odlomki lončenine. Če bi bila zido- va SE 20 – S (srednji prostor) in SE 22 – S (zahodni prostor) hkratna, je opazen zamik slednjega proti jugu, kar pomeni, da tudi severni zidovi vseh treh prostorov niso bili grajeni v isti liniji. Tudi zahodni zid (SE 22 – Z) je bil slabo ohranjen, postavljen pa je bil na polkrožni podlagi, ki je na notranji strani zidu »padla« za dobrih 40 cm. Tudi pri zahodnem zidu nismo opazili frontnih linij, ohranjen pa je bil v dolžini 1,5 m, višini do 10 cm in širini 30 cm (sl. 13, 31). O delitvi 29 S srednje velikim in večjim kamenjem tlakovan prehod iz zahodnega prostora v nekem trenutku bi lahko pričali tudi srednjega v tretji oziroma zahodni prostor (SE 33). Pogled ostanki zidu SE 36, dolžine 70 in širine 50 cm, ki so ležali proti jugozahodu. severno od prehoda iz srednjega v zahodni prostor (sl. 13 in 31). Glavnino zahodnega prostora je predstavljal vsek v skalno osnovo na južnem delu, nepravilne ovalne oblike, dolg okoli 3 m in globok skoraj 60 cm, ki smo ga označili kot SE 29, njegovo polnilo pa kot SE 37 (sl. 31). Glede na količino najdb in dejstvo, da je bila zemlja (ilovica), s katero je bil vsek zapolnjen, zelo temno rjava, kar govori o prisotnosti organskih snovi v njej, bi ta vsek lahko označili za odpadno jamo. Glede na skromne ostanke zidu SE 36, ki ga je, kot kaže, vsek SE 29 prekinil (uničil), lahko rečemo, da je SE 29 kasnejša in da je njen izkop v nekem trenutku uničil zahodni prostor, tako da njegove prvotne oblike v tlorisu ne pozna- mo. Severno od vseka SE 29 se je geološka osnova dvignila 14  Čeprav se po odstranitvi vseh plasti do skalne osnove vidi, da se oba zidova na stikih srednjega in zahodnega prostora zaključujeta pravilno, ravno odrezano, kar bi kazalo, da bi lahko v zgodnji fazi 30 Zahodni prostor rimske stavbe. objekta obstajal širši prehod med prostoroma (sl. 13, 22). 22 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 A5 SE 2 – plast svelorjave ilovice SE 12 – flišna matična (skalna) osnova B5 SE 20 – zahodni zid srednjega prostora objekta SE 22-S – severni zid zahodnega prostora objekta SE 22-Z – zahodni zid zahodnega prostora objekta SE 24 – plast svetlorjave glinaste ilovice, pomešane s srednjevelikim kamenjem, večjo količino odlomkov gradbenega materiala in razpršenimi delci oglja SE 29 – vsek (SE 29) v skalno osnovo s polnilom vseka SE 29 (SE 37); zelo temnorjava ilovica SE 33 – tlak iz srednjevelikega in večjega kamenja SE 36 – ostanki zidu SE 39 – plast ploščatih kamnov, pomešanih s svetlorjavo glinasto ilovico A4 opeka keramika ožgan kamen 22-S B4 22-Z 24 2 20 39 A3 36 29/37 B3 12 33 C3 31 Zahodni prostor rimske stavbe. Merilo 1 : 100. in tvorila ok. 70 cm širok pas, ki bi lahko v nekem trenutku, npr. že pred uničenjem zidu SE 36, predstavljal funkcional- no delitev zahodnega prostora. V severozahodnem delu zahodnega prostora je ležala plast, ki so jo tvorili ploščati sivorjavi kamni, pomešani s svetlo rjavo glinasto ilovico, ki je vsebovala še drobce oglja in gradbenega materiala (SE 39). Razprostirala se je na površini okoli 3 m², debela pa je bila okoli 15 cm. Lahko bi predstavljala del ohranjene hodne po- vršine severnega dela zahodnega prostora. SE 39 je del- no prekrivala plast svetlo rjave glinaste ilovice, pomešane s srednje velikim kamenjem, razpršenimi delci oglja in večjo količino gradbenega materiala, ki smo jo označili kot SE 24 (sl. 31). Plast SE 24 je segala tudi prek dela, kjer je verjetno prvotno stal zid SE 22 – S, pa tudi prek vseka SE 29. Številni fragmenti lončenine, stekla in kovinskih predmetov nakazu- jejo, da gre izravnavo, katere vrh je najverjetneje predsta- vljal najmlajšo hodno površino stavbe na Bošku. Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 23 6Analiza gradiva Na najdišču je bila odkrita večja količina gradiva, ki ga iz bližnje okolice (npr. Na vrhu, Školarice, Križišče pri Spodnjih nedvomno lahko pripišemo rimskemu obdobju. Veči- Škofijah, Sermin, Fornače, Grubeljce) in širšega prostora so na gradiva pripada gradbenemu materialu, predvsem pripomogle h kronološki opredelitvi tipov ter pri nekaterih gre za dele strešnih kritin, t. i. tegul in imbreksov. Velik primerkih tudi k določitvi njihovega geografskega izvora. del pa so predstavljali tudi odlomki različnih amfor, grobe lončenine, fine namizne keramike, oljenk, steklenega po- 6.2 Drobno gradivo sodja in nekaj kovinskih predmetov, tako uporabnih kot okrasnih. Tu predstavljeno gradivo v celoti sodi v rimsko obdobje,16 ne- kaj redkih novodobnih najdb iz ruše (SE 1) smo pri obdelavi 6.1  izpustili. Čeprav ne sodi med rimskodobno gradivo v pravem Metodologija dela pomenu besede, naj omenimo tudi najdbo surovca jantarja Za analizo keramičnega gradiva je bila iz celote izločena ve- iz plasti SE 10 v vzhodnem prostoru rimskodobne stavbe (sl. čina diagnostičnih kosov, ki smo jih kataloško obdelali (po M. 32).17 Horvat 1999): odlomki ustij, ročajev, držajev, dna, ornamenti- rana ostenja.15 Na enak način so bili izločeni in obdelani ste- kleni odlomki. Kataloško so obdelani tudi kovinski in kamniti predmeti z najdišča. Kovinsko gradivo predstavljajo poljedel- sko ali obrtniško orodje, mogoče orožje, žeblji in žebljički, različni odlomki nedoločljivih železnih in bronastih predme- tov, odlomki pločevine, deli bronastih posod, šivanke, deli fi- bul, pasna spona in kot redkost – svinčena utež. Za celotno gradivo je značilno, da je dokaj fragmentarno ohranjeno. Keramičnemu gradivu so bile makroskopsko določene teh- nološke lastnosti (faktura, barva preloma in premazov, tehni- ka žganja, vrsta nanosa oziroma premaza in krasilne tehnike). Del keramičnega gradiva je bil pred risanjem utrjen, verjetno z lepilom, ki ni topno v vodi. Lepilo je spremenilo barvo in trdoto površine. Taka keramika je na površini sijoča in zelo trda. Zaradi tega smo se odločili, da bomo pri utrjeni keramiki 32 Surovec jantarja iz vzhodnega prostora rimske stavbe. barvo in sestavo fakture določali le na prelomu. Opis površi- ne pri fakturnih tipih je narejen na kosih, ki niso bili predho- 6.2.1 Kamnite najdbe dno utrjeni. Pri opredelitvi in časovnem uvrščanju gradiva smo se naslonili Ovalna obdelana kamna iz zidu SE 4 – S in SE 29 (G51, G259) na obstoječe tipologije. Večina plasti je časovno uvrščenih s bi bila lahko izstrelka za frače, saj sta po velikosti, teži in obli- pomočjo keramike, kovinskih najdb in stekla. Datacije so naj ki npr. podobna, sicer poznoantičnim, izstrelkom za frače iz - večkrat dokaj široke, zaradi širokega časovnega razpona pro amfiteatra v Viminaciju (Bogdanović 2013, 396, sl. 4: 1–3, 5; 6: - izvodnje in uporabe večine obravnavanih tipov, predhodne- ga uničenja dela najdišča ter fragmentiranosti keramičnega 16  Med prazgodovinske najdbe lahko zanesljivo uvrstimo le odlomka in steklenega gradiva. Primerjave s primerki iz drugih najdišč dveh fibul, ene iz halštatskega (G107) in druge iz poznolatenskega obdobja (G110), a domnevamo, da sta bili tako ali drugače upora- 15  Obravnavani so tudi nekateri odlomki, ki niso bili izrisani, so pa bljeni v času obstoja rimskodobne stavbe. fotografirani in predstavljeni v katalogu in na tabelah. 17  PN 285; najden znotraj kv. C3 v SE 10; teža 2 g. 24 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 1–2). V zidu SE 4 je bil najden tudi odlomek kamnitega brusa starejših tovrstnih sponk, saj obstoj stavbe na Bošku ne pre- (G52). sega časa 1. stoletja. 6.2.2  Na Bošku je bilo najdenih nekaj delov bronastih posod. Tako Kovinske najdbe del bronastega ročaja G172 sodi med ročaje korcev z labod- Na Bošku je bilo skupaj najdenih 120 kovinskih najdb, od tega jimi glavicami na koncu ročaja. Korci s tovrstnimi ročaji se po- je bilo za nadaljnjo obravnavo izločenih 20 bronastih, 60 že- javljajo v prvi polovici 1. stoletja n. št., v Sloveniji pa jih največ leznih predmetov in 2 predmeta iz svinca. Večina najdenih poznamo z Vrhnike (Nauportus) in njene okolice (Breščak kovinskih predmetov izvira iz polnila jame/vseka SE 29/37 iz 1982, 12–14, t. 1: 2–4; J. Horvat 1990, 133, t. 30: 2–3). ruševinskih plasti in verjetno izravnave SE 5. Ročaj G31 verjetno predstavlja odlomek zajemalke z vodo-Bronasti predmeti ravnim, dolgim ročajem. V Sloveniji najboljšo primerjavo naj- Kot dele noše smo opredelili fibule oziroma njihove odlomke demo v ročaju iz Novega mesta, ki žal nima ohranjene grob- in pravokotno oziroma kvadratno pasno sponko. Odlomek ne celote (Breščak 1982, 20, t. 8: 66; 20: 66), v isti tip pa sodi certoške fibule ( tudi podoben ročaj iz groba 5 z Idrije pri Bači, ki je časovno G107 ) verjetno predstavlja najstarejšo najdbo na Bošku. Ohranjena sta ploščat okrogel gumb in del neo uvrščen v avgustejsko obdobje (Breščak 1982, 20, t. 8: 67). - krašene noge, ki ima v preseku obliko črke T. Po shemi Bibe Nekaj podobnih ročajev je bilo npr. najdenih tudi v pozno- Teržan imajo ploščate gumbe certoške fibule VII in X vrste, latenskih grobovih na beograjski Karaburmi, vsi pa izvirajo iz toda odlomek je premalo ohranjen, da bi mu lahko določili prehoda 1. stoletja pr. n. št. v 1. stoletje n. št. (Todorović 1972, podobliko, zato ga širše uvrščamo v čas od druge polovice 5. 59, t. 3: 7; 4: 6; 28: 15, 16; 32: 8). stoletja do 3. stoletja pr. n. št. (1977, 325–326, 331, 353, 357, Aplika v obliki delfina (G173) je prvotno verjetno predstavljala 364–368, 371–374, 380–383, sl. 3, 4). del bronaste posode. Podobna aplika je bila najdena v staro- Fibula krščanskem kompleksu v Emoni, in sicer v plasti 1. gradbene G110 sodi med fibule poznolatenske sheme, ki se po - faze, ki jo je Ljudmila Plesničar Gec uvrstila v čas 1. do 3. sto - javljajo ob koncu mlajše železne dobe, to je ob koncu 2. in v letja (Plesničar Gec et al . 1983, t. 19: 12), apliko pa Irena Sivec 1. stoletju pr. n. št. (Cunja et al. 2010, 43, sl. 25). Fibula z Bo - in Božena Dirjec uvrščata v konec 1. stoletja (1998, 37, kat. št. ška ima polno štirikotno nogo, neokrašen lok, ki ima s strani 243). Aplike v obliki delfinov so predstavljale dele ulitih bro - obliko violinskega godala, in peresovino, kjer so na eni strani nastih pokrovčkov deteljičaste oziroma srčaste oblike, ki so ohranjeni štirje navoji, tako da domnevamo, da jih je bilo sku - bili s šarnirjem pritrjeni na ročaje bronastih vrčkov. Delfinček paj osem. Prave primerjave zanjo nam ni uspelo najti. Noga je predstavljal eno od oblik kaveljčka na pokrovu, ki je služil in oblika loka sicer nekoliko spominjata na fibule tipa Almgren za odpiranje (npr. Breščak 1982, 57, t. 14: 129–130; Feugère 16b, ki se pojavljajo ob koncu 1. in v prvi polovici 2. stoletja, 1994, 152, 155, sl. 14: 35–37). Nekateri avtorji jih uvrščajo v čas a se ločijo glede peresovine in okrasa na loku (Böhme 1972, celotnega 1. stoletja (npr. Feugère 1994, 152), drugi v čas od 14–15, t. 5: 312–314), najbolj pa je fibula z Boška podobna, klavdijsko-neronskega do flavijskega obdobja (npr. Cassani sicer sekundarno zviti, fibuli s poznolatenskega svetišča na 2002, 522), tretji pa v konec 1. stoletja (npr. Breščak 1982, 27). Frauenbergu nad Lipnico (Tiefengraber 2015, 651: desno na sliki). Med dele bronastega posodja uvrščamo tudi preprost peltast Na dnu plasti SE 5 je bila najdena bronasta igla z delom pe okov (G273), ki je bil najden v ruši sonde B, med sondiranji, - resovine fibule ( ki jih je izvedel MZVNKD Piran. Verjetno gre za peltast pod- G53 ). stavek za bronaste korce, ki so bili privarjeni na dno poso- V koluvialni plasti SE 2 je bila najdena pravokotna oziroma de (Tassinari 1993a, 57; Tassinari 1993b, 128). Korec, najden v kvadratna dvojna sponka (G7). Tovrstne sponke se v rimskem, strugi Ljubljanice na Vrhniki, je na podlagi dobre izdelave in predvsem zgodnjem cesarskem obdobju, pojavljajo redko podobne pelte, kot je naša, uvrščen v flavijsko obdobje (Bre- (npr. Boulasikis et al. 2012, 128, t. 59: Bz 1057). Jürgen Olden- ščak 1982, 14, t. 2: 15; J. Horvat 1990, 133–134, t. 31: 3; Radnóti stein npr. primerek iz Stockstadta na Majni uvršča v pozno 1938, 46–47, t. 16: 1). Najdbe iz Štalenske gore pa kažejo, da 2. stoletje (1977, 217, t. 78: 1042). So pa pogostejše v pozno- so bile takšne pelte za podstavke bronastih korcev v uporabi antičnem in zgodnjesrednjeveškem obdobju (npr. Busuladžić lahko že v prvi polovici 1. stoletja (Deimel 1987, 28, 127, t. 11: 2021, 58–60, sl. 7: 3; Heynowski 2017, 103; Schulze-Dörrlamm 15–16). ne znotraj struktur, tako da ne moremo trditi, da gre za eno Bronasto iglo, ki se na eni strani zaključi z majhno ploščico 2009, 30–33). Žal je bila sponka najdena v koluvialni plasti in (G175), bi lahko uvrstili med t. i. ušesne žličke oziroma sonde. Telo takšnih sond je lahko tordirano, običajno na širšem delu Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 25 igle, bližje ploščici. Okras je verjetno olajšal držanje igle ob skozi stoletja, jih lahko časovno uvrščamo samo na podlagi njeni uporabi. Tovrstne igle so uporabljali za različne medi- zaprtih kontekstov, cilindrični oziroma vrečasti/žakljasti zvon- cinske potrebe, ravno tako pa so bile lahko del kozmetičnega ci pa se pojavljajo že v času pred sredino 1. stoletja (Božič ali farmacevtskega pribora. Igle s tordiranim vratom se po- 2005, 317).18 javljajo že vsaj v 1. stoletju (Borzić et al. 2016, 193, št. 5, 12), V SE 24 je bil najden tudi bronast trnek (G126). Najdbe trn-primerki iz Siska ( Siscia ) pa so npr. širše uvrščeni v čas med 1. kov so pogoste v naselbinah v bližini voda. Njihova tipologi-in 4. stoletjem (Latinović, Nagradić Habus, Lončar 2017, 170, ja ali klasifikacija nam ni znana, gre pa za predmete, ki se v sl. 91: 1–3). nespremenjeni obliki pojavljajo praktično do današnjega dne Za odlomke tulaste bronaste cevke, ki se zaključuje s kaveljč- (Крунић 1997, 192). kom (G164, G174), smo našli kar nekaj primerjav, a je njihov Železni predmeti namen različno razlagan. Za primerek iz Nevioduna je tako Od vseh kovinskih predmetov, najdenih na Bošku, prevla-navedeno, sicer z vprašajem, da gre mogoče za del bronaste dujejo železni, med njimi različni kovani žeblji ( G11 – G12 , uteži, natančnejših najdiščnih podatkov ali časovne uvrstitve G37 – G38 , G64 – G65 , G80 , G127 – G128 , G165 , G185 – G194 , nimamo (Petru, Petru 1978, 65, t. 15: 38). Za primerke iz Gu-G261 – G265 , G276 – G277 ). Enaki kovani železni žeblji se v rine pri Dellachu na avstrijskem Koroškem Peter Jablonka na nespremenjeni obliki izdelujejo tudi danes, 19 tako da so za podlagi mnenja Dragana Božiča navaja, da gre za poznoan-kronološko uvrščanje neuporabni. Podobno velja za nekatere tične zaponke za ovratnice (2001, 132, op. 386, t. 92: 20–24), železne zanke ( G9 , G102 ) ali železna okovja različnih oblik podobno, le brez natančne časovne uvrstitve, za rimskodob-( ne primerke iz Siska ( Siscia G33 , G59 , G60 – G63 ). ) meni Remza Koščević (1991, 17, t. 2: 33). Nekaj primerkov poznamo tudi iz Emone. Tako iz V plasti SE 2 je bil med drugim najden žebljiček z vzorcem starokrščanskega centra poznamo dva, eden je iz plasti, ki je križnega rebra in štirimi bunčicami (G10). S tovrstnimi že-uvrščena v 1. gradbeno fazo, tj. v čas 1. do 3. stoletja (Plesni- bljički je bila podkovana vojaška obutev. Avtorji jih običajno čar Gec et al. 1983, 107, t. 8: 20), drugi iz plasti, ki je uvrščena v povezujejo s časom Cezarjevega osvajanja Galije in časom 2. gradbeno fazo, tj. v prvo polovico 4. stoletja (Plesničar Gec državljanskih vojn po njegovi smrti, v uporabi pa naj bi bili še et al. 1983, 116, t. 22: 38), obakrat pa je navedeno, da gre za na začetku srednjeavgustejskega obdobja (npr. Bernardini, J. fragment bronaste cevke, na enem koncu podaljšane v ka- Horvat, Vinci 2023, 23–24). V zahodni Sloveniji naj bi kazali velj. Kot tulasta bronasta kvačka je navedena tulasta cevka iz na prisotnost rimskih vojakov v času med cezarijanskim in žarnega groba 366 severno emonskega grobišča, ki ga lahko začetkom srednjeavgustejskega obdobja, morda v povezavi uvrstimo v prvo polovico oziroma sredino 1. stoletja (Plesničar z Oktavijanovimi vojnami v Iliriku med letoma 35 in 33 pr. n. Gec 1972, 71, t. 96: 8). Podobno je Kordula Gostenčnik med ši- št. (npr. Istenič 2015, 46, 50–51, 57–58, t. 2: 5–13; 5: 9–21; La- valni pribor uvrstila tulasto cevko s kaveljčkom (nem. Spindel- harnar 2009, 132–133, t. 5: 10–14; 2015, 16, t. 2: 10–12, 17–21). haken) s Štalenske gore, kjer je tekstilna proizvodnja obstajala Podobni, predvsem v povprečju manjši žebljički, se lahko v drugi polovici 1. stoletja pr. n. št. in v prvi polovici 1. stoletja uporabljajo tudi v celotnem avgustejskem obdobju in še ka- n. št. (2014, sl. 5: 1). Primerke iz Augsta (Augusta Raurica) v sneje, skozi celotno 1. stoletje (Istenič 2015, 58; Jablonka 2001, Švici pa je Emilie Riha uvrstila med medicinske pripomočke, in 159, op. 479). Mogoče je kot del obuvala služil tudi železen sicer med t. i. »kaveljčke za rane« (nem. Wundhaken), najdeni žebljiček (G184) iz SE 29/37. vladavine cesarja Nerona (1986, 85, t. 58: 644–646). Zanimiv je tudi bronast žebljiček s ploščato okroglo glavi- pa so bili v plasteh iz prve polovice 1. stoletja, mogoče še do co, na katero je pritrjen kos zvite bronaste pločevine (G92), Bronast zvonec (G30) lahko uvrstimo med zvonce cilindrične najden v SE 9. Namena njegove uporabe nam ni uspelo oziroma vrečaste/žakljaste (nem. sackförmige) oblike s pe- ugotoviti. terokotnim ušescem za obešanje. Različne bronaste zvonce največkrat povezujemo z živinorejo in pašništvom (drobnica), a jih lahko najdemo tudi v grobovih. Najdeni so bili tudi v raz- ličnih svetiščih in kultnih mestih, kar kaže, da so jih uporabljali 18  Za bronaste zvonce nasploh, z navedeno literaturo, glej npr. Božič pri različnih obredih. Uporabljali so jih tudi v stanovanjskih 2005, 315–319; Giovannini, Tasca 2016, 105–111; Grego, Mlinar 2012, objektih kot opozorilo o prihodu nekoga ali v apotropejskem 9–12. depojskih ali zakladnih najdb. Ker gre pri zvoncih in zvončkih sign«, ki jih je mogoče kupiti v specializiranih trgovinah (npr. https:// www.bauhaus.si/zebelj-esschert-kovano-zelezo-11-5-cm [dostop 17. za tipološko homogene predmete, z neprekinjeno uporabo pomenu. V poznoantičnem obdobju lahko predstavljajo del 19  Naj tu navedem le prodajo ročno kovanih žebljev »Eschert De- julij 2023]). 26 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 Pri koničastem železnem predmetu G55 gre za enak pred- železnega ključa (G274). Zgornji del bi lahko bil odlomljen, met, kakršna sta bila najdena na sosednjem najdišču Na vrhu slabo pa je ohranjena tudi brada, tako da ne vemo, kakšna je (Tica, Kovačič 2019, 38, G9, G10). Ob iskanju primerjav za- bila oblika, če sploh, kljunov na njej. Ključ z enostavnim drža- nju je bilo ugotovljeno, da so jima najbolj podobni izstrelki jem je bil npr. najden na Školaricah pri Spodnjih Škofijah, sicer za katapult s piramidalno konico in trnom, kakršni so znani v poznoantični ruševini (Žerjal, Novšak 2020, 177, G1576)20, npr. na Cerkljanskem, časovno pa so uvrščeni še v zgodnje- tako v latenskem (npr. Jacobi 1974, 153–165) kot tudi zgodnje- avgustejsko obdobje (Istenič 2005, t. 4: 6–10; Istenič 2015, rimskem obdobju (npr. Schütz 2003, 88–115) pa imajo ključi t. 2: 15–32; 3: 1–11). Tudi v tuji literaturi so tovrstni predmeti običajno zanko na vrhu držaja. največkrat uvrščeni med izstrelke za katapult, zaradi nespre- Odlomek železnega orodja G178 bi lahko predstavljal del menjene oblike pa ima njihovo časovno uvrščanje širok ča-železnih ločnih škarij, kakršne se pojavljajo že od zgodnje-sovni razpon, od republikanskega obdobja do pozne antike latenskega obdobja dalje (Jacobi 1974, 87–91, sl. 24, t. 25), v (npr. Ivčević 2004, 163–164, 173, t. 2: 25; James 2010, 220, sl. praktično nespremenjeni obliki pa jih poznamo iz celotnega 130: 783–794; Unz, Deschler-Erb 1997, 24, t. 22: 421–428). rimskega obdobja (Busuladžić 2014, 88–90, 182–184, t. 80; Ob obdelavi primerkov z najdišča Na vrhu smo dopustili tudi 81). Lahko bi ga opredelili tudi kot nož z dolgim trnom za možnost, da gre za ostanke rimskodobnih šil s trnom (Tica, nasaditev (npr. Dolenz 1998, t. 112: ME120). 21 Najdba iz Boška Kovačič 2019, 38, z navedeno literaturo). Tudi za nekatere po-nekoliko spominja tudi na sicer večji nož iz neznanega najdi-dobne koničaste predmete s Štalenske gore, ki so uvrščeni v šča v Bosni in Hercegovini, ki je uvrščen zelo široko, v čas med čas med koncem 1. stoletja pr. n. št. in klavdijskim obdobjem, 1. in 6. stoletjem (Busuladžić 2014, 197, t. 108; 324). Heimo Dolenz meni, da gre lahko za dele orodij in ne za dele Na Bošku sta bila najdena dva odlomka, oba v SE 29/37, ki puščičnih izstrelkov (1998, 76, 79), podobno je kot domnevna ju lahko nedvomno pripišemo nožem. Prvi sodi med nože s konica svedra (?) iz Nauporta (J. Horvat 1990, 287, t. 22: 2) trakastim nastavkom za držaj ( G180 ), drugi med nože s trna-ali podoben primerek iz sicer poznoantičnega kompleksa v stim nastavkom za ročaj ( G181 ). Nožu s trakastim ročajem in Virunu (Gugl 2004, 183, t. 18: 10). Verjetno enako orodje/orož-ravnim hrbtom ne moremo določiti oblike. Noži s trakastimi je predstavlja podoben, a slabše ohranjen železen predmet ročaji, ki se zaključujejo z zanko in z ravnim hrbtom, se lahko ( G56 ), najden v isti plasti. pojavljajo že v latenskem obdobju (npr. Jacobi 1974, 116–121), Železen predmet G8 bi bil lahko nož za izrezovanje lesa s najdemo pa jih npr. tudi na Štalenski gori, kjer se najstarejši širokim rezilom. Adnan Busuladžić je nože za les s širokim pojavljajo v klavdijskem obdobju (Dolenz 1998, 264, kat. ME rezilom uvrstil v Tip A, posamezni primerki znotraj tipa pa se 78–ME 83), pa tudi na Školaricah (Žerjal, Novšak 2020, 176, med seboj ločijo glede načina izdelave ročajev (2014, 35, t. 19: G483, G1507, G2929 in G3671). Trakast ročaj ima zaključek 55, 58–59). Med mezijskimi noži za obdelavo lesa je primer-lahko tudi upognjen pod pravim kotom. Tudi tovrstni noži ku iz Boška najbolj podoben sicer poznoantični/zgodnjesre-se lahko pojavijo že v poznolatenskem obdobju (npr. Jacobi dnjeveški nož iz Gamzigrada, ki je časovno uvrščen na konec 1974, 126, kat. 375–376), ravno tako pa jih, vsaj v klavdijskem 6. stoletja oziroma na začetek 7. stoletja, Ivana Popović pa ga obdobju, najdemo na Štalenski gori (Dolenz 1998, 265–266, je uvrstila v Tip C nožev za obdelavo lesa. Za ostale mezijske kat. ME 90–ME 104). Trakasta ročaja z nedoločljivim zaključ-primerke navedenega tipa pušča časovno uvrščanje odprto kom sta bila najdena tudi v grobovih 18 in 51 s konca 1. ozi-(Поповић 1988, 90–91, t. 15: 5). roma 2. stoletja na Križišču pri Spodnjih Škofijah (Novšak, V SE 30 smo našli železno iglo za šivanje/šivanko (G260). Ko- Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019, 109). V avgustejsko obdobje vinske, a tudi koščene igle za šivanje se na rimskih najdiščih je uvrščen nož s trakastim ročajem in ravnim hrbtom z luknjo pojavljajo pogosto. Zanje je značilno, da imajo na zgornjem, na ročaju s Štalenske gore (Dolenz 1998, 264, t. 107: ME84). širšem delu največkrat eno, redko pa dve ušesci. Takšne igle Podobno velja za nože s trnastim nastavkom za ročaj. Po-so uporabljali za šivanje tkanin in usnja, predvsem bronaste znamo jih tako v latenskem (npr. Jacobi 1974, 122–123) kot pa tudi v medicini (npr. Крунић 1997, 192–193; Чолаков/Cho-tudi v rimskem obdobju (npr. Dolenz 1998, 270–271, kat. lakov 2010, 153; Latinović, Nagradić Habus, Lončar 2017, 162). Gre za vsakodnevno uporabljene predmete, katerih oblika in 20  Toda čeprav gre za poznoantično ruševino (SE 445), gre lahko tudi uporabnost se sčasoma nista menjali, tako da jih brez konte- za dele prvotnega ostrešja skladišča iz druge četrtine 1. stoletja (Žer- kstov ni mogoče časovno opredeljevati. jal, Novšak 2020, sl. 479). V času sondiranj, ki jih je izvedel MZVNKD Piran, je bil najden 21  Primerjava z nožem iz Štalenske gore je približna. Oba imata dokaj tanko ravno rezilo, dolg trn za nasaditev, pri čemer se nož iz Štalen- tudi železen predmet, ki verjetno predstavlja ostanke večjega skega vrha zaključuje z zanko, pri primerku iz Boška pa se eden od ohranjenih delov zaključuje z razširitvijo neznane oblike. Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 27 ME116–ME122). Toda za nože, predvsem tiste s trnastim na- 6.2.3 Steklene najdbe stavkom, velja, da tipološka raznolikost ni povezana z različ-Stekleni predmeti z Boška so bili ohranjeni zelo fragmentar-no uporabo in predvsem kronološko opredeljenostjo, saj se v no, še posebej to velja za tiste steklene posode, ki so bile nespremenjeni obliki pojavljajo vse od starejše železne dobe izdelane iz zelo tankega stekla. Večinoma so ohranjeni le naj-do novoveškega obdobja. debelejši deli posod, to so odlomki ustij, deli dna in ročaji. Na Bošku sta bili najdeni še dve železni rezili, a sta odlom-Skupaj je bilo najdenih 181 odlomkov stekla, v nadaljnjo ob-ka premalo ohranjena, da bi lahko ugotovili, ali gre za dele delavo je bilo izločenih 12 odlomkov steklenih posod in od-nožev ali za kakšno drugo orodje z rezilom ( G58 in G182 ). lomek steklene tordirane palčke ( G13 , G39 – G42 , G67 , G83 , Zanimivo najdbo predstavlja dobrih 10 cm dolg in 50 g te-G129 , G197 – G200 , G266 ). žak železen predmet deltoidne oblike ( G57 ). Med železnimi V zahodnem zidu vzhodnega prostora (SE 4 – Z) je bil naj-orodji ali deli rimskodobnih naprav mu nismo našli primerjav; den majhen odlomek cevastega ustja z nataljeno narebreno lahko bi šlo za polizdelek, ali pa tudi za železni ingot. Železni apliko iz dekoloriranega stekla ( G40 ). Odlomek je pripadal ingoti različne teže in različnih oblik, tudi t. i. »dvojnopirami-krožniku ali skodelici z apliko na izvihanem ustju. Irena Lazar dalni« ingoti, se namreč pojavljajo vsaj od poznohalštatskega prve uvršča med krožnike tipa 1.3.2., druge med skodelice obdobja dalje, tudi v rimskem cesarskem obdobju (npr. Jaco-tipa 2.4.3. Krožnike je časovno uvrstila v 2. stoletje, skodelico bi 1974, 248–250, sl. 57, t. 76). Podobni so tudi trikotni ingoti v drugo polovico 1. in 2. stoletje (2003, 67, 75, sl. 28: 1.3.2.; (npr. Dolenz 1998, 325 (B24–B32), t. 91). 29: 2.4.3.). Gre za skodelice z narebrenima držajema obli-Nekaterim odlomkom, verjetno delom orodij, nismo uspeli ke Is 43 po Clasini Isings, ki jih uvršča v čas od sredine 1. in ugotoviti/določiti namena (npr. G179 , G195 ). v prvo polovico 2. stoletja (1957, 59). Pri obdelavi steklenih Svinčena predmeta posod iz kantona Ticino za skodelice tipa Is 43 isto časovno nedoločljivega svitka iz svinčene pločevine, ki je bil najden v skodelic Is 43 (tip 11), oboje pa kot italska proizvoda časovno SE 29/37 ( G196 ), eno od zanimivejših najdb na Bošku pred - uvršča v 1. stoletje (2017, 53, 59, z navedeno literaturo). Sko - stavlja 10 cm visok in 335 g težak svinčen predmet v obliki delice Is 43 v 1. stoletje uvršča tudi Pierre-Eric Girard (2010, Na Bošku sta bila najdena dva svinčena predmeta. Poleg Anastassios Antonaras ima krožnike (tip 3b) za plitko različico uvrstitev navaja tudi Simonetta Biaggio Simona (1991, 81–82). amfore (G66). Iz rimskega obdobja poznamo svinčene amu- 95: Isings 43). lete v obliki amfor, ki pa so veliki med 5 in 6 cm. Šlo naj bi za Odlomka steklenih prstanastih dnov G129 in G266, najdena amulete z apotropejskimi atributi oziroma ex-voto darove, na dnu plasti SE 24 oziroma SE 30, bi lahko predstavljala od-namenjene božanstvom (npr. Catalogo 2002, 273, kat. Vb. lomka skodelice, krožnika ali celo majhnega vrča. Toda glede 39; Liebmann, Humer 2021, 655, kat. 866–867; Milovanović na to, da sta ohranjena le majhna odlomka dna in ne tudi 2017, 151, 320, kat. 622–623). Časovno so uvrščene v 2. in 3. ostenij in predvsem ustij, bi bila njuna natančnejša tipološka stoletje (Liebmann, Humer 2021, 655), nekoliko manjše (3,3 uvrstitev vprašljiva. do 4,7 cm) pa naj bi se pojavljale še tudi v 6. in 7. stoletju (Witt 1998, 106, kat. 107 a-e). Iz ruševine SE 7 izvira odlomek steklenega cevasto navzven Toda svinčeno amforo z Boška verjetno lahko uvrstimo med zavihanega ustja z delom ostenja skodelice (G83). Verjetno uteži. Iz okolice Modene npr. poznamo nekaj svinčenih uteži gre za del skodelice IS 44a, ki so večinoma značilne za 1. sto- v obliki amfor, ki so bile težke med 304 in 340 g (Corti, Pal letje, lahko pa se pojavljajo še na začetku 2. stoletja. V redkih - lante, Tarpini 2001, 302, sl. 221), primerih se lahko pojavljajo že v poznoavgustejskem obdo- 22 kar bolj ali manj ustreza teži rimske libre oziroma funta, ki znaša 328,9 g (Hosch 2011, bju, največ pa jih je iz časa Tiberija in zgodnjega obdobja 207). Zaradi visoke stopnje stilizacije je tovrstne uteži težko Flavijcev oziroma v drugi polovici 1. stoletja (Biaggio Simona časovno uvrščati brez konteksta in tako so tudi modenske 1991, 83–85; Czurda-Ruth 1979, 59–62; Girard 2010, 95: Isings svinčene amfore zelo široko časovno uvrščene; od 2. stoletja 44; Isings 1957, 59–60; Whitehouse 1997, 83–84). pr. n. št. do 5. oziroma 6. stoletja (Corti, Pallante, Tarpini 2001, V SE 29/SE 37 je bilo najdenih nekaj odlomkov steklenih 302, sl. 227). posod. Odlomek dna steklenice s kvadratnim trupom ima na dnu odtisnjene koncentrične kroge (G199). Steklenice s kvadratnim trupom so uvrščene v tip Is 50. Večinoma izvira- jo iz druge polovice 1. in 2. stoletja (npr. Isings 1957, 63–67; Lazar 2003, 149–150, sl. 43: 6.3.1.), toda pojavljajo se že v 22  Amfori z Boška so podobni predvsem primerki sl. 221: 1, 3 in 5. 28 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 klavdijskem obdobju (npr. Harden 1947, 306, št. 98e), Barba- Oljenke (1979, 135–136, št. 1020–1022). reliefnim oljenkam. Večinoma so izdelane iz zelo fino preči- ščene lončarske mase brez vključkov; površina je zelo mehka Odlomek vratu z delom ročaja ( G197 ) predstavlja verjetno in mazava. Odlomki imajo na obeh površinah ostanke pre - vrat vrča, lahko ene od oblik, ki jih je Irena Lazar uvrstila med lahko že iz poznoavgustejskega ali tiberijanskega obdobja Vsi odlomki oljenk, ki so bili najdeni na najdišču, pripadajo ra Czurda-Ruth pa meni, da so najstarejše iz Štalenske gore maza (O1). Prepoznali smo odlomke volutnih oljenk Loesc- enoročajne vrče tipov 5.1.1. (Is 55a) s stožčastim ostenjem, hcke I,23 odkritih v SE 29/37 (G201–G203). Oljenke tega tipa 5.1.2. (Is 13) s hruškastim ostenjem ali 5.1.3. (Is 52a) s krogla- so izdelovali od srednjeavgustejskega obdobja, v uporabi pa stim ostenjem. Vse tri navedene tipe časovno uvršča v sredi- so bile do konca flavijskega obdobja (Žerjal, Novšak 2020, no oziroma drugo polovico 1. stoletja (2003, 126–128, sl. 37: 190; Istenič 1999, 160–161). V plasti SE 2 je bil najden odlomek 5.1.1., 5.1.2, 5.1.3.). diska in ramena, okrašenega z okrasom jajčnega niza (G14). Ustje steklenice ali balzamarija ( Odlomek je izdelan iz fino prečiščene lončarske mase z red- G13 ), dna z delom ostenja ( kimi rjavimi zrni (O2), na površini pa so vidni ostanki rjavega G200 ) in različni ročaji, predvsem vrčev ( G41 , G42 , G67 , G198 premaza. Jajčni niz na ramenu je pogost okras na oljenkah ), so premalo ohranjeni, da bi jih lahko tipološko uvrščali. tipa Loeschcke VIII. Najstarejši primerki tega tipa oljenk so Tordirana steklena palčka, najdena v severnem zidu vzho- poznani iz poznoavgustejskega ali klavdijskega obdobja; naj- dnega prostora (SE 4 – S), ki se zaključuje s ploščasto raz- večji razcvet so doživele od konca 1. do 3. stoletja. Najprej so širitvijo (G39), je le delno ohranjena. Uvrstimo jo lahko v tip jih izdelovali na obalah srednje Italije, od 1. stoletja naprej pa I.2 po Zrinki Buljević (2002, 299, 302–303). Namen različnih se je njihova proizvodnja širila proti severu (Loeschcke 1919, steklenih palčk, tudi tordiranih, ni razjasnjen (Isings 1957, 94). 166–178, 237–243; Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019, Njihovo uporabnost si arheologi, predvsem na podlagi oblike 90; Bussière, Lindros Wohl 2017, 193). Poleg zgoraj omenjenih zaključkov in primerjav s paličicami iz drugih materialov raz- smo prepoznali še odlomke tipološko nedoločenih reliefnih lagajo različno. Tako za tordirane primerke menijo, da bi šlo oljenk, kot npr. dele ramen z ostenjem (G112, G204–G206) lahko za (simbolične) preslice, palčke za mešanje in jemanje in dna (G113, G207). Odlomki se med seboj razlikujejo po balzamov, parfumov ali zdravilnih snovi iz stekleničk, palčke premazu, ki je rdeč ali rjav, na nekaterih odlomkih pa pre- za mešanje vina ali za palčke za spenjanje las (npr. Biaggio maz ni več ohranjen. Odlomki so premajhni, da bi jim lahko Simona 1991, 221–222; Buljević 2002, 299–301). Časovno so natančneje določili obliko, nedvomno pa jih lahko pripišemo uvrščene v 1. in 2. stoletje (Buljević 2002, 302; Isings 1957, 95), reliefnim oljenkam. tudi izdelovali, se v grobovih začnejo pojavljati v poznoavgu najstarejši akvilejski primerki, kjer so tovrstne palčke verjetno Fino namizno posodje-stejskem obdobju. Največ jih je iz časa med letoma 20 in 60, K finemu namiznemu posodju prištevamo posode s sigila- pojavljajo pa se do konca 1. stoletja (Buora et al. 2004, 32). tnim premazom in keramiko tankih sten. Tako sigilatno po- Tudi tordirane palčke s Štalenske gore so zgodnje; pojavljajo sodje kot odlomki keramike tankih sten so zelo fragmentirani se od začetka 1. stoletja, čeprav se jih ne da natančneje ča- in slabo ohranjeni. Na večini odlomkov je premaz ohranjen sovno omejiti (Czurda-Ruth 1979, 208). le v sledovih ali pa ga sploh ni. Takim odlomkom ne morem 6.2.4 Keramične najdbe točno določiti oblike in jih zato nismo uvrstili v katalog, kjer je predstavljen izbor tovrstnega posodja. Glavnino arheoloških najdb z Boška pri Stepanih predstavljajo Sigilatno posodje posod. Fino namizno posodje, uvoženo iz severne Italije, je primerjavami lahko uvrstimo v čas 1. in prve polovice 2. sto- letja. Posode so izdelane iz fino prečiščene lončarske mase, razdeljeno na posodje s sigilatnim premazom in keramiko svetlo roza barve, z mehko in mazavo površino ter slabo do tankih sten. K namiznemu posodju smo uvrstili fine lonce in delili na funkcionalne tipe, analizo oblike in na namembnost Na najdišču so bili odkriti le odlomki italske sigilate, ki jih s rimskodobna lončenina in opeke. Lončeno posodje smo raz- vrče. Kuhinjska keramika je zastopana tako s kampanjsko ku dobro ohranjenim premazom; opredelili smo jih kot izdelke - padskih delavnic, ki so sigilatno posodje izdelovale od konca hinjsko keramiko kot z lonci, značilnimi za severno italski pro - 1. stoletja pr. n. št. dalje. Zaradi slabe ohranjenosti odlom - stor. Posebej so predstavljene oljenke in transportno posodje. kov in kasnejšega utrjevanja keramike pri večini odlomkov ne 23  Bolj natančna opredelitev je otežena zaradi fragmentarnosti odlomkov. Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 29 moremo ožje določiti, ali gre za padsko B sigilato ali pozno- z rozeto (G130), iz SE 24 in morda tudi odlomek krožnika padsko sigilato. (G269) iz SE 33. Tovrstni krožniki se pojavijo okoli leta 30 n. Prepoznali smo odlomke padske sigilate B, katere proizvo št. in so zelo pogosti v kontekstih iz sredine 1. stoletja po ce- - lem Sredozemlju (Conspectus 1990, 86). Tej produkciji smo dnja je prenehala nekje po sredini 1. stoletja (Mantovani 2021, pripisali tudi krožnika s stopničastim prehodom Consp 21.3.2 147; Mazzeo Saracino 2000, 35; Žerjal 2005, 266–268). Za iz SE 24 ( G131 ) in iz SE 29/37 ( G208 ). Odlomek ustja in oste - poznopadsko produkcijo je značilno, da ponovno začnejo nja iz SE 23 ( G120 ) smo opredelili kot krožnik tipa Consp. uporabljati okras aplik (Schindler Kaudelka, Fastner, Gruber 21, vendar je preslabo ohranjen, da bi mu lahko podrobneje 2001, 151–152; Žerjal 2005, 267; Žerjal, Novšak 2020, 179). določili obliko. Proizvodnja tovrstnih krožnikov je najkasneje Poznopadsko sigilato, okrašeno z aplikami, je Susanne Za - do trajanskega obdobja potekala vzporedno s krožniki tipa behlicky-Scheffenegger uvrstila v oblikovno skupino A. V No - Consp. 20, le da so redkejši (Conspectus 1990, 88–89). V sku - riku se npr. najstarejši izdelki te skupine pojavijo v klavdijskem pino krožnikov padske produkcije smo pripisali tudi odlomke obdobju, najmlajši pa sredi 2. stoletja (Schindler Kaudelka, Fa - prstanastega dna iz SE 1 ( G2 ), SE 27 ( G167 ) in SE 33 ( G270 ) s stner, Gruber 2001, 151–153; Zabehlicky-Scheffenegger 1992, slabo ohranjenim rdečim premazom in del prstanastega dna 415–416). Na najdišču se sicer pojavljata dve glavni obliki po - iz SE 29/37, ki nima več ohranjenega premaza ( G209 ). sod, skodelice in krožniki. Aretiniski sigilati smo pripisali le odlomek prstanastega dna Tako kot na Školaricah najbolj pogosti odlomki sigilate pripa- dajo skodelicam z rebrom Consp. 34, ki se pojavljajo v dveh z dobro ohranjenim svetlečim premazom krožnika iz SE 24 velikostih. V skupino manjših ( acetabulum ) s premerom 7 ( G133 ). Za aretinsko sigilato je značilen zelo trd rdeč premaz, do 9,5 cm sodita dva odlomka ustji z ostenji ( G44 , G132 ), k izdelana pa je iz zelo fino prečiščene lončarske mase brez vi - velikim ( paropsis ) s premerom 11 do 13 cm pa trije odlomki dnih primesi. Odlomek je premajhen, da bi mu lahko določili ( G114 , G210 , G211 ). Zaradi slabe ohranjenosti nobenega obliko. Aretinsko sigilato so začeli izdelovati v sredini 1. stole - primerka nismo uspeli podrobneje uvrstiti. Vse skodelice so tja pr. n. št., proizvodnja pa je upadla nekje sredi 1. stoletja n. neokrašene, kar je značilno za padsko sigilato B, vendar je na št. (Conspectus 1990, 13–16; Mantovani 2021, 156). številnih odlomkih premaz zelo slabo ohranjen ali sploh ne Med najbolj tipične oblike padske sigilate B sodita odlomka in na ostenju ni vidnih ostankov aplik. Padske delavnice so ta krožnikov z navpičnim konkavno-konveksnim robom ustja tip skodelic izdelovale od tiberijskega časa, vendar oblika ni Consp. 18.2.3 ( G43 , G68 ). Gre za priljubljeno obliko krožni - bila pogosta. Na najdišču Fondi Cossar v Akvileji pa se najbolj kov, ki so jo izdelovali med srednjeavgustejskim obdobjem pogosto pojavlja prav v padski B sigilati (Mantovani 2021, 149, in prvo polovico 1. stoletja (Conspectus 1990, 82–83; Mazzeo t. 1). Množično se pojavi tudi v poznopadski produkciji, kjer so Saracino 2000, sl. 1). H krožnikom padske proizvodnje smo skodelice okraševali z aplikami. Najpogostejše so na prosto - pripisali še v SE 1 odkrito odebeljeno ustje in ostenje z dobro ru severnega Jadrana, Norika in Panonije (Conspectus 1990, ohranjenim rdečim premazom ( G1 ); morda gre za krožnik 112; Zabehlicky-Scheffenegger 1992, 419; Žerjal 2008, 268). Consp. 20 (Conspectus 1990, 86–87). Odlomek iz plasti SE 2 Najverjetneje k tem skodelicam lahko pripišemo odlomka pr - pa ima pod odebeljenim ustjem ostenje, okrašeno s pere - stanastih dnov s slabo vidnim žigom i.p.p. ( G212 , G213 ) in snim okrasom ( G15 ). odlomki prstanastih dnov iz SE 5, SE 21 in SE 23 ( G69 , G115 , Skodelicam padske sigilate B lahko pripišemo prstanasto dno G121). in del ostenja cilindrične skodelice Consp. 27 ali 26 (G16). V SE 9 je bilo odkrito močno izvihano ustje sklede ali kro- Odlomek ima na zunanji površini ostanke temno rdečega žnika Consp. 39/43 ali morda Consp. 42, ki ima na površini premaza. Izdelava teh skodelic se je iztekla v klavdijskem času slabo ohranjen rdeč premaz (G95). Gre za poznopadsko si-(Conspectus 1990, 100–101). Odkrite so bile npr. na Križišču, gilato oblikovne skupine B, za katero so značilne nove oblike kjer gre morda za izdelek loronske delavnice (Novšak, Beklja- posodja in barbotin okras na ustju. Začetek proizvodnje naj nov Zidanšek, Žerjal 2019, G225, G374), in na Školaricah pri bi bil v času Nerona, zaključil pa naj bi se sredi 2. stoletja Spodnjih Škofijah, kjer gre za izdelke poznopadskih delavnic. (Zabehlicky-Scheffenegger 1992, 421–422). Consp. 39 in 43 Najmlajši primerki te produkcije so bili najdeni v grobovih tra- predstavljata najbolj pogosto obliko sigilatnega posodja v janskega obdobja (Žerjal 2008, 66, t. 2: 28−33; Žerjal, Novšak flavijskem času na noriško-panonskem prostoru in v Padski 2020, 179, G32, G2220, G3135, G3250, G3481). nižini (Conspectus 1990, 120, 128). Eno vodilnih oblik poznopadske oblikovne skupine A pred- Morda k sigilatnemu posodju lahko pripišemo tudi v SE 5 stavlja krožnik s pokončnim robom ustja oblike Consp 20.4. odkrito zakrnelo ustje in ostenje posode, izdelane iz fino Tej obliki pripadata odlomek ustja in ostenja, okrašenega 30 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 prečiščene lončarske mase brez vključkov, z zelo mehko po- na Serminu (J. Horvat 1997d, 110, t. 48: 18) in v plasti iz začetka vršino in brez premaza (G72). Oblika močno spominja na 1. stoletja na Fornačah (Stokin 1992, 84, t. 1: 2). severnoitalske reliefne sigilatne skodelice Sarius, katerih pro- V SE 29/37 je bil v odkrit tudi odlomek ostenja z ostanki te-izvodnja se je začela v zadnji četrtini 1. stoletja pr. n. št. Pro-mno sivega premaza, okrašen z apliciranimi luskami ( G217 ). dukcija je dosegla višek v prvih treh desetletjih 1. stoletja n. št. Na podlagi okrasa ga uvrščamo v 1. ali v prvo polovico 2. in se je zaključila v klavdijskem obdobju (Schindler Kaudelka stoletja (Ricci 1985, 330−331, okras št. 14, t. 108: 6−8). Tako 2000, 62). okrašene skodelice so bile najdene na Serminu med gradi-Keramika tankih sten (KTS) vom iz jarka ob Rižani, časovno uvrščenim v 1. stoletje (J. Hor - K fini namizni keramiki sodijo tudi skodelice in čaše, izdelane vat 1997d, 110, t. 48: 16), na Križišču pri Spodnjih Škofijah med KTS iz plasti SE 108 (Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal l 2019, iz t. i. keramike tankih sten. Gre za posode manjših dimenzij, 93, G286) ali med gradivom iz Školaric pri Spodnjih Škofi - ki posnema dražje kovinsko posodje, s stenami debeline do jah (Novšak, Žerjal 2020, 183, G1424). Na Štalenski gori pa 2 mm. Tovrstno posodje so razvili v srednjeitalskih delavnicah se pojavljajo v plasteh tiberijsko-klavdijskega časa (Schindler v 2. in 1. stoletju pr. n. št., od zgodnjecesarskega obdobja Kaudelka 1975, oblika 84, 102, 106, 136, 143). pa so ga nato izdelovali po celotnem imperiju. Čeprav med KTS prepoznamo številne oblike in fakture, zaenkrat še ni bilo V SE 29/37 je bil najden tudi odlomek ostenja, okrašen z do- odkritih veliko delavnic (Žerjal 2008, 72–73; Montana et al. bro ohranjenim zelo temno sivim okrasom navpičnega niza 2003, 387–388). barbotin bunčic (G216). Odlomek je zelo majhen in je zato Na Bošku je večina najdenih odlomkov narejenih iz zelo fine težko prepoznati celoten motiv; morda gre za del motiva grozdov iz bunčic in girland ali vodnih listov. Tovrstni motivi redukcijsko žgane in izredno mehke keramike s temnejšim, se pojavijo na skodelicah tipa 102 s Štalenske gore, v pla- mat sivim premazom KTS1. To fakturo na Školaricah pove - steh iz časa po letu 25 (Schindler Kaudelka 1975, 102c, 102i). zujejo s fakturo C iz Ravene (Žerjal 2008, 74) in je primerljiva Kombinacijo grozdov iz bunčic in vodnih listov najdemo tudi s fakturo B 9 na Serminu (J. Horvat 1997e, 169). Najbolje je na skodelici iz Školaricah pri Sodnjih Škofijah (Žerjal, Novšak ohranjena cilindrična skodelica z drobno vodoravno kane - 2020, 184, G131). luro pod ustjem in zelo slabo vidnim peresnim okrasom na spodnjem delu posode (G116), ki jo lahko uvrstimo v tip Ri- Poleg skodelic lahko k fakturi KTS1 pripišemo tudi spodnji del cci 2/323 (Ricci 1985, 291, t. 93:4). Tovrstne skodelice so bile ostenja čaše, okrašene z vodoravnimi kanelurami in temno npr. odkrite v plasteh na Križišču pri Spodnjih Škofijah (No- sivim premazom na zunanji površini (G271). Primerjavo mu však, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019, 92, G323, G328b), v najdemo med gradivom iz Sermina, kjer je bilo najdeno ustje grobu 14 na grobišču Bertoki-Vale (Ciglar et al. 2017, 57–58, čaše s temno sivim premazom (J. Horvat 1997d, 105, t. 1: 6). t. 6: 14) in na Školaricah pri Spodnjih Škofijah (Žerjal, Novšak Odlomek ustja in ostenja redukcijsko žgane cilindrične sko-2020, 182). V severni Italiji so se proizvajale od tiberijskega delice, izdelane iz fino prečiščene lončarske mase s številnimi časa do prve četrtine 2. stoletja, na provincialnih trgih pa vključki belega peska brez premaza ( G122 ), je primerljiv s fa-se pojavljajo do sredine 2. stoletja (Ricci 1985, 291). Iz te brikatom C s Štalenske gore (Schindler Kaudelka 1975, 33) fakture so na Bošku narejeni vsi okrašeni odlomki ostenj, ali fakturo KTS11 (Žerjal, Novšak 2020, 182). Odlomek morda prevladujejo pa odlomki, okrašeni s koleščkanjem ( G123 , pripada obliki 68 s Štalenske gore, ki je bila značilna za avgu-G124 , G215 ). Tovrsten način okraševanja je značilen za čas stejsko-tiberijsko obdobje (Schindler Kaudelka 1975, 84). Po-od tiberijskega obdobja do 2. stoletja (Plesničar Gec 1977, dobna skodelica je bila odkrita tudi na Školaricah pri Spodnjih 18−19; Ricci 1985, 316−318, okras št. 5). Škofijah (Žerjal, Novšak 2020, 182, G2231). Redukcijsko žgana skodelica iz SE 29/SE 37 (G214) z ostan- Poleg zgoraj navedenih k redukcijsko žganim skodelicam ki temno sivega premaza ima ostenje okrašeno z glavnički, KTS pripisujemo še dno iz SE 5 ( G71 ). Dno nima ohranjenega izdelanimi v barbotin tehniki. Gre za okras, ki je značilen za premaza ali ga nikoli ni imelo, na površini dna skodelice tan - severnojadransko proizvodnjo med Raveno in Akvilejo in je kih sten iz SE 9 ( G96 ) pa so ohranjeni ostanki temno sivega v uporabi od začetka 1. do začetka 2. stoletja, najbolj pogost premaza. pa je v neronsko-flavijskem obdobju (Ricci 1985, 331, okras št. Veliko redkejši so odlomki oksidacijsko žgane kerami 340, t. 108: 15). Tako okrašene skodelice so bile odkrite tudi - na Školaricah pri Spodnjih Škofijah (Žerjal, Novšak 2020, 183, ke tankih sten, ki so jo do avgustejskega obdobja uva- G58), v grobu 9 in v plasti SE 108 na Križišču pri Spodnjih Ško- žali iz delavnic srednje Italije, po tem obdobju pa so jo fijah (Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019, G61, G330b), Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 31 najverjetneje izdelovali tudi v Padski nižini in na Jadranu posodje odprte oblike, kamor sodijo sklede in skodelice. (Mantovani 2021, 89–90, 93). Posodje se loči po obliki ustja in trupa, medtem ko so si Čaša iz SE 5 je bila izdelana iz oksidacijsko žgane fino preči oblike ročajev ali dna podobne pri različnih posodah. - ščene lončarske mase brez premaza KTS3 (G70). Taka izde- Venetski namizni keramiki smo pripisali le dno iz SE 5; odlo- lava prevladuje med KTS v republikanskem in v avgustejskem mek nima ohranjenega premaza in je premajhen za določitev času (Marabini Moevs 1973, 36, 99; Schindler Kaudelka 1975, oblike posode (G74). Venetsko namizno keramiko so izdelo-30–31, 163–166). Morda gre za obliko Marabini 8, ki je časov- vali na območju Padske nižine in verjetno Furlanije od konca no umeščena v avgustejsko obdobje (Marabini Moevs 1973, 5. stoletja pr. n. št. do sredine 1. stoletja n. št. (Berden 2022, 69, 70). Primerjave lahko najdemo med gradivom iz Sermina 128, s starejšo literaturo). (J. Horvat 1997d, 103, t. 35: 8) in Mandrge-Razdrto (J. Horvat, Vrči Bavdek 2009, 70), na Štalenski gori pa so tovrstne čaše ume- ščene v zgodnje- in srednjeavgustejski čas (Schindler Kaudel- Vrč je trebušasto oblikovana posoda z izrazitim vratom in vsaj ka 1975, 39-46, 151, 164, t. 1: 2; 2: 2, 5; 3: 6). enim ročajem. Vrče delimo v dve glavni skupini, na vrče z V SE 29/37 odkrito dno in del ostenja sta narejena iz oksida- čanje oblike in tipa je ustje, ki ima lahko izlivek. Trup je večino enim in na vrče z dvema ročajema. Glavni element za dolo- cijsko žgane, prečiščene lončarske mase s finimi do zmernimi ma kroglast ali ovalen, dno je večinoma prstanasto. Ročaji so - vključki (G218). Skodelica ima debelejše stene, kot se običaj- lahko okrogli, trakasti, profilirani in narebreni (Plesničar Gec no pojavljajo pri keramiki tankih sten. 1977, 27). Eno- in dvoročajni vrči se med seboj ne razlikuje - H keramiki tankih sten smo prišteli tudi odlomek ustja in vratu jo le v oblikovnem pogledu, ampak predvsem v uporabnem keramičnega balzamarija iz SE 29/37 (G219), in sicer h KTS5. smislu. Enoročajni vrči predstavljajo tipično namizno posodje, Izdelan je iz zelo fino prečiščene lončarske mase brez prime- namenjeno strežbi vina in vinu sorodnih pijač. Izvirajo iz ital- si, rdečerumene barve. Keramični balzamariji z odebeljenimi skega prostora in posnemajo steklene, srebrne, kovinske in ustji so bili odkriti v grobovih na grobišču Bertoki-Vale (Ciglar sigilatne vrče (Plesničar Gec 1977, 27). Dvoročajni vrči, čeprav et al. 2016, grob 10 št. 6; 11, št. 21; 12, št. 3; 13, št. 5; 14, št. 8; 17, jih obravnavamo kot namizno keramiko, sodijo predvsem št. 5 in 9). Gre za balzamarije hruškaste oblike, ki je značilna med shrambeno in transportno posodje (Schindler Kaudelka za zgodnjerimske kontekste (J. Horvat 2012, 277; Schindler 1989, 37–46; Schindler Kaudelka, Mantovani 2018, 339–340). Kaudelka 1975, 221). Odlomki vrčev z najdišča Boško so večinoma precej fragmen- Namizna keramika tirani. Pri obdelavi gradiva z bližnjih Školaric je Tina Žerjal si- Na Bošku je bilo najdene malo namizne keramike. V to cer uspela oblikovati glavne skupine vrčkov, vrčev in amfor z ravnim dnom, a je hkrati ugotovila, da gre za široke skupine, skupino smo uvrstili vso oksidacijsko žgano keramiko, iz - ki jih je težko vzporejati z že izdelanimi tipologijami vrčev, saj delano iz bolj ali manj prečiščene lončarske mase. Upora - le-te slonijo na obliki in širini vratu, pritrditvi ročajev in obli - bljali so jo predvsem za serviranje, shranjevanje in pripra - ki trupa (Žerjal 2008, 181–182). V naselbinskih kontekstih so vo hrane. Pri pripravi hrane so jo uporabljali za pripravo, ki odlomki vrčev običajno premalo ohranjeni, da bi jim lahko ni povezana s segrevanjem, saj ta tip posodja ni odporen določili obliko, saj se običajno najbolje ohranijo le dna in tra - na temperaturne spremembe in na stik z ognjem. Med kasti profilirani ročaji, ki največkrat niso tipološko opredeljivi. gradivom smo prepoznali odlomke lokalne ali severnoja- V plasti SE 24 sta bila odkrita vodoravno izvihano ustje in dranske oksidacijsko žgane namizne keramike, izdelane iz ozek vrat enoročajnega vrča ( G135 ). Pod robom ustja je na treh fakturnih tipov, od N1 z zelo fino prečiščeno lončarsko zunanji površini vodoravno rebro, ki ga lahko razumemo kot maso brez vključkov, z mehko pršno površino, do N3 pre - nastavek za ročaj. Vrč je izdelan iz zelo fino prečiščene lon - čiščene lončarske mase s številnimi do zmernimi vključki čarske mase brez vključkov, površina je mehka. V Akvileji, tudi šamota (zdrobljena opeka ali keramika), peska, fine sljude na izkopavanjih Fondi Cossar, so vrči s tako oblikovanimi ustji in železovih oksidov. Fakturna skupina N4 pa je oprede- ena najbolj pogostih oblik vrčev. Pogosto se pojavljajo v kon- ljena kot venetska siva keramika. Gre za redukcijsko žga- tekstih 1. stoletja, z manjšimi oblikovnimi spremembami pa je no, sivo, namizno keramiko, izdelano iz fino prečiščene ta oblika prisotna do pozne antike (Cividini 2021, 407–408, t. lončarske mase z zmernimi vključki. Oblikovno se ta vrsta 2: 7). Na Školaricah pri Spodnjih Škofijah so vrči s tako obli- keramike deli na dve glavni oblikovni skupini, na posodje kovanimi ustji opredeljeni v skupino NK38 (Žerjal 2008, 183, zaprte oblike, kamor sodijo vrči, fini lonci in čaše, ter na kat. št. 2333). 32 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 Dva odlomka polkrožno odebeljenih, širših ustij vrčev iz SE 24 Poleg vrčev med zaprte oblike posodja iz prečiščene kera- (G136, G137), lahko pripadata enoročajnim ali dvoročajnim mike prištevamo tudi fine lonce.24 Narejeni so iz fine pre-vrčem. Vrč G136 ima stožčast vrat in odgovarja obliki NK43 čiščene do bolj grobe lončarske mase, ki vsebuje številne s Školaric (Žerjal 2008, 183, kat. št. 2344). Vrč G137 ima ožje vključke. V uporabi so lahko kot namizno posodje ali kot ustje in cilindrični vrat in odgovarja obliki NK42 s Školaric posode za shranjevanje živil. Fini lonci imajo običajno cilin- (Žerjal 2008, 183, kat. št. 2340). Oblika ustja teh vrčev spomi- dričen ali stožčast vrat z izvihanim ustjem in jajčastim tru- nja na amfore Dr. 2–4 ali na italijanske amfore z ravnim dnom, pom; nekatere posode imajo na notranji strani ustja nasta- le da so pri vrčih ustja bolj gracilna. Splošna datacija vrčev vek za pokrov. Dno je lahko prstanasto ali ravno. NK 42-43 je 1. do tretja četrtina 2. stoletja (Žerjal 2008, 183, z K finim loncem smo prišteli v SE 29/37 odkrito odebeljeno iz-navedenimi primerjavami). vihano ustje z nastavkom za pokrov na notranji strani ( G222 ). K večjim dvoročajnim vrčem z odebeljenim profiliranim Primerjave mu najdemo med gradivom iz Školaric pri Spo- ustjem, ki sodijo v širšo družino amfor z ravnim dnom tipa dnjih Škofijah; tip NK5 (Žerjal 2008, 186, kat. št. 2240; Žerjal, Dressel 28, smo pripisali v plasti SE 2 odkrit odlomek narebre- Novšak 2020, 201, G2449, G3860). Na najdišču Fondi Cossar nega ustja in vratu (G17), v SE 29/37 pa sta bila odkrita vsaj v Akvileji so taki lonci opredeljeni kot tip 6, dvoročajni lonci z dva vrča tega tipa (G224 – del ustja in vratu z ročajem; G225 odebeljenim izvihanim ustjem z nastavkom za pokrov, ki naj – odlomka ustja in vratu). Na Školaricah pri Spodnjih Škofijah bi bil različica tipa 5. V Seveglianu se pojavljajo od 2. stoletja so ti vrči opredeljeni kot tip NK57 in uvrščeni v čas 1. in 2. pr. n. št., v osrednji Italiji pa v času med 1. stoletjem in pozno stoletja. Razširjeni so bili na noriško-panonskem področju, na antoninskim obdobjem (Cividini 2021, 417–418, t. 7: 6). Jadranu, v Italiji in v zahodnem Sredozemlju (Žerjal 2008, 184, K vrčem ali finim loncem smo prišteli tudi odlomek ustja z s starejšo literaturo, kat. št. 2381; Žerjal, Novšak 2020, 201). rahlo izvihanim poševno odrezanim robom ustja ( G223 ), ki Vrča tega tipa sta bila odkrita tudi na bližnjem najdišču Na ga lahko uvrstimo v tip NK4 iz Školaric pri Spodnjih Škofijah; Vrhu 1 (Tica, Kovačič 2019, G241, G314), ravno tako v Trstu, lonci z enostavnim izvihanim ustjem. Ta oblika ustja je v upo - med izkopavanji na trgu Barbacan v plasteh iz 1. in 2. faze, ki rabi skozi celotno rimsko obdobje, od 1. do 4. stoletja (Žerjal so časovno uvrščene v konec 1. in začetek 2. stoletja (Maselli 2008, 185–186, kat. št. 2031). Scotti et al. 2004, 93, t. 6: 66). Manjše navpično, kvadratno ustje in ostenja iz SE 3 ( G29 ) pri - Prepoznali smo tudi dvoročajne vrče z vrečastim ali trebuša - pada čaši ali manjšemu finemu loncu. stim ostenjem, širokim, rahlo odebeljenim kelihastim ustjem Poleg obravnavanih so ostale najdbe namizne keramike fra - in trakastimi, rahlo profiliranimi ročaji. Odlomek ustja z ro - gmentirane, ohranjeni so le posamezni deli, ki ne dopuščajo čajem in delom ostenja je bil odkrit v SE 2 ( G18 ), odlomek oblikovnih definicij: ustja v SE 25 ( G162 ) in v SE 29/37 odlomek ustja in vratu - ozki vratovi, najverjetneje enoročajnih vrčev ( G45 , G84 , ( G221 ). Vrč iz SE 25 ima bolj pokončno ustje, ki je na robu G138 ); stanjšano, ročaj pa je rahlo profiliran in trakast. Na Školaricah - profilirani trakasti ročaji ( G97 , G139 , G227 – G230 , G268 ) in pri Spodnjih Škofijah so tovrstni vrči opredeljeni kot tip jajča - trakast ročaj G140 ; stih loncev s čašastim ustjem NK1B (Žerjal 2008, 185, kat. št. - ravna dna ( G117 , G125 , G145 , G168 , G272 ); 2212–2219). Pogosti so predvsem v 1. in 2. stoletju, glede na - prstanasta dna ( G21 , G85 , G105 , G142 – G144 , G146 , G233 analize vsebin vrčev iz Pompejev, Rima, Ostie, Stabbie in dru - – G236 ). gih najdišč so jih uporabljali za hrambo in prodajo ribjih omak Poleg zaprtih oblik so bile na Bošku najdene tudi odprte obli- (Cividini 2021, 418, tip. 8; Schindler Kaudelka, Mantovani 2018, ke, sklede, ki so jih uporabljali predvsem za serviranje hrane. 337–338, sl. 13). V plasti SE 2 je bil najden odlomek odebeljenega navpičnega K tej obliki smo pripisali tudi v SE 21 odkrito čašasto ustje s ustja (G19) sklede ali krožnika s kaneluro pod ustjem. Podob- ne sklede s kaneluro pod ustjem so bile najdene na Sermi- kaneluro pod robom ( G109 ) in v SE 29/37 najdeno manjše nu (J. Horvat 1997a, t. 7: 1–7). V SE 30 ( G267 ) je bilo odkrito ustje, izdelano iz fino prečiščene lončarske mase, z drobno navpično, kvadratno ustje, ki je najverjetneje pripadalo skledi. kaneluro pod robom ustja ( G220 ). Zelo podobno ustje s ka - neluro pod robom ustja je bilo odkrito na Školaricah (Žer- K namizni keramiki smo prišteli tudi odlomek stanjšanega jal 2008, kat. št. 2214). Vrči te oblike so v uporabi od 1. do roba in ostenja manjšega pokrova (G232). Rob pokrova je 4. stoletja, najbolj pogosti pa so v zgodnjecesarskem času (Schindler Kaudelka, Mantovani 2018, 340; Žerjal 2008, 185, 24  Za ta tip posodja se v literaturi uporablja dva izraza: fini lonci ali kat. št. 2212–2215). lonci iz prečiščene keramike (Istenič 1999; Žerjal 2008) in vaze (Ple- sničar Gec 1977; Vidrih Perko 2006). Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 33 ožgan. Glede na premer pokrova, ki znaša 11 cm, bi šlo mor- 107, t. 9: 8) ter na Školaricah pri Spodnjih Škofijah (Žerjal, No- da lahko tudi za pokrov za amfore. však 2020, 197). Kuhinjska keramika Severnoitalska kuhinjska keramika Največ keramičnega gradiva, najdenega na najdišču, pripada Med kuhinjsko keramiko z najdišča Boško prevladujejo od- kuhinjski keramiki; loncem, pekačem in pokrovom. Tovrstna lomki loncev, ki so izdelek lokalnih ali regionalnih lončarskih lončenina se je uporabljala predvsem za pripravo hrane na delavnic. Okoli dve tretjini lokalne kuhinjske keramike je izde- ognju, zaradi česar je morala biti odporna na termični šok lane iz kompaktne, trde prečiščene lončarske mase z obilnimi ob stiku z ognjem. Nekatere oblike pa so uporabljali tudi za do zmernimi vključki finega belega ali sivega peska, železovih kratkotrajno shranjevanje živil in/ali transport. Za kuhinjsko jeder in šamota. Številni primerki so delno ožgani. Največ je keramiko je značilna velika heterogenost oblik, ki pa so za- loncev in lončkov, sledijo pekači ali krožniki in njim pripadajoči radi svoje funkcionalnosti v uporabi daljše časovno obdobje. pokrovi. Posodje je bilo izdelano na hitrem vretenu in se poja- Določanje hkrati otežuje dejstvo, da je ta tip lončenine veliko- vlja v dveh fakturnih skupinah; KK1 in KK3. Gre za oksidacijsko krat močno fragmenitiran, kar otežuje tipološko opredelitev žgano, neporozno in kompaktno lončenino, z zmernimi zelo (Riccato 2020, 15). finimi vključki rjave do rdečerjave barve. Fakturi KK2 in KK5 Kampanjska/srednje italska proizvodnja sta redukcijsko ali stihijsko žgani, lončenina je groba, temno sive, temno rjave do črne barve, z obilo apnenčevega peska Osnovne oblike kampanjske kuhinjske keramike so nizki pe - in porozno površino. Faktura KK2 je najverjetneje prežgana kači z značilnim rdečim premazom na notranji površini, pe - različica fakture KK5. Način žganja je pri fakturah kuhinjske kači brez premaza in njim pripadajoči pokrovi. Od 2. stoletja keramike težko določiti, saj so bili kosi večinoma ožgani ali v pr. n. št. do 3. stoletja n. št. so jo izdelovale delavnice v zaledju postopku poterenske obdelave utrjeni. Neapeljskega zaliva, v poznorepublikanskem in zgodnjece - Med lonci prevladujejo jajčasti lonci s podarjenim prehodom sarskem obdobju, na višku produkcije, pa so jih izvažali po v rame, visokim vratom in rahlo izvihanim ustjem. Na ramenu tedanjem celotnem imperiju (Della Porta, Sfredda, Tassinari so pogoste vodoravne kanelure, dno je ravno ali rahlo vbo- 1998, 168; Riccato 2020, 99–100, 103). Posode so izdelane iz čeno. Med tovrstnimi lonci najdemo tudi zelo majhne lončke fakture IKK1; gre za oksidacijsko žgano, kompaktno lončarsko zelo fine izdelave, s tankimi stenami. Glede na obliko roba maso, za katero je značilno, da vsebuje obilo finega vulkan - ustja ločimo naslednje različice loncev: skega peska, peska, šamota, železovih jeder. Na najdišču smo - raven rob ( G154 , G170 , G245 , G247 ); tej produkciji pripisali pokrov z odebeljenim ustjem iz SE 4 – S - odebeljeno ustje ( G99 , G156 , G240 ); ( G46 ) in SE 27 ( G169 ), rob ustja iz SE 5 ( G75 ) in dva dna s - trikotno odebeljeno ustje ( G76 , G98 , G152 , G153 , G241 , prstanasto nogo iz SE 29/37 ( G251 , G252 ). Pokrov G46 ima G246 ); - na koncu stanjšano ustje ( G77 , G78 , G106 , G244 ); na ostenju sekundarno izdelano trikotno luknjo. Taki pokrovi - na robu ustja žleb ( G48 , G242 , G243 ). so bili odkriti na najdišču Na Vrhu 1 (Tica, Kovačič 2019, 51–52, sl. 62), na Serminu (J. Horvat 1997e, 170, t. 56: 9) ali v Fizinah Ta oblika loncev je na Školaricah opredeljena kot KK23, z raz- pri Portorožu (Gaspari et al. 2007, t. 2: 27). ličicami KK24, KK27–KK29, časovno pa so uvrščeni v 1. in v Vsi na Bošku najdeni pekači imajo na ustju žleb in predsta 2. stoletje. Pojavljajo se najdiščih ob Jadranu, v severni Italiji, - vljajo eno od značilnih oblik kampanjske kuhinjske keramike, v Sloveniji pa so še posebej značilni za Istro (Žerjal, Novšak to je t. i. pekače 2020, 199). Najdeni so bili tudi na grobišču Križišče pri Spo- orlo bifido ( G47 , G237 – G239 ). Ti pekači so na zunanji površini večinoma močno ožgani. Tovrstnim pe dnjih Škofijah (Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2109, 99, - kačem pripisujemo tudi dno in del ostenja iz SE 9 ( G396), številni pa so na grobišču Campus Martius v Pulju, G100 ). Razvili so jih v poznorepublikanskem obdobju, množična kjer so služili kot žare (Matijašić 1991, 113, t. 8: gr. 13/1; t. 22: produkcija in izvoz sta se začela v drugi polovici 1. stoletje gr. 59/1, itd.). pr. n. št. in nadaljevala skozi celotno 1. stoletje n. št., njihova Druga oblika loncev, izdelanih iz lončarske mase KK1 in KK3, priljubljenost pa je upadla v prvi polovici 2. stoletja (Žerjal, so nizki lonci s poudarjenimi rameni, ustje je vodoravno iz- Novšak 2020, 197). Ta oblika pekačev je najbolj razširjen izde- vihano, rame pa je lahko okrašeno z večtračno valovnico ali lek kampanjskih delavnic in se pojavlja na številnih najdiščih vodoravnimi rebri (G150–G151, verjetno G249). Glede na severnojadranskega prostora. Odkriti so bili npr. na najdiščih fakturo jih lahko opredelimo kot lonce tipa KK23 s Školaric Fondi Cossar (Riccato 2020, 103–104) in Canale Anfora (Ci- (Žerjal 2008, 172, kat. št. 1868). Podoben lonec poznamo tudi vidini 2018, 254–255 sl. 38) v Akvileji, trgu Barbacan v Trstu s sosednjega najdišča Na vrhu 1 (Tica, Kovačič 2019, G214), (Maselli Scotti et al. 2004, t. 11: 126), Serminu (J. Horvat 1997d, odkriti pa so bili tudi na najdišču Canale Anfora v Akvileji, kjer 34 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 so opredeljeni kot lonci tipa 6, predstavljajo pa najbolj šte- priljubljenosti dosegla v antičnem obdobju, zlasti v helenistič- vilno skupino loncev z različnimi variantami ustij. Značilni so ni in rimski dobi (Vidrih Perko 2000, 424). za prostor severne Italije v času 1. in 2. stoletja (Cividini 2018, Dressel 2–4 (Dr. 2–4) 242–243, sl. 12: 1–7). Široko družino amfor Dr. 2–4 povezuje oblika dvopaličastih K loncem iz neporozne keramike faktur KK1 in KK3 smo pripi-ročajev, majhno, navzven odebeljeno ustje, cilindričen vrat, sali tudi nekatera dna ( G49 , G81 , G157 , G253 , G256 ), k lon-stožčasto ali zvončasto rame, ki z ostrim prehodom preide cem manjših dimenzij, ki so lahko služili kot pivsko posodje, v ozko in stožčasto telo, ki se konča v enostavni, polni nogi pa dna G158 , G254 in G255 . (Vidrih Perko 2000, 427; Žerjal, Novšak 2020, 192). Amfore Drugo skupino kuhinjske keramike predstavljajo lonci z eno- tipa Dr. 2–4 so bile najbolj razširjena oblika amfor za vino stavno izvihanim ustjem, izdelani iz porozne, črne do temno v času zgodnjecesarskega obdobja na območju zahodnega sive grobe keramike z obilo karbonatnega peska, faktura Sredozemlja. Srednje in južnoitalske delavnice so, po vzoru KK2. Gre za izdelke lokalnih delavnic, ki so na najdišču precej amfor za vino z grškega otoka Kosa, od sredine 1. stoletja pr. fragmentarno ohranjeni. Med seboj se razlikujejo po obliki n. št. začele izdelovati amfore tipa Dr. 2–4., njihova produk - in nagibu ustja. Na Bošku mednje sodijo lonca z navpičnimi, cija pa se je nadaljevala do konca 2. ali začetka 3. stoletja. rahlo odebeljenimi ustji iz SE 7 in SE 24 (G87, G149), lonec Največji produkcijski centri so bili na osrednji tirenski obali, od z izvihanim ustjem iz SE 24 (G155) in dna iz SE 5 (G79) in koder oblika izhaja, v južnem Laciju in Kampaniji. Obliko so SE 8 (G90). Lonci z navpičnim ustjem so bili odkriti npr. Na že zgodaj začeli posnemati številni proizvodni centri v južni in Vrhu 1 (Tica, Kovačič 2019, G280), na Školaricah pri Spodnjih osrednji Franciji, Španiji, Britaniji, na grških otokih, Švici, Egip- Škofijah pa so taki lonci opredeljeni kot tip KK1. To je zelo raz- tu in drugih vzhodnih provincah, kjer se je njihova produkci- širjena oblika, ki se pojavlja tako na jadranskem območju kot ja obdržala še do 3 stoletja. Izdelovale so jih tudi delavnice v Padski nižini, v uporabi pa so skozi celotno rimsko obdobje na vzhodnojadranski obali (Istenič 1999, 147; Žerjal, Novšak (Žerjal 2008, 169, kat. št. 1696; Žerjal, Novšak 2020, 199). 2020, 192), kjer je njihova izdelava potrjena v delavnici iz Cri- Iz te fakture so bili izdelani tudi trije pekači z odebeljenim in kvenice, ki je delovala od druge polovice 1. stoletja pr. n. št. do začetka 2. stoletja (Lipovac Vrkljan 2011, 6). Na podlagi analiz navznoter uvihanim ustjem, ki ima žleb na robu ustja ( G86 , keramičnega gradiva iz vile na Školaricah pa se domneva tudi G103 , G147 ). V SE 24 je bil odkrit tudi pekač iz grobe kuhinj - severnoistrska proizvodnja amfor Dr. 2−4, verjetno v zaledju ske keramike brez žleba na ustju ( G148 ). Pekači z žlebom Miljskega ali Koprskega zaliva oziroma v rečnih dolinah Riža - na ustju iz grobe kuhinjske keramike posnemajo bolj fino iz - ne, Badaševice ali Osapske reke (Žerjal 2011, 141). delane pekače iz kampanjskih delavnic. Primerki na Serminu so opredeljeni kot pekač ali skleda (J. Horvat 1997a, t. 9: 8, Amfore Dr. 2–4 so na Bošku zastopane s petimi primerki. Iz- 9; 34: 9), na Školaricah jih je Tina Žerjal opisala kot pekače z delane so bile iz faktur A2 in A3. Za fakturo A2 je značilna dvojnim ustjem tipov KK37 in KK38 (Žerjal, Novšak 2020, 200, dobro prečiščena lončarska masa s številnimi do zmernimi G45, G1436). Na najdišču Fondi Cossar v Akvileji so taki peka- vključki šamota in belega peska (do 1 mm), medtem ko je či opredeljeni kot tip 4. Glede na primerjave z drugih najdišč faktura A3 izdelana iz dobro prečiščene lončarske mase brez iz Furlanije Julijske Krajine, kot so npr. Svegliano, Štramar pri vključkov. Obe fakturi sta v prelomu rahlo porozni in rdeče- Miljah (it. Stramare di Muggia) ali Trst, so najstarejši primer- rumene barve (7.5YR 6/6). Glede na značilnosti smo lahko ki datirani v poznorepublikansko in zgodnjecesarsko dobo, obe fakturi pripisali italskim ali istrskim delavnicam (Žerjal vendar se pogosteje pojavljajo v kontekstih avgustejsko–tibe- 2011, 123–124). Deli dvopaličastih ročajev, ki so značilni za te rijskega obdobja. Bolj nejasno je definiran konec proizvodnje, amfore, so bili odkriti v zidu SE 4 – S (G50), ruševini strešnikov vendar se najverjetneje ni nadaljevala po koncu 1. stoletja (Ri- SE 7 (G88), v plasti SE 9 (G101) in v plasti SE 27 (G171). V ccato 2020, 62, t. 33: 2–7; 34: 1). plasti SE 24 je bil poleg ročaja ohranjen še del ostenja (G160). Transportno posodje Italske amfore Dr. 2–4 so bile v bližini Boška najdene na Ško- laricah pri Spodnjih Škofijah (Žerjal, Novšak 2020, 192, G116, Amfore so posode z dvema ročajema, sorazmerno ozkim G1464), na grobišču Bertoki-Vale (Ciglar et al. 2016, gr.1, t. 1: 9, vratom in ravnim ali bolj pogosto dnom, oblikovanim v špi - SE 2 in SE 13, t. 9: 2, 4) in na Serminu (Žerjal 2012, 94) . co. Oblika je posledica glavne namembnosti amfor, to pa je Dressel 6A (Dr. 6A) pomorski prevoz razsutega tovora in tekočin, zlasti olja, vina, ribjih omak, suhega sadja in žitaric. To obliko so poznali in Za amfore Dressel 6A so značilni obročast rob ustja, ki je uporabljali za shranjevanje že v prazgodovini, a je vrhunec lahko vertikalen ali rahlo zapognjen navzven, visok in ozek vrat cilindrične ali stožčaste oblike, paličast ročaj ovalnega ali Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 35 okroglega preseka, rame s poudarjenim prehodom, ovalen amforah tipov Dr. 2–4 in Dr. 6B kot tudi na tegulah. Ta pojav ali hruškast trup in polna, podaljšana noga (Vidrih Perko 2000, je še posebej izrazit v severni Istri, kjer lahko na podlagi žigov 427). Gre za italsko vinsko amforo, ki se je v drugi polovici 1. na tegulah, nahajališč gline, odpadkov proizvodnje ali topo- stoletja pr. n. št. na širšem območju srednjega in severnega nimov sklepamo na lončarske delavnice na nekaterih najdi- Jadrana razvila iz predhodne oblike Lamboglia 2. Amfore Dr. ščih (Matijašić 1998, 252–262; Poglajen 2007, 76–78, 133–135; 6A so nato izdelovali do sredine, morda konca 1. stoletja n. Vidrih Perko, Zupančič 2011, 155–157). št. (Bezeczky 1998, 230; Carre, Pesavento Mattioli 2003, 272). Na Bošku smo našli sedem odlomkov amfor tipa Dr. 6B. Am- Odlomek okroglega ročaja amfore Dr. 6A, izdelan iz fino fore so bile izdelane iz fino prečiščene lončarske mase, brez prečiščene, oksidacijsko žgane lončarske mase zelo bledo vključkov rdečerumene barve (5YR 6/6), faktura A1. V ruši rjave barve (G159) iz plasti SE 24 predstavlja najstarejšo obli- (SE 1) je bilo odkrito ustje skledaste oblike (G4), ki se pojavlja ko amfor na Bošku. Amfore Dr. 6A so izdelovali v številnih v prvi polovici oziroma do tretje četrtine 1. stoletja (Bezeczky delavnicah, kar se odraža v različnih fakturah in oblikovnih 1998, 6; Carre, Pesavento Mattioli 2003, 264). Ovalni ročaji variantah (Žerjal, Novšak 2020, 192). Odlomek je bil izdelan velikih amfor Dr. 6B so bili najdeni v SE 1 (G5), SE 29 (G257, iz fakture A4; gre za fino prečiščeno lončarsko maso, brez G258), v SE 24 pa gumbast zatič (G161). Iz plasti SE 2 izvirata vključkov s prašno, mehko površino svetlo rjave barve (7.5YR ročaj (G26) in zatič (G27), ki predstavljata mlajše oblike amfor 6/4). Zastopane so na celotnem območju severne Italije in Dr. 6B. Za manjše amfore Dr. 6B se domneva, da so mlajše, na celotnem Jadranu. V bližini Boška so bile odkrite npr. na njihova uporaba pa se povezuje s transportom jadranskih ri- najdišču Na Vrhu 1 (Tica, Kovačič 2019, 56), na Školaricah pri bjih omak, morda suhega sadja in tudi olja. Izdelovali so jih Spodnjih Škofijah (Žerjal, Novšak 2020, 192), na Serminu (Žer- tako v Loronu kot v Fažani. Jama z lončarskim odpadom ma- jal et al. 2012, 56 – kat. 189, 58 – kat. 209 (?), 230, 60 – kat. lih amfor Dr. 6B je bila odkrita tudi v Perariolu (Vidrih Perko, 259, 74 – kat. 793, 77 – kat. 894, 82 – kat. 1014, 84 – kat. 1037, Zupančič 2011, 155–156). 86 – kat. 1109, 90 – kat. 1247),25 na grobišču Vale pri Bertokih Pokrovček za amforo (Ciglar et al . 2016, t. 1: 1; 3: 7) in v manjšem številu na ostalih S pokrovčki za amfore so tesnili ustja amfor. Na slovenskih zgodnjerimskih naselbinah in grobiščih v notranjosti Slove-najdiščih so bili najdeni keramični pokrovčki za amfore, do-nije, povsod v kontekstih iz časa do sredine 1. stoletja (Vidrih mnevamo pa, da so za zapiranje uporabljali tudi pokrove Perko 2000, 433–434; 2006, 99). iz plute in lesa, ki pa se pri nas niso ohranili. Znotraj plasti Dressel 6B (Dr. 6B) SE 10 bil najden pokrovček za amforo z gumbastim držajem Amfore Dr. 6B so bile prvotno namenjene predvsem za (G104). Pokrovček, ki je bil izdelan na vretenu, ima premer transport severnojadranskega olivnega olja. Za amfore Dr. 9,9 cm, po fakturi pa odgovarja izdelkom namizne keramike 6B je značilno čašasto ustje, ki nežno prehaja v bolj ali manj N1. Podobni pokrovčki za amfore, ki so uvrščeni v tip PA 1, stožčast vrat in ovalno telo, ki se zaključuje z gumbastim ali so bili najdeni na Serminu. Pokrovčki, izdelani na vretenu, čepastim zatičem. Ročaji so ovalnega ali okroglega preseka, so starejši in so jih skupaj s ploščatimi pokrovčki, izdelani- segajo od spodnjega roba ustja do stičišča vratu z ramenom. mi v kalupu, uporabljali že za zapiranje amfor Lamboglia Klasične oblike so običajno visoke med 80 in 95 cm z vo- 2. Od zgodnjeavgustejskega časa pa prevladujejo ploščati lumnom med 24 in 26 litri (Vidrih Perko 2000, 428; Žerjal, pokrovčki (J. Horvat 1997c, 78–79, 81–82, sl. 31). Novšak 2020, 193). Gradbeni material – tegule z žigi Izvor amfor tipa Dr. 6B predstavljajo jadranske amfore, ki so Na najdišču je bila najdena velika količina rimskodob-se v pozno republikanskem obdobju razvile iz starejših oblik nega gradbenega materiala, predvsem tegul, tubulov in jadranskih jajčastih amfor na italski zahodnojadranski obali, imbreksov . uporabljali pa so jih za transport olja iz Apulije in Picena. Na Med ostalim gradivom je bil na Bošku najden tudi odlo-severnem Jadranu so se pojavile sredi 1. stoletja pr. n. št., v mek tegule z okroglim žigom v obodnem pasu (del napisa zgodnjecesarskem času pa je to najbolj pogosta oblika am-TULLIÆ A.F. CRISPINÆ ), na sredini pa so ohranjene prve tri for na slovenskih najdiščih. Poleg znanih delavnic v Fažani in črke kratice T.A.F.C. ( G104A ). Tovrstni žigi so bili najdeni v Tr-v Loronu na precejšnje število drugih lončarskih delavnic in stu, Dolini, Čedažu, Pomjanu (Zaccaria, Župančič 1993, 150, proizvajalcev oljčnega olja v Istri kažejo številni žigi na am-167, kat. 74, t. 1: 3), Kopru (Zaccaria, Župančič 1993, 56, št. forah tipa Dr. 6B, pogosto pa se isti žigi pojavljajo tako na 25), 26 Školaricah (Žerjal, Novšak 2020, G1207, G3668), Valah 25  Navedeni odlomki so sicer opredeljeni kot Lamboglia 2 ali Dr. 6A; podobno Jana Horvat (1997b, 58). 26  Tam brez najdiščnih podatkov. 36 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 pri Bertokih (Ciglar et al. 2016, 59, sl. 14) in Na vrhu (Tica, Za tržaški ager je značilno, da se pečati enega lastnika po- Kovačič 2019, G417).27 Oba primerka s Školaric sta najdena javljajo na zelo omejenem področju. Okrogli žigi TULLIÆ A.F. v ruševinah, v katerih se pojavlja tudi gradivo iz 4. in prve CRISPINÆ T.A.F.C. so bili najdeni predvsem območju med polovice 5. stoletja (Žerjal, Novšak 2020, 361, 406), a sta Koprom in Trstom (Vidrih Perko, Župančič 2011, 153). odlomka tegul z okroglim žigom uvrščena v čas 1. stoletja, Za severozahodno Istro je značilno, da se isti žigi kot na te-saj naj bi tegule z žigi CRISPINI nasploh uporabljali v prvi gulah pojavljajo tudi na amforah tipov Dr. 6B in Dr. 2–4, pri gradbeni fazi vile na Školaricah (Žerjal, Novšak 2020, 202, čemer je bila distribucija tegul s tovrstnimi žigi dokaj ozko 579, 797). omejena. To naj bi pomenilo, da so bile tegule stranski pro- Vsi žigi so pripadali tržaški aristokratski družini Tullii Crispi- dukt lončarskih delavnic na posesti, kjer so pridelovali oljčno ni. Žigi te družine se pojavljajo v dveh tipih. Najpogostejši olje in/ali vino. Verjetno niso bile namenjene za prodajo, tem- je pozitiven žig CRISPINI v pravokotnem okvirju. Take žige več za gradbene projekte na posestvu. Višek so porabili na poznamo npr. iz Trsta v domusu na trgu Barbacan (Maselli drugih posestvih istega lastnika, jih zamenjali za drugo blago Scotti et al. 2004, 142−144), iz vile v Predloki (Zaccaria, Žu- ali pa jih prodali na lokalnem trgu (Poglajen 2007, 132; Žerjal pančič 1993, 141, št. 19), iz Simonovega zaliva (Zaccaria, Žu- 2011, 139–140, z navedeno literaturo). Ostankov opekarskih pančič 1993, 141−142, št. 19, št. 20), iz Grubeljc v Sečoveljski delavnic v severozahodni Istri še niso odkrili, opekarske de- dolini (Boltin-Tome, Karinja 2000, 485, t. 7: 2) ali s Školaric lavnice pa bi lahko iskali tudi v Miljskem zalivu ali na območju (Žerjal, Novšak 2020, 202).28 doline reke Rižane, kjer bogati glineni nanosi nudijo obilico V Tergestu in njegovem agru družino Tullii Crispini poznamo surovine (Žerjal, Novšak, 2020, 202 s starejšo literaturo; Po- glajen 2007, 133–134). Na podlagi odpadnega materiala bi po epigrafskih napisih iz časa med 1. in 3. stoletjem n. št. (15 opekarsko delavnico lahko iskali tudi nekje v bližini vile rusti - primerkov, prevladujoč praenomen Aulus). Vsaj od sredine ke v Grubeljcah ob reki Dragonji (Boltin-Tome, Karinja 2000, 1. stoletja so se ukvarjali s pridelavo in izvozom olivnega 485–486). olja, o čemer pričajo najdbe amfor tipa Dr. 6B z žigi: A. CRI- SPINI, CRISPINI, CRISPIN, T.A. CRISPINAE, ki so bile najdene 6.2.5 Novčne najdbe v Akvileji, na Štalenski gori, v Emoni in na Ptuju. Glede na razprostranjenost teh žigov je imela družina svoje posesti v Andrej Šemrov zaledju Trsta, Koprskega zaliva in Miljskega polotoka (Žerjal 2011, 141). Posamična najdba Prostorski kontekst Ostalo Rim Augustus 1 Quad 8 pr. n. št. Rom RIC 424 k.o. Rožar 1401/2, kv. C3, SE 4 sever PN 376 Vespasianus ali Titus 2 As 69–81 Rom RIC ? k.o. Rožar 1401/2, sonda B, SE 1 PN 1 Nedoločljiv 3 k.o. Rožar 1401/2, kv. B3, SE 29 PN 474 4 As 1.–2. stoletje Rom RIC ? k.o. Rožar 1401/2, kv. B3, SE 29 PN 488 33 Novčne najdbe. 27  Na vrhu je bilo najdenih nekaj odlomkov tegul z okroglim žigom in ostanki napisa TULLIÆ A.F. CRISPINÆ, pri čemer sta dva odlom- ka brez kratice T.A.F.C. na sredini in kot taka brez primerjav (Tica, Kovačič 2019, 60, sl. 65, G109, G151), medtem ko je nekaj odlomkov preslabo ohranjenih in ne moremo določiti, v kateri tip žiga sodijo (Tica, Kovačič 2019, 60). 28  Za najdbe tegul s tovrstnimi žigi iz Istre, predvsem z območja trža- škega agra, glej npr. Tica, Kovačič 2019, 60; Zaccaria, Župančič 1993, 141–142 (št. 19), 167 in Žerjal, Novšak 2020, 202. Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 37 7Sklep Arheološke raziskave na najdišču Boško so popolnoma bi lahko označili plast SE 39. Nad njo in nad delom, kjer je upravičile svoj namen. Za razliko od sosednjega najdi- prvotno stal severni zid prostora, pa se je verjetno razpro- šča Na vrhu, kjer so bili rimskodobni ostanki večinoma stirala najmlajša hodna površina stavbe na Bošku, ki smo jo uničeni, smo na Bošku naleteli na mnogo bolje ohranje- označili kot SE 24. ne ostanke rimskodobne stavbe. Gre za objekt s tremi V nekem trenutku tekom 1. stoletja je znotraj stavbe na Bo-prostori ( sl. 12, 13 ), ki je ležal na najnižji, antropogeno šku prišlo do sprememb. Razloga zanje ne poznamo. Lahko nastali terasi severnega pobočja. Stavba je verjetno na-bi bil potres, požar (navkljub redkim najdbam oglja in ož-stala v prvi polovici 1. stoletja n. št., manjši del gradiva ganih kamnov nismo našli večje žganinske plasti) ali pa kaj pa je tudi starejši. tretjega. Temelji triprostorne stavbe na Bošku so bili verjetno zgrajeni Če izvzamemo odlomek starejšeželeznodobne certoške fi-naenkrat. Najstarejša hodna površina je nastala tako, da so bule ( G107 ), ki je bil najden ob zidu med srednjim in zaho-dele skalne osnove izravnali, ostale neravne dele med zi-dnim prostorom, in del fibule poznolatenske sheme ( G110 ) dovi pa poravnali z zemljo. Nastal je torej objekt z zidanimi iz ruševine SE 21, imamo v mislih predvsem najdbe iz plasti temelji (suhozidna gradnja), lesenimi ali kamnitimi stenami SE 10, ki je služila kot izravnava terena, njen vrh pa bi lahko (tega nam ni uspelo ugotoviti, dejstvo pa je, da imamo in označili kot prvo hodno površino stavbe. V predavgustej-situ premalo kamnitega materiala, da bi ga lahko opredelili sko obdobje bi lahko uvrstili pokrovček za amforo ( G104 ), v kot dele celotnih kamniti sten) in zemljeno hodno površino, poznorepublikansko oziroma zgodnjecesarsko obdobje pa pokrivala pa ga je streha, sestavljena iz tegul in imbreksov. mogoče odlomek pekača z žlebom na robu ustja ( G103 ). 29 Na eni od tegul se pojavlja tudi okrogel napis TULLIÆ A.F. Iz srednjevgustejskega obdobja izvira kvadrans, najden v CRISPINÆ s kratico T.A.F.C. v notranjem krogu na sredini severnem zidu zahodnega prostora. 30 ( G104A ). Pečati s tovrstnimi napisi se pojavljajo v 1. stoletju Na podlagi navedenih najdb sicer ne moremo trditi, da n. št., vezani pa so na tržaški ager. V stavbo se je verjetno bi bila stavba zgrajena že pred našo ero. Toda najstarejše vstopalo na južni strani vzhodnega prostora, na mestu, kjer najdbe, najdene znotraj najstarejše hodne površine objekta, se je v zidu SE 4 – J nahajala razširitev. V vzhodnem pro - tako kot tudi odlomki gradbenega materiala, ki so tvorili del storu je bilo tudi ognjišče, obdano s kamnitimi ploščami, nasutja oziroma izravnavo za temelj južnega zidu srednjega ob njem pa je bil zložen tudi gradbeni material, ki bi lahko prostora SE 34 ( sl. 23, 24 ), kažejo, da je v neposredni bližini predstavljal mesto za odlaganje posode (SE 6). stavbe na Bošku že moral obstajati starejši objekt oziroma Srednji prostor, ki nam najbolj izrazito kaže nastanek hodne objekti, katerega (katerih) deli (ostanki) so bili uporabljeni za površine v kombiniranju vseka v skalno osnovo in zemljene gradnjo raziskane stavbe. poravnave, ni kazal nobenih posebnosti. Zato pa ostanki v Da odkrita stavba najverjetneje ni bila edina na pobočju, zahodnem prostoru kažejo na večje spremembe. Že zido - domnevamo tudi na podlagi še nekaj širših teras antropo - va, ki omejujeta srednji in zahodni prostor (SE 20 – Z in del genega nastanka, na katerih bi lahko pričakovali najdbe zidu SE 16 – J), kažeta na uničenje. Nobenemu od ostankov arhitekturnih ostankov iz rimskega obdobja. Predvsem po zidov v zahodnem prostoru (SE 22 – S, SE 22 – Z in SE 36) končanih izkopavanjih na Bošku in rezultatih le-teh lah - pa na podlagi ohranjenosti ne moremo določiti ne velikosti ko dvomimo, da gre pri vseh spremembah na terenu, ki ne oblike. Glavnino zahodnega prostora je predstavljal ne - so bile interpretirane kot naravne, res za stvaritve narave. pravilen ovalen vsek (SE 29) v skalno osnovo v južnem delu prostora, ki bi lahko na podlagi polnila, ki ga je v veliki meri tvorila zelo temno rjava ilovica, označili kot odpadno jamo. 29  Res so tovrstni pekači najbolj pogosti v avgustejsko-tiberijskem Glede na stratigrafsko sliko v zahodnem prostoru lahko z času, najverjetneje pa se njihova proizvodnja ni nadaljevala po kon-njegovim nastankom označimo uničenje južnega dela pro-cu 1. stoletja n. št. (glej zgoraj). stora. Kot prvotno hodno površino v zahodnem prostoru 30  Glej poglavje o analizi novcev. 38 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 Pred začetkom izkopavanj je bil namreč južni zid našega koncu 1. stoletja pr. n. št. ali na začetku 1. stoletja n. št. bi bila vzhodnega prostora v takratni sondi B določen kot naraven, kontrolna točka na tem mestu popolnoma razumljiva, kajti med izkopavanji pa se je izkazalo, da gre za precej širok zid meja med takratno Italijo in Ilirikom je potekala po Rižani, stavbe. Podobne »zidove« najdemo v še nekaterih sondah sistem, v katerega bi bila lahko vključena točka na Bošku, pa (sl. 9). bi pomenil ne le obmejne postojanke, temveč tudi zaščito Ob morebitnem obstoju več stavb, povezanih ali ne z našo kolonije v bližnjem Trstu. Z Avgustovim prenosom meje na reko Rašo pa ni več potrebe za vojaško ali carinsko točko v stavbo, pa nastane vprašanje, kaj je stavba ali celo kompleks zaledju takratne rimske Istre. stavb v zgodnjerimskem obdobju delal na zelo vetrovnem severnem pobočju hrbta, ki se je od vzpetine Na vrhu vlekel Po drugi strani stavbo na Bošku verjetno lahko povežemo do Tinjana. Boško ima odlično razgledno lego, saj nadzo- tudi z naselbinskimi ostanki, verjetno kmečkega posestva, ruje dostop iz notranjosti Istre v Trst prek Osapske doline. na sosednjem najdišču Na vrhu (Tica, Kovačič 2019). Ana- Ima pa tudi izredno optično povezavo s Tinjanom na eni, liza gradiva z najdišča Na vrhu je pokazala, da se je tam Rožarjem na drugi in kraškim robom na tretji strani. Dostop poselitev začela na začetku 1. stoletja, podobno kot na Bo- je razmeroma preprost tako iz Ospa na severni strani (po šku. Toda za razliko od Boška, kjer nimamo najdb, ki bi jih obstoječi gozdni poti) kot tudi na južni mimo Stepanov iz z gotovostjo lahko uvrstili le v čas 2. stoletja, gradivo iz Na doline Rižane. Gre torej za izrazito kontrolno točko. V različ- vrhu kaže na obstoj naselbinskih ostankov še do konca 2. nih plasteh, od plasti koluvialnega nastanka SE 2, do ruševin stoletja. Odnosa obeh najdišč nam sicer ni uspelo ugotoviti, in plasti iz različnih faz obstoja stavbe (vsaj dve) ter celo domnevamo pa lahko, da je stavba na Bošku v času svojega v zidu, so bili tudi najdeni dokazi vojaške prisotnosti, npr. obstoja (večji del 1. stoletja n. št.) predstavljala del istega železen žebljiček z vzorcem križnega rebra in štirimi bun- kompleksa, katerega ostanki so bili odkriti Na vrhu, kar naj čicami na stožčasti glavici (G10), kamnita izstrelka za fračo bi kazale tudi najdbe opek z žigi TULLIÆ A.F. CRISPINÆ. (G51, G259) ali železna izstrelka za katapult (G55–G56). Za najstarejši zgodnjerimski objekt iz bližnje Predloke, ver- jetno iz časa druge polovice 1. stoletja pr. n. št., je že Elica Boltin Tome domnevala, da bi lahko predstavljal predavgu- stejsko mejno vojaško postojanko v bližini reke Rižane (2011, 191–192). Da je reka Rižana predstavljala staro mejo Italije in Istre, navajajo že antični viri (glej npr. Križman 1979, 95, 234, 239, 332; Vedaldi Iasbez 1994, 127–128). Rižana je predsta- vljala mejo med Italijo (Cisalpinsko Galijo) in Istro vsaj še za časa Julija Cezarja, pri čemer je bilo območje Tergesta z zaledjem vključeno v provinco Cisalpinska Galija, bližnja Aegida (Koper ali Sermin) pa je spadala v okvir takrat uprav- no še nedoločljive Istre. V Avgustovem času je s premikom meje na Rašo (Arsia) skoraj celotna Istra postala del Italije (Bratož 2007, 31, 156, 219). Morda bi Boško lahko povezali tudi s pred kratkim odkri- timi poznorepublikanskimi tabori Koromačnik (it. San Roc- co), Mala Gročanica (it. Grociana piccola) in Dolga krona (it. Monte d‘Oro) jugovzhodno od Trsta, ki pa so po dosedanjih raziskavah vseeno večinoma datirani v zgodnejši čas, v 2. stoletje pr. n. št. ali v čas med galskimi vojnami in zgodnje- avgustejskim obdobjem (npr. Bernardini, Duiz 2021; Bernar- dini, J. Horvat, Vinci 2023). Toda, glede na to, da je naša stavba (mogoče še nerazi- skan kompleks) obstajala v 1. stoletju n. št., nastane spet vprašanje, kaj bi taka točka v tistem času lahko pomenila. V predavgustejskem in zgodnjeavgustejskem obdobju ob Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 39 8Literatura ANSl 1975, Arheološka najdišča Slovenije. – Ljubljana. Collection. – Burnum – Catalogues and Monographs Burnum 9, ANTONARAS, A. C. 2017, Drniš, Šibenik. Glassware and Glassworking in Thessa-loniki. 1st Century BC – 6th Century AD. – Archaeopress Roman BOULASIKIS, D., J. EITLER, Y. SEIDEL in S. STÖKL 2012, Die Altfun- Archaeology 27, Oxford. de aus dem Militäramphitheater von Carnuntum. – Carnunutum BERDEN, T. 2022, Jahrbuch 2012, Wien, 83–152. Navport (Vrhnika) – arheološko najdišče Koče-varjev vrt. − Doktorska disertacija. Podiplomska šola ZRC SAZU, BOŽIČ, D. 2005, Die spätrömische Hortfunde von der Gora Ljubljana. oberhalb von Polhov Gradec. – Arheološki vestnik 56, Ljubljana, BERNARDINI, F. in A. DUIZ 2021, 293–368. Oltre Aquileia. La conquista ro-mana del Carso (II-I secolo a.C.) / Onkraj Akvileje. Rimsko osvaja- BRATOŽ, R. 2007, Rimska zgodovina 1. Od začetkov do nastopa nje Krasa (2. in 1. stoletje pr. n. št.) / Beyond Aquileia. The Roman cesarja Dioklecijana. – Ljubljana. conquest of the Carst (2nd – 1st century BC). – Trieste. BREŠČAK, D. 1982, Antično bronasto posodje Slovenije. – Situla BERNARDINI, F., J. HORVAT in G. VINCI 2023, San Rocco/Koro- 22/1, Ljubljana. mačnik military camps (2nd – 1st centuries BC). – V: J. Horvat, F. BRODAR, M. 2009, Stara kamena doba v Sloveniji / Altsteinzeit in Bernardini in M. Belak (ur.), The Roman conquest beyond Aquileia Slowenien. – Ljubljana. (II – I centuries BC) . Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 45, BULJEVIĆ, Z. 2002, Stakleni štapići. – V: E. Marin (ur.), Longae Sa-Ljubljana, 21–48. loniae I in II . Arheološki muzej Split. Niz Salona 11, Split, 297–311, BEZECZKY, T. 1998, Amphora types of Magdalensberg. – Arheo-150–153. loški vestnik 49, Ljubljana, 225–242. BUORA, M., L. MANDRUZZATO, T. BURBA in M. LAVARONE BIAGGIO SIMONA, S. 1991, I vetri romani. Provenienti dalle terre 2004, Vetri Antichidel Museo Archaeologico di Udine. I vetri di dell’attuale Cantone Ticino 1 in 2. − Locarno. Aquileia della collezione di Toppo e materiali da alter collezioni BOGDANOVIĆ, I. 2013. Roman stone and clay shot from the Vi- e da scavi recenti. – Corpus delle Collezioni del Vetro nel Friulia minacium amphitheatre. – V: M. Sanader, A. Rendić-Miočević, D. Venezia Gulia 1, Trieste. Tončinić in I. Radman-Livaja (ur.), XVII Roman Military Equipment BUSSIÈRE, J. in B. LINDROS WOHL 2017, Ancient lamps in the J. Conference Zagreb 2010, 24th – 27th May, 2010. Radovi XVII. RO-Paul Getty Museum . – Los Angeles. MEC-a. Rimska vojna oprema u pogrebnom kontekstu / Procee-dings of the XVIIth Roman Military Equipment Conference: Wea- BUSULADŽIĆ, A. 2014, Antički željezni alat i oprema sa prostora pons and military equipment in funerary context / Akten der 17. Bosne i Hercegovine / Iron tools and implements of the Roman Roman Military Equipment Conference: Militaria als Grabbeilage period in Bosnia and Herzegovina . . – Sarajevo. Dissertationes et Monographie 7, Zagreb, 393–409. BUSULADŽIĆ, A. 2021, Antičke kopče iz muzejskih zbirki u Bosni i BÖHME, A. 1972, Die Fibeln der Kastelle Saalburg und Zugman- Hercegovini (izbor nalaza) / Buckles of Antiquity from the Muse- tel um Colections of Bosnia and Herzegovina (a selection). – Prilozi . – Saalburger Jahrbuch. Bericht des Saalburg Museums 29, Berlin, New York. Instituta za arheologiju u Zagrebu 38/2, Zagreb, 43–87. BOLTIN TOME, E. 1987, Predloka – antična in zgodnjesrednje CARRADICE, I. A. in T. V. BUTTREY 2007, From AD 69-96: Vespa- - veška lokaliteta. – V: V. Jurkić (ur.), Arheološka istraživanja u Istri i sian to Domitian. – RIC 2/1, London. Hrvatskom primorju. Knj. 2. Izdanja Hrvatskog arheološkog dru- CARRE, M. B. in S. PESAVENTO MATTIOLI 2003, Anfore e com-štva 11 (2), (1986), Pula, 189–207. merci nell‘adriatico. – V: F. Lenzi (ur.), L‘archeologia dell‘Adriatico BOLTIN TOME, E. 2011, Predloka v rimskem času – po pripovedi dalla preistoria al medioevo. Atti del convegno internazionale Ra- arheoloških najdb. – Kronika venna, 7–8–9 giugno 2001 59/2, Ljubljana, 189–210., Firenze, 268–285. BOLTIN-TOME, E. in S. KARINJA 2000, Grubelce in Sečoveljska CASSANI, G. 2002, Blechkannen dall’Italia nordorientale. – V: G. dolina v zgodnjerimskem času. – Annales. Anali za istrske in me- Cuscitoin in M. Verzár-Bass (ur.), Bronzi di Età Romana in Cisalpi-diteranske študije 22/2000. Ser. hist. sociol. na. Novità e riletture 10, 2, Koper, 481–510.. Antichità Altoadriatiche 51, Trieste, 511–524. BORZIĆ, I., N. CAMBI, M. GLAVIČIĆ, Ž. MILETIĆ, I. JADRIĆ CASARI, P. 2002, Le sepolture romane e il catalogo dei materiali. KUČAN in J. ZANINOVIĆ 2016, The Burnum. Archaeological – V: A. Dugulin (ur.), La necropoli di San Servolo. Veneti, Istri, Celti e Romani nel territorio di Trieste, Trieste, 95–129. 40 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 CATALOGO 2002, Catalogo. – V: M. Buora in W. Jobst (ur.), Roma DOLENZ, H. 1998, Eisenfunde aus der Stadt auf dem Magda-sul Danubio. Da Aquileia e Carnuntum lungo la via dell’ambra. lensberg. – Kärntner Museumsschriften 75. Archaologische Cataloghi e Monographie Archeologiche dei Civici Musei di Udi- Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 13, ne 6, Roma, 183–290. Klagenfurt. CIGLAR, I., G. ČAKŠ, G. TICA in J. VINDER 2016, Poročilo o pred- DUGULIN, A. (ur.) 2002, La necropoli di San Servolo. Veneti, Istri, hodnih arheoloških raziskavah (arheološka izkopavanja in arhe- Celti e Romani nel territorio di Trieste. – Trieste. Arheološko najdišče Vale (EŠD 9503) na trasi II. tira železniške Revue archéologique de l’Est ološka raziskava ob gradnji) na arheološkem območju Bertoki – FEUGÈRE, M. 1994, La vaisselle gallo-romaine en bronze de Ver- proge Divača−Koper. – tault (Côte-d’Or). – 45/1, 137–166. Slovenska Bistrica, Planina (neobjavljeno CIVIDINI, T. 2018, Ceramica comune ad impasto grezzo. – V: P. Antični pristaniški kompleks v Fizinah pri Portorožu – zaščitne raziskave leta 1998. – poročilo). GASPARI, A., V. VIDRIH PERKO, M. ŠTRAJHAR in I. LAZAR 2007, Maggi, F. Maselli Scotti, S. Pesavento Mattioli in E. Zulini (ur.), Arheološki vestnik 58, Ljubljana, 167–218. Ma- teriali per Aquileia - Lo scavo di Canale Anfora (2004–2005). Scavi GIOVANNINI, A. in G. TASCA 2016, Metali antichi del Museo di di Aquileia 4, Roma, 237–258. San Vito al Tagliamento. L’etá romana e altomedievale. − San Vito al Tagliamento (Pordenone). CIVIDINI, T. 2021, La ceramica comune di produzione Italica. – V: J. Bonetto, S. Mazzocchin in D. Dobreva (ur.), Aquileia. Fondi Cos- GIRARD, P. E. 2010, Le Verre antique: Usages et techniques. Le Pro-sar. 3.3. Tomo 1. I materiali ceramici che-Orient, creuset de l’inovation verrière? Tome 1. . Scavi di Aquileia 2, Roma, – Magistrska 399–468. naloga. Université Paul Valéry-Montpellier III, Montpellier. CONSPECTUS (ETTLINGER, E. et al.) 1990, Conspectus formarum GOSTENČNIK, K. 2014, Textilproduktion im rőmischen Österreich. terrae sigillatae Italico modo confectae. – Materialen zur römisch- – Instrumentum 40/déc. 2014, Chauvigny, 33–36. -germanischen Keramik 10, Bonn. GREGO, M. in M. MLINAR 2012, Komu so zvonili. Katalog arheo-CORTI, C., P. PALLANTE in R. TARPINI 2001, Bilance, stadere, pesi loško-etnološke razstave. − Tolmin. e contrappesi nel Modenese. – V: C. Corti in N. Gioradi (ur.), GUGL, C. 2004, Ausgewählte Fundkomplexe aus dem Amphi-Pondera. Pesi e Misure nell‘Antichità , Modena, 271–313. theather von Virunum – Fundensembles der frühen 2. bis frühen CUNJA, R., A. BAVDEK, S. KARINJA, M. MLINAR in B. ŽBONA 4. Jahrhunderts. – V: R. Jernej in C. Gugl (ur.), Virunum. Das römi-TRKMAN 2010, Fibule med prazgodovino in zgodnjim srednjim sche Amphitheather. Die Grabungen 1998-2001. Archäologie Al-vekom / Fibule tra preistoria e alsto medioevo. – V: R. Cunja in M. pen Adria 4, Klagenfurt/Celovec, 139–219. Mlinar (ur.), S fibulo v fabulo. Fibule iz Istre, s Krasa, iz Notranjske GUŠTIN, M., M. ZUPANČIČ in S. KARINJA 2021, Po brezpotjih in Posočja med prazgodovino in zgodnjim srednjim vekom / Con najstarejše istrske zgodovine. – V: M. Guštin, S. Žitko in A. Seliškar la fibula nella storia. Fibule dall‘Istria, dal Carso, dalla Carniola (ur.), Slovenska Istra II. Zgodovina in družba . Slovenske pokrajine Interna e dall‘Isontino tra preistoria e alto medioevo . Koper / Ca- 3, Ljubljana, 43–60. podistria, 10–89. HARDEN, D. B. 1947, The Glass. – V: C. F. C. Hawkes in M. R. Hull CZURDA-RUTH, B. 1979, Die romischen Glaser vom Magda- (ur.), Camulodunum. First report on the Excavations iat Colchester lensberg . – Kärntner Museumsschriften 65. Archaologische 1930–1939 . Reports of the Research Committee of the Society of Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 6, Antiquaries of London 14, Oxford, London, 287–307. Klagenfurt. HEYNOWSKI, R. 2017, Gürtel: Erkennen, Bestimmen, Bescreiben. ЧОЛАКОВ, И. Д. / CHOLAKOV, I. D. 2010, Римски и – Bestimmungsbuch Archäologie 5, München. ранновизантийски метални инструменти от територията на България (I - началото на VII век) / Roman HORVAT, J. 1990, Nauportus (Vrhnika). – Dela SAZU, Razred za and Early Byzantine Metal Tools on the Territory of Bulgaria (the zgodovinske in družbene vede 33. Znanstvenoraziskovalni cen- 1st – the beginning of the 7th century. – София. ter SAZU, Inštitut za arheologijo 16, Ljubljana. DEIMEL, M. 1987, Die Bronzekleinfunde vom Magdalensberg. – HORVAT, J. (ur.) 1997a, Sermin. Prazgodovinska in zgodnjerimska Kärntner Museumsschriften 71. Archaologische Forschungen zu naselbina v severozahodni Istri / Sermin. A Prehistoric and Early den Grabungen auf dem Magdalensberg 9, Klagenfurt. Roman Settlement in Northwestern Istria. – Opera Instituti Archa- eologici Sloveniae 3, Ljubljana. DELLA PORTA, C., N. SFREDDA in G. TASSINARI 1988, Ceramiche comuni. – V: G. Olcese (ur.), Ceramiche in Lombardia tra II secolo HORVAT, J. 1997b, Amfore / Amphorae. – V: J. Horvat, Sermin. a. C. e VII secolo d. C. Raccolta dei dati editi Prazgodovinska in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri . Documenti di arche- DJURIĆ, B. in G. TICA 2001, - 57–77. Poročilo o arheološkem intrasite pre stern Istria. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 3, Ljubljana, ologia 16, Mantova, 133–230. / Sermin. A Prehistoric and Early Roman Settlement in Northwe- gledu na najdišču Boško – Na vrhu. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). HORVAT, J. 1997c, Pokrovčki za amfore / Amphora lids. – V: J. Horvat, Sermin. Prazgodovinska in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri / Sermin. A Prehistoric and Early Roman Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 41 Settlement in Northwestern Istria. Opera Instituti Archaeologici JAMES, S. 2010, Excavations at Dura-Europas 1928–1937. Final Sloveniae 3, Ljubljana, 77–82. Report VII: The Arms and Armour and other Military Equiment. HORVAT, J. 1997d, Fina namizna in navadna keramika / Fine table − Oxford. ware and coarse pottery. – V: J. Horvat, Sermin. Prazgodovin- KOŠČEVIĆ, R. 1991, Antička bronca iz Siska. Umjetničko-obrtna ska in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri / Sermin. metalna produkcija iz razdoblja rimskog carstva. − Zagreb. A Prehistoric and Early Roman Settlement in Northwestern Istria. KRIŽMAN, M. 1979, Antička svjedočasntva o Istri. Izbor iz djela. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 3, Ljubljana, 100–112. Istra kroz stoljeća. Prvo kolo: Knjiga 1, Pula, Rijeka. HORVAT, J. 1997e, Opisi rimske in helenistične keramike / De- КРУНИЋ, С. 1997, Употребни предмети / Utilitarian Objec-scriptions of Roman and Hellenistic Pottery. – V: J. Horvat, Ser-ts. – V: С. Крунић (ur.), Античка бронза Сингидунума / An-min. Prazgodovinska in zgodnjerimska naselbina v severozaho-tique Bronze From Singidunum, Музеј града Београда . Каталог dni Istri / Sermin. A Prehistoric and Early Roman Settlement in изложбе 49, Београд / Belgrade, 187–229. Northwestern Istria . Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 3, LABUD, G. 1995, Ljubljana, 165–170. Richerche archaeologico-ambientali dell‘Istria settentrionale: la valle del fiume Risano . – Studies in Mediterra-HORVAT, J. 2012, Skupek keramike iz prve polovice 1. stoletja iz nean Archaeology and Literature. Pocket–book 130, Jonsered. Navporta. - V: I. Lazar in B. Županek (ur.), Emona med Akvile-LAHARNAR, B. 2009, The Žerovnišček Iron Age hillfort near jo in Panonijo / Emona between Aquileia and Pannonia , Koper, Bločice in the Notranjska region / Železnodobno gradišče Že 273–299.-rovnišček pri Bločicah na Notranjskem. – Arheološki vestnik 60, HORVAT, J. in A. BAVDEK 2009, Okra. Vrata med Sredozemljem in Ljubljana, 97–157. Srednjo Evropo / Ocra. The gateway between the Mediterranean and Central Europe. – Opera Instituti archaeologici Sloveniae 17. LAHARNAR, B. 2015, The Roman army in the Norranjska region HORVAT, M. 1999, - rimske vojske na Slovenskem Keramika. Tehnologija keramike, tipologija lon Horvat (ur.), Evidence of the Roman army in Slovenia / Sledovi , Katalogi in monografije 41, Ljublja Ljubljana. / Rimska vojska na Notranjskem. – V: J. Istenič, B. Laharnar in J. čenine, keramični arhiv - . – Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana. na, 9–41. HOSCH, W. L. 2011, The Britannica Guide to Numbers and Mea- LATINOVIĆ, S., S. NAGRADIĆ HABUS in D. LONČAR 2017. Ana-surement. – New York. mneza – povijest bolesti u antičkom svijetu / Anamnesis – Medical ISINGS, C. 1957, Roman glass from dated finds. – Archaeologica History in the Ancient World, Zagreb. Traiectina 2, Groningen. LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije / The Roman glass of ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna grobišča I. Grobne celote iz Slovenia. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 7, Ljubljana. Cemeteries I. Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu / Poetovio, the Western LIEBMANN, A. in F. HUMER 2021, Vergangene Pracht. Eine Ge-Grave-Groups in the Landesmuseum Joanneum, Graz – Katalogi in monografije 32, Ljubljana. schichte der römischen Provinz Pannonia und des angrenzen- den Donauraums im Lichte der Kleinfunde. – Austria Antiqua 7, ISTENIČ, J. 2005, Evidence for a very late Republican siege at Oppenheim am Rhein. Grad near Reka in Western Slovenia. – V: W. Jobst (ur.), Archäolo- LIPOVAC VRKLJAN, G. 2011, Lokalna keramičarska radionice Sek-gie der Schlachtfelder – Militaria aus Zerstörungshorizonten. Ak-sta Metilija Maksima u Crikvenici. Crikvenička amfora ravnog dna ten der 14. Internationalen Roman Military Equipment Conferen-/ Local pottery workshop of Sextus Metilius Maximus in Crikveni-ce (ROMEC), Wien, 27.−31. August 2003 . Carnuntum Jahrbuch ca – Crikvenica flat-bottomed amphorae. – V: G. Lipovac Vrkljan, 2005, Wien, 77–87. I. Radić Rossi in B. Šiljeg (ur.), Rimske keramičarske i staklarske ISTENIČ, J. 2015, Traces of Octavian’s military activities at Gradišče radionice. Proizvodnja i trgovina na jadranskom prostoru. Zbor-in Cerkno and Vrh near Pečine / Sledovi Oktavijanovega vojaške- nik I. međunarodnog arheološkog kolokvija, Crikvenica, 23.–24. ga delovanja na Gradišču v Cerknem in Vrh gradu pri Pečinah. listopada 2008, 3–18. – V: J. Istenič, B. Laharnar in J. Horvat (ur.), Evidence of the Roman LOESCHCKE, S. 1919, Lampen aus Vidonissa. Ein Beitrag zur Ge-army in Slovenia / Sledovi rimske vojske na Slovenskem . Katalogi schichte von Vindonissa und des antiken Beleuchtungswesens . in monografije 41, Ljubljana, 43–73. – Zürich. IVČEVIĆ, S. 2004, Dijelovi opreme rimskog vojnika iz Garduna MANTOVANI, V. 2021, La terra sigillata italica. – V: J. Bonetto, S. / Components or Roman military equipment from Gardun. – Mazzocchin in D. Dobreva (ur.), Aquileia. Fondi Cossar. 3.3. Tomo Opuscula archaeologica 28, Zagreb, 159–176. 1. I materiali ceramici . Scavi di Aquileia 2, Roma, 145–174. JABLONKA, P. 2001, Die Gurina bei Dellach im Gailtal. Siedlung, MARABINI MOEVS, M. T. 1973, The Roman Thin Walled Pottery: Handelsplatz und Heiligtum . – Aus Forschung und Kunst 33, From Cosa (1948-1954) . – Memoirs of the American Academy in Klagenfurt. Rome 32, Rome. JACOBI, G. 1974, Werkzeug and Gerät aus dem Oppidum von MASELLI SCOTI, F., V. DEGRASSI, L. MANDRUZZATO, G. MIAN, Manching . – Die Ausgrabungen in Manching 5, Wiesbaden. V. PROVENZALE, D. RICCOBON in C. TIUSSI 2004, La domus di 42 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 Piazza Barbacan (Trieste): le fasi e i materiali. – Società istriana di POGLAJEN, S. 2007, Geografski informacijski sistemi v študijah archeologia e storia patria, N.s. 52, 1 = 104, Trieste, 19–158. rimskega podeželja: primer severozahodne Istre. – Doktorska di- MATIJAŠIĆ, R. 1991, sertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za Campus Martius. Antička nekropola između arheologijo, Ljubljana. Premanturske i Medulinske ulice u Puli (istraživanja 1985-1986. godine) / Roman necropolis between Premanturska and Medu- ПОПОВИЋ, И. 1988, Античко оруђе од гвожђа у Србији. – linska street in Pula (Campaign 1985 – 1986). – Monografije i Монографије 5, Београд. katalozi 8, Pula. RADNÖTI, A. 1938, Die römischen Bronzegefässe von Pannonien. MATIJAŠIĆ, R. 1998, Gospodarstvo antičke Istre. Arheološki ostaci – Dissertationes Pannonicae, Ser. 2/6, Budapest. antici (I. st. pr. Kr. – III. st. posl. Kr.). – Povijest Istre 4, Pula. kao izvor za poznavanje društveno-gospodarskih odnosa u Istri u REPOLUSK, P. 2001, Sredozemski svet. – V: D. Perko in M. Oražen Adamič (ur.), Slovenija, pokrajine in ljudje, Ljubljana, 194–207. MAZZEO SARACINO, L. 2000, Lo studio delle terre sigillate pa- RIC = The Roman Imperial Coinage. dane: problemi e prospettive. – V: G. P. Brogiolo in G. Olcese C. H. V. Sutherland, The Roman Imperial Coinage. Vol. I: Augustus (ur.), Produzione ceramica in area padana tra il II secolo a.c. e il to Vitellius. – London, 1984. VII secolo d.c.: nuovi dati e prospettive di ricerca . Documenti di I. A. CARRADICE in T. V. BUTTREY , The Roman imperial coinage. archeologia 21, Mantova, 31–45. Vol. 2, part 1, From AD 69-96: Vespasian to Domitian. – London, MILOVANOVIĆ, B. 2017, Rudarsko-metalurški kompleksi i pred- 2007. meti od olova u rimskim provincijam na tlu Srbije / Mining and RICCATO, A. 2020, Aquileia. Fondi Cossar. 3.2. La ceramic da cu- the territory of Serbia. – Arheološki institut Beograd, Posebna iz metallurgy lead complexes and finds in the Roman provincies at cina: produzioni italiche e orientali. – Scavi di Aquileia 2, Roma. - danja 56, Beograd. RICCI, A. 1985, Ceramica a pareti sottili. – V: G. Pugliese Carratelli M. DENARO 2003, The petrography and chemistry of thin-wal- raneo (tardo ellenismo e primo impero). Enciclopedia dell‘arte led ware from an hellenistic–roman site at Segesta (Sicily). – Ar-antica classica e orientale, Roma, 231–357. chaeometry 45/3, Oxford, 375–389. RIHA, E. 1986, MONTANA, G., H. MOMMSEN, I. ILIOPOULOS, A. SCHWEDT in forme ceramiche II. Ceramica fine romana nel bacino mediter- (ur.), Enciclopedia dell‘arte antica classica e orientale. Atlante delle NOVŠAK, M., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK in T. ŽERJAL 2019, Römisches Toilettgerät und medizinische Instru- pri Spodnjih Škofijah. – Arheologija na avtocestah Slovenije 81, Križišče mente aus Augst und Kaiseraugst . – Forschungen in Augst 6, OGRIN, D. 1995, . – Knjižnica Annales bjavljeno poročilo). Podnebje Slovenske Istre ROZMAN, B. 2001, Preliminarno poročilo – Boško. – Kranj (neo- 11, Koper. SAKARA SUČEVIĆ, M. 2012, Ljubljana. Augst. A. Seliškar (ur.), skim zalivom in porečjem Mirne. – Doktorska disertacija. Univer- Slovenska Istra I. Neživi svet, rastlinstvo. Živalstvo za na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Koper. OGRIN, D. 2019a, Geografske poteze. – V: J. Pavšič, M. Gogala in Prazgodovinska keramika med Milj- in naravovarstvo. Slovenske pokrajine 3, Ljubljana, 37–49. (ur.), - 58. Archäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Slovenska Istra I. Neživi svet, rastlinstvo. Živalstvo in naravo . – Kärntner Museumsschriften OGRIN, D. 2019b, Podnebje. – V: J. Pavšič, M. Gogala in A. Seliškar chskeramik vom Magdalensberg SCHINDLER KAUDELKA, E. 1975, Die dünnwandige Gebrau- varstvo. Slovenske pokrajine 3, Ljubljana, 73–89. Magdalensberg 3. Klagenfurt. OLDENSTEIN, J. 1977, Zur Ausrüstung römischer Auxiliarein- SCHINDLER KAUDELKA, E. 1989, Die gewöhnliche Gebrauchske-heiten. Studien zu Beschlägen und Zierat an der Ausrüstung ramik vom Magdalensberg. Helltonige Krüge und Verwandtes . – der römischen Auxiliareinheiten des obergermanisch-raetischen Kärntner Museumsschriften 72. Archäologische Forschungen zu Limesgebietes aus dem zweiten und dritten Jahrhundert n.Chr. – den Grabungen auf dem Magdalensberg 10, Klagenfurt. Bericht der Römisch-Germanischen Kommission 57 (1976), Fran-SCHINDLER KAUDELKA, E. 2000, Cermica Norditalica decorata kfurt am Main. del Magdalensberg: problemi aperti. – V: G. P. Brogiolo in G. Ol-PETRU, S. in P. PETRU 1978, Neviodunum (Drnovo pri Krškem). cese (ur.), Produzione ceramica in area padana. Tra il II secolo a.C. Katalog najdb. – Katalogi in monografije 15, Ljubljana. e il VII secolo d.C.: nuovi dati e prospettive di ricerca. Convegno in-PLESNIČAR GEC, L. 1972, Severno emonsko grobišče / The ternazionale, Desenzano del Garda 8-10 aprile 1999. Docementi Northern Necropolis of Emona. – Katalogi in monografije 8, di archeologia 21, Mantova, 53–67. Ljubljana. SCHINDLER KAUDELKA, E., U. FASTNER in M. GRUBER 2001, Ita-PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. – Disser- lische Terra Sigillata mit Appliken in Noricum. – Österreichische tationes et monographiae 20, Ljubljana. Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, PLESNIČAR GEC, L., J. ŠAŠEL, I. SIVEC, I. MIKL-CURK in P. KOS Denkschriften 298. Archäologische Forschungen 6, Wien. 1983, Starokrščanski center v Emoni / Old Christian Center in SCHINDLER KAUDELKA, E. in V. MANTOVANI 2018, La cerami- Emona . – Katalogi in monografije 21, Ljubljana. ca comune depurata del Magdalensberg 2. – V: M. Janežič, B. Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 43 Nadbath, T. Mulh in I. Žižek (ur.), Nova odkritja med Alpami in TICA, G. 2017, Goti med Jadranom in Panonijo. – Doktorska di-Črnim morjem. Rezultati raziskav rimskodobnih najdišč v obdobju sertacija. Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične med leti 2005 in 2015. Zbornik 1. mednarodnega arheološkega študije, Koper. simpozija, Ptuj, 8. in 9. oktober 2015 / New Discoveries Between TICA, G. in A. KOVAČIČ 2019, Na vrhu. – Arheologija na avtoce-the Alps and the Black Sea. Results From the Roman Sites in the stah Slovenije 80, Ljubljana. Period Between 2005 and 2015. Proceedings of the 1st Internatio- nal Archaeological Conference, Ptuj, 8th and 9th October 2015. In TIEFENGRABER, G. 2015, Eine ausgewählte Fundstelle: Das SCHULZE-DÖRRLAM, M. 2009, zeit in der Steiermark Byzantinische Gürtelschnallen berg bei Leibnitz. – V: B. Herbert (ur.), Urgeschichte und Römer- . Geschichte der Steiermark 1, Wien, Köln, Memoriam Iva Mikl Curk. Monografije CPA 6, Ljubljana, 327–399. latènezeitliche Heiligtum auf den “Perl-/Stadläckern” am Frauen- und Gürtelbeschläge im Römisch-Germanischen Zentralmuseum Weimar, 646–652. 1. Die Schnallen ohne Beschläg, mit Laschenbeschläg und mit fe- stem Beschläg des 5. bis 7. Jahrhunderts. – Kataloge Vor- und TODOROVIĆ, J. 1972, Praistorijska Karaburma I. Nekropola Frühgeschichtlicher Altertüme 30/1, Mainz. mlađeg gvozdenog doba. – Dissertationes et monographiae 13. SCHÜTZ, N. M. 2003, Muzej grada Beograda, Monografije 3, Beograd. Eisenfunde aus der Stadt auf dem Mag-dalensberg II. – Kärntner Museumsschriften 77. Archaologische TRENZ, A. in M. NOVŠAK 2006, Školarice, ankaransko križišče. – Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 13,4 Rast št. 2 (104), april 2006. Delno dopolnjen separat, Novo mesto, Klagenfurt. 15–18. SIVEC, I. in B. DIRJEC 1998, Iz Vulkanove delavnice. Bronasti pred- UNZ, C. in E. DESCHLER-ERB 1997, Katalog der Militaria aus Vin-meti, bogastvo Emone. Katalog ob razstavi Mestnega muzeja donissa. Militärische Funde, Pferdegeschirr und Jochteile bis 1976. Ljubljana. – Ljubljana. – Veröffentlichungen der Gesellschaft pro Vindonissa 14, Brugg. SNOJ, D. 1992, Sermin. – Varstvo spomenikov 34, Ljubljana, VEDALDI IASBEZ, V. 1994, La Venetia orientale e L’Histria. La fon-91–105. ti letterarie greche e latine fino alla caduta dell’Impero Romano STAMATOVIĆ, Ž. in O. MIRKOVIĆ 2001, Poročilo o sondiranjih na d’Occidente. – Studi e ricercha sulla Galia Cisalpina 5, Roma. arheološkem najdišču Boško. – Piran (neobjavljeno poročilo). VIDRIH PERKO, V. 2000, Amfore v Sloveniji. – Annales, Series hi- STOKIN, M. 1992, Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. št. v Fornačah storia et sociologia 10/2 (22), Koper, 421–455. pri Piranu. – Arheološki vestnik 43, Ljubljana, 79–92. VIDRIH PERKO, V. 2006, Keramično gradivo. – V: I. Lazar, Ilovica STOKIN, M. 1997, Razširjenost arheoloških najdišč v zaledju Ser- 86–247. pri Vranskem. Arheologija na avtocestah Slovenije 1, Ljubljana, mina / The Distribution of Archaeological Sites in the Hinterland of Sermin. – V: J. Horvat (ur.), Sermin. Prazgodovinska in zgodnje- VIDRIH PERKO, V. in M. ŽUPANČIČ 2011, Local brick and amphorae rimska naselbina v severozahodni Istri / Sermin. A Prehistoric and production in weaster Slovenia. – V: G. Lipovac Vrkljan, I. Radić Early Roman Settlement in Northwestern Istria. Opera Instituti Rossi in B. Šiljeg (ur.), Rimske keramičarske i staklarske radionice SUTHERLAND, C. H. V. 1984, / Roman ceramic and glass manufactures. Zbornik I. međunaro- Augustus to Vitellius . – RIC 1, London. dnog arheološkog kolokvija, Crikvenica, 23.-24. listopada 2008, Archaeologici Sloveniae 3, Ljubljana, 140–150. / Officine per la produzione di ceramica e vetro in epoca romana ŠAŠEL, J. 1975, Rimske ceste v Sloveniji (viae publicae). – V: Arhe- Crikvenica 151–163. ološka najdišča Slovenije, Ljubljana, 74–88. WHITEHOUSE, D. 1997, Roman Glass in The Corning Museum TASSINARI, S. 1993a, Il vasellame bronzeo di Pompei 1. – Catalo- of Glass 1. – The Corning Museum of Glass. Catalog Series, Cor-ghi 5, Roma. ning, New York. TASSINARI, S. 1993b, Il vasellame bronzeo di Pompei 2. Tipologia. WITT, J. 1998, Pilgerandenken. – V: L. Wamser in G. Zahlhaas Catalogo. Tavole sinottiche A-X. – Cataloghi 5, Roma. (ur.), Rom und Byzanz. Archäologische Kostbarkeiten aus Bayern, TERŽAN, B. 1977, Certoška fibula. – München, 101–109. Arheološki vestnik 27, Lju-bljana, 317–443. ZABEHLICKY-SCHEFFENEGGER, S. 1992, Terra Sigillata tardo- TICA, G. 2000, -padana. – Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 31–32, Augst, Poročilo o rezultatih ekstenzivnega arheološkega Kaiseraugst, 415–443. pregleda . – Kranj (neobjavljeno poročilo). TICA, G. 2001, ZACCARIA, C. in M. ŽUPANČIČ 1993, I bolli laterizi del territorio Poročilo o arheoloških izkopavanjih na lokaciji Bo - di Tergeste romana. – V: C. Zaccaria (ur.), I laterizi di età romana ško na trasi AC Klanec–Ankaran . – Kranj (neobjavljeno poročilo). nell‘area Nordadriatica , Cataloghi e monografie archeologiche TICA, G. 2002, Boško. – V: D. Voglar (ur.), Enciklopedija Slovenije dei Civici Musei di Udine 3, Udine, 135–180. 16, Dodatek A–Ž , Ljubljana, 18–19. ŽERJAL, T. 2005, Sigilata s Školaric pri Spodnjih Škofijah: trgovina TICA, G. 2003, Boško pri Stepanih. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja s sigilatnim posodjem v severni Istri v 1. in 2. st. – Arheološki ve- pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik stnik 56, Ljubljana, 263–292. po najdiščih , Ljubljana, 100–101. 44 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 ŽERJAL, T. 2008, Rimska vila rustika v luči drobnih najdb: primer najdišča Školarice pri Spodnjih Škofijah . – Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana. ŽERJAL, T. 2011, Ceramic production in Northern Istria and in villa rustica at Školarice near Koper (Slovenija). – V: G. Lipovac Vrkljan, I. Radić Rossi in B. Šiljeg (ur.), Rimske keramičarske i staklarske radionice / Officine per la produzione di ceramica e vetro in epo- ca romana / Roman ceramic and glass manufactures. Zbornik I. međunarodnog arheološkog kolokvija, Crikvenica, 23.-24. listo- pada 2008, Crikvenica, 139–150. ŽERJAL, T. 2012, Analiza rimske keramike. – V: A. Plestenjak (ur.), Sermin. Arheološke raziskave v letu 2010, Ljubljana, 93–94. ŽERJAL, T., V. MERC, Z. MILEUSNIĆ in I. BEKLJANOV ZIDANŠEK 2012, Katalog najdb. – V: A. Plestenjak (ur.), Sermin. Arheološke raziskave v letu 2010, Ljubljana, 48–92. ŽERJAL, T. in M. NOVŠAK 2020, Školarice pri Spodnjih Škofijah. – Arheologija na avtocestah Slovenije 86, Ljubljana. ŽERJAL, T. in S. POGLAJEN 2012, Rimsko podeželje Slovenske Istre: nova spoznanja in stara vprašanja. – V: A. Gaspari in M. Erič (ur.), Potopljena preteklost Arheologija vodnih okolij in raziskova- nje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji. Zbornik ob 128-letnici Dežmanovih raziskav Ljubljanice na Vrhniki (1884–2012), Rado- vljica, 109–120. Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 45 9Katalog gradiva V katalogu predstavljamo izbor najdb z arheološkega Fakture predmete. Predmeti so v katalogu razvrščeni po strati Večina posod je bila izdelana na lončarskem kolesu, zato najdišča Boško: kamnite, kovinske, steklene in keramične grafskih enotah, na koncu so opisane najdbe, ki izvirajo tega podatka posebej ne navajam.- iz sondiranj, ki jih je izvajal takratni MZVKD Piran. Uporabljena lestvica za trdoto: mehko – če razi noht, sre- Pri opisu kosov so najprej navedeni najdiščni podatki, nato dnje trdo – ko noht ne razi, trdo – ko razi kovinsko rezilo. pa opis odlomka z ohranjenostjo, obliko ali tipom, okras, Oljenke če je bil le-ta izdelan, sledita fakturni tip (pri keramičnih O1: reliefne oljenke: zelo fino prečiščena lončarska masa z kosih) in barva keramičnih izdelkov, na koncu so podane redkimi rjavimi zrni in šamotom do 1 mm. Oksidacijsko žga- dimenzije. na, izdelana v kalupu. Površina je mehka, prašna. Premazje Okrajšave slabo ohranjen tanek, rdeče, rdečerjave in rjave barve. Bar- SE va: 7.5YR 7/4 roza, 7.5YR 7/6 rdečerumena, 10YR 8/4 zelo stratigrafska enota VZ - vzorec na, izdelana v kalupu. Površina je mehka, prašna. Premaza F faktura odl. odlomek ni ali ni ohranjen. Barva: 7.5YR 6/4 svetlo rjava. rek. rekonstruiran/-a Tera sigilata pr. PN posebna najdba O2: reliefna oljenka: zelo fino prečiščena lončarska masa z SN seznam najdb redkimi rjavimi zrni in šamotom do 1 mm. Oksidacijsko žga kv. bledo rjava. kvadrant premer db. širina fina bela in črna zrnca. Oksidacijsko žgana. Površina: meh- debelina ka, lahko mazava, rahlo porozna. Barva preloma: 5 YR 7/6 v. višina rdečkasto rumena ali 7.5 YR 8/4 in 5 YR 8/4 roza. Premaz je t. dl. dolžina na z redkimi ali zmernimi primesmi: fina sljude, lahko redka š. ohr. ohranjen/-a TS1: poznopadska sigilata: zelo finozrnata prečiščena gli- teža najv. največji/-a srednje ali slabo ohranjen, gladek, trd, rahlo svetleč do ne bleščeč rdeče barve 2.5 YR 4/8 do 5/8. TS2: padska sigilata: zelo finozrnata, prečiščena lončarska masa brez primesi ali z redkimi primesmi fine sljude in beli- mi pikami. Oksidacijsko žgana. Površina: mehka, rahlo poro- zna. Barva preloma: je 5 YR 7/8 rdečkasto rumena. Premaz je trd, debel, enakomeren. Barva premaza: 2.5 YR 4/6 rdeča. Keramika tankih sten KTS1: siva keramika tankih sten s premazom: zelo finozrna- ta, prečiščena lončarska masa brez primesi ali z redkimi zrni. Redukcijsko žgana. Površina: mehka do trda, gladka. Barva preloma: 10YR 6/1 siva do GLEY2 4/5PB temno siva 10YR 7/1 svetlo siva. Premaz je srednje do slabo ohranjen, temno sive barve 2.5 YR 4/1, GLEY 1 5/1 siva. KTS2: siva brez premaza: drobnozrnata, prečiščena lončar- ska masa s primesmi: fino sljudo in redkimi rjavimi zrni (do 46 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 1 mm), vidne redke do zmerne luknjice. Redukcijsko žgana. KK3: italska keramika: kompaktna prečiščena glina z vključ-Površina: gladka, prašna. Barva preloma: 10YR 1/1 siva. ki: zmerno do veliko belega peska in šamota (do 2 mm), ter KTS3 zmeren črn pesek (do 1 mm) lističi srebrne sljude (do 1 mm). : svetla keramika tankih sten: finozrnata, prečiščena Oksidacijsko ali stihijsko žgana. Površina: hrapava. Barva lončarska masa z redkimi rjavimi zrni (do 1 mm), vidne redke preloma: 7.5YR 5/4 rjava do 7.5YR 2/1 črna. luknjice. Oksidacijsko žgana. Površina: gladka, srednje meh - ka. Barva preloma: 2.5YR 5/8 rdeča. KK4: italska keramika: kompaktna prečiščena glina z vključ- KTS4 ki: redkim belim peskom, šamotom in rjavimi jedri (do 0,5 : siva keramika tankih sten brez premaza: drobnozrna - mm). Redukcijsko žgana. Barva preloma: 7.5YR 4/2 rjava, ta, prečiščena lončarska masa s primesmi: pogost fin siv in barva površine 10 YR 3/1 zelo temno siva. bel pesek (do 1,5 mm). Redukcijsko žgana. Površina: mehka, hrapava. Barva preloma: 10YR 4/1 temno siva. KK5: kuhinjska keramika: srednje prečiščena glina z vključki: KTS5 posamezna temno rjava jedra (do 2 mm), z zmernim do : balzamarij, keramika tankih sten s premazom: fi - obilnim belim peskom do 5 mm. Redukcijsko žgana. Povr - nozrnata, prečiščena lončarska masa s primesmi: zmerni - šina: groba. Barva preloma: 10YR 2/1 črna do 10YR 3/2 zelo mi rjavimi zrni, vidne redke luknjice. Oksidacijsko žgana. temno sivorjava. Površina: srednje mehka, gladka. Barva preloma: 5YR 6/6 rdečerumena. KK6: kuhinjska keramika, fino prečiščena glina, kompaktna z Namizna keramika redkimi belimi pikami. Redukcijsko ali stihijsko žgana. Barva preloma: 7.5YR 2.5/1 črna do 7.5YR 2.5/2 zelo temno rjava. N1 : namizno posodje: zelo finozrnata prečiščena glina brez IKK2 : kuhinjska keramika pompejanske produkcij, brez pre - primesi: vidne redke do zmerne luknjice. Oksidacijsko žga - maza: prečiščena glina z veliko belim in črnim peskom (do na. Površina: trda, gladka. Barva preloma: 7.5YR 6/6, 7.5YR 1 mm), redkimi do zmernimi zrnci sljude ter posameznimi 6/6 rdečkasto rumena ali 5YR 6/6 rdečkasto rumena. zrni šamota in črnega peska (do 2 mm). Oksidacijsko žgana. N2 : namizno posodje: srednje prečiščena glina z vključki: Površina: trda, rahlo porozna, hrapava. Barva preloma: 5 YR zmernimi vključki šamota (do 1 mm), zmernimi sivimi zrni 5/8 do 4/6 rumenkasto rdeča. Rob je lahko ožgan, temnejše (do 0,5 mm) in pogostimi do redkimi belimi pikami (lupine barve. mehkužcev). Oksidacijsko žgana. Barva preloma: 5YR 5/6 Amfore rumenkasto rdeča. N3 A1: Dressel 6B prečiščena glina z vključki: zmerno bela zrna : namizno posodje: srednje prečiščena lončarska masa in šamot (do 2 mm). Oksidacijsko žgana. Barva preloma: kompaktna z zmernimi vključki rjavih jeder in šamotom (do 5YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava do 7.5YR 6/6 rdečkasto rjava. 5 mm). Oksidacijsko žgana. Površina: mehka. Barva zunanje površine: 7.5YR 6/4 svetlo rjava do 5YR 5/6 rdečkasto rume- A2: Dressel 2 – 4: prečiščena glina z redkimi vključki belega na, notranja površina 5YR 5/6 rdečkasto rumena. peska (do 0,5 mm), rahlo luknjičasta. Oksidacijsko žgana. N4 Barva preloma: 5YR 5/6 rumenkasto rdeča. : siva venetska keramika: finozrnata, kompaktna preči-ščena lončarska masa s primesmi: redkimi črnimi vključki A3: Srednje prečiščena glina z vključki: številnimi bela zrna (od 0,5 do 1 mm). Redukcijsko žgana. Površina: mehka in in šamot do 3 mm, temno rjava jedra do 1 mmin lističi slju- prašna. Barva preloma: 10YR 5/1 siva. de. Oksidacijsko žgana. Površina je rahlo hrapava. Barva Kuhinjska keramika preloma: 5YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava. KK1 A4: Dressel 6A: fino prečiščena glina, kompaktna, z redkimi : italska keramika: prečiščena glina z vključki: zmerno do vključki šamota (do 2mm) in črnimi pikicami. Oksidacijsko veliko finega belega peska in šamota (do 1 mm), posamezni žgana. Površina je prašna. Barva preloma 10YR 8/4 zelo ble - kamenčki (do 7 mm). Oksidacijsko žgana. Površina: rahlo do rjava. porozna. Barva preloma: 10YR 72/1 črna do 2.5YR 5/8 rde - ča. Lonci so večinoma ožgani. KK2: kuhinjska keramika: srednje prečiščena glina z vključki: posamezna temno rjava jedra (do 2 mm), redko bel pesek (do 3 mm), močno do zmerno porozna. Redukcijsko ali sti- hijsko žgana. Površina: porozna. Barva preloma: 7.5YR 2/1 črna, barva površine: 7.5YR 3/2 temno rjava. Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 47 1 SE 1, sonda O, PN 11 15 SE 2, kv. B2, PN 180 Padska sigilata; odlomek ustja in ostenja sigilatnega krožnika s Padska sigilata, najverjetneje krožnik; odlomek ustja sigilatne svetlečim rdečim premazom. F: TS2, B: 5YR 6/6 rdečerumena. posode, rob ustja je stanjšan, ostenje je okrašeno s peresnim Pr. 18,6 cm, ohr. v. 1,4 cm. okrasom, na NP je pod robom ustja drobna kanelura. F: TS2, 2  B: 2.5YR 6/6 rdeča. Ohr. v. 1,2 cm, ohr. š. 1 cm. SE 1, sonda B, PN 2. Poznopadska sigilata; del prstanastega dna sigilatnega krožni- 16 SE 2, kv. B4, PN 280 ka. F: TS1, B: 5YR 7/6 rdečerumena. Rek. pr. 9 cm, ohr. v. 1 cm. Poznopadska sigilata; prstanasto dno in del ostenja sigila- 3  tne skodelice Consp. 27 ali 26. Ostenje je na zunanji strani SE 1, kv. C3, PN 7 Kuhinjska keramika; odlomek izvihanega ustja lonca. F: KK1, B: ohranjen. F: TS1, B: 5YR 7/6 rdečerumena. Pr. dna 5,1 cm, ohr. okrašeno z drobno vodoravno kaneluro. Premaz je zelo slabo 5YR 3/1 zelo temno siva. Pr. 15,2 cm, ohr. v. 1 cm. v. 2,5 cm. 4 SE 1 vrh, kv. B4, PN 1 17 SE 2, kv. C4, PN 275 Amfora Dressel 6B; odlomek ustja amfore Dr. 6B. F: A1, B: 5YR Namizna keramika; odlomek navpičnega, narebrenega ustja 6/6 rdečerumena. Pr. 14,9 cm, ohr. v. 4,7 cm. vrča, rob ustja je zakrnel. F: N3, zelo groba, šamot do 7 mm, 5 SE 1, sonda K, PN 10 B: 5YR 6/6 rdečerumena. Pr. ustja 12,5 cm, ohr. v. 4,7 cm. N3 z Amfora Dressel 6B; odlomek okroglega, delno poškodovane- manj vključi samo šamot do 4 mm. ga ročaja amfore Dr. 6B. F: A3, B: 2.5YR 5/6 rdeča. Pr. ročaja 18 SE 2 nad izravnavo, kv. C3, PN 103 2,5 cm, ohr. v. 7,4 cm. Namizna keramika; odlomek kelihastega ustja in ostenja z 6 SE 2, sonda 3, PN 501 ročajem vrča F: N3 slabo prečiščena, B: ZP 7.5YR 6/4 svetlo Posoda; odlomek ustja in ostenja prazgodovinske posode. F: rjava, NP 2.5YR 6/6 svetlo rdeča. Pr. ustja 12,5 cm, ohr. v. 6 cm. PG, B: ZP in NP 5YR 4/2 zelo temno sivorjava, preloma: 5YR 2/1 črna. Ohr. v. 3,1 cm, ohr. š. 5,7 cm. 7 SE 2, kv. B, PN 5 Bronasta kvadratna spona. Dl. 1,8 cm, š. 2 cm, db. 0,2 cm. 8 SE 2 ob severnem zidu, kv. C3, PN 105 Podolgovat železen predmet z nasadiščem, uporabni del je zavit navzgor. Ohr. dl. 13,3 cm, š. 3 cm, db. 0,5–1,3 cm. 9 SE 2, kv. D3, PN 116 Del ovalne železne zanke, presek je kvadraten. Ohr. dl. 2 cm, ohr. š. 1,6 cm, db. 0,25 cm. 10 SE 2, kv. C3, SN 22 Železen žebljiček z vzorcem križnega rebra in štirimi bunčica- mi na stožčasti glavici. Na glavi 4 pike. Dl. 1,2 cm, š. 1,4 cm. 11 SE 2, kv. D3, VZ 15 Železen trn žeblja, ohranjen je del glavice; trn je ovalen. Ohr. dl. 1,7 cm, š. 1,2 cm, db. 0,4 cm. 12 SE 2 v profilu sonde K, kv. E2, PN 8 Kovan železen žebelj s ploščato glavico, trn je pravokoten in odlomljen. Ohr. dl. 3,2 cm, š. 2,5 cm, pr. 0,8–0,5 cm. 13 SE 2, kv. C3a, PN 111 Steklenica ali balzamarij; odlomek vodoravno izvihanega ustja in vratu steklenice. Pr. 4,5 cm, ohr. v. 0,6 cm. 14 SE 2, kv. D2, PN 238 Oljenka Loeschcke VIII; odlomek ramena in dela diska. Rame je okrašeno z jajčnim okrasom. F: O2, B: 7.5YR 6/4 svetlo rjava. Ohr. dl. 1,24 cm, ohr. š. 1,25 cm. 48 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 1 2 3 5 4 6 8 7 9 12 11 13 15 10 17 16 18 SE 1: 1-5, SE 2: 6-18, M 1:1 - 14, M 1:2 - ostalo 1–4 SE 1, 5–18 SE 2; merilo 1 : 2. 49 19 SE 2, kv. E2, PN 32 31 SE 4 sever, kv. D3, PN 312 Namizna keramika; odlomek odebeljenega ustja sklede ali Del dolgega bronastega ročaja zajemalke. krožnika, na zunanji strani, tik pod robom plitka široka kanelu- Konec ročaja manjka. Ohr. dl. 6,6 cm, š. 3,7 ra. F: N3, B: ZP 7.5YR 6/4 svetlo rjava, NP 2.5YR 5/6 rdeča. Pr. – 1,7 cm, db. 0,2 cm. ustja 24 cm, ohr. v. 2,4 cm. 20 SE 2, kv. F2, PN 30 Namizna keramika; odlomek ostenja posode z vtisnjenim krožcem. F: N1, B: 2.5YR 6/6 svetlo rdeča. Ohr. v. 2,6 cm, š. 2,8 cm. 32 SE 4 sever, kv. D3, PN 421 21  Odlomek bronaste pločevine, ohranjene je polkrožen origina- SE 2 nad tlakom, kv. C2, PN 44 Namizna keramika; odlomek prstanastega dna in dela ostenja len rob. Ohr. dl. 2,6 cm, ohr. š. 2 cm, db. 0,1 cm. posode odprte oblike. Posoda je delno ožgana. F: N1, B: 2.5YR 33 SE 4 sever, kv. D3, PN 421 6/6 svetlo rdeča. Pr. dna 6,2 cm, ohr. v. 1,9 cm. Odlomek železnega okova (tečaj oken/vrat). Pr. zanke: 3,3 cm, 22 Dl. 4,9 cm. 22  SE 2 vrh, kv. C2, PN 17 Kuhinjska keramika; odlomek ustja pladnja, žleb na 34  SE 4 sever, kv. C3, PN 509 vrhu roba ustja. F: KK1, B 7.5YR 2/1 črna. Pr. 21 cm, Odlomek železnega, pravokotnega predmeta z delno ohra-ohr. v. 3.9 cm. njeno luknjo, okov? Ohr. dl. 2,4 cm, ohr. š. 2 cm, db. 0,15 cm. 23 SE 2 vrh, kv. D2, PN 17 35 SE 4 zahod, kv. C3, PN 471 Kuhinjska keramika; odlomek ustja pladnja, žleb na vrhu roba. Odlomek manjšega podolgovatega železnega predmeta z F: KK1, B 7.5YR 2/1 črna. Pr. 20 cm, ohr. v. 2,5 cm. nasadiščem, presek je pravokoten. Ohr. dl. 3,3 cm, š. 0,4 cm, 24  db. 0,15 cm. SE 2, kv. C4, PN 276 Kuhinjska keramika; odlomek navpičnega, odebeljenega ustja 36 SE 4 zahod, kv. C3, PN 471 lončka. Pod robom ustja je široka plitva kanelura. F: KK4, B: ZP Odlomek manjšega podolgovatega železnega predmeta z in NP: 10YR 3/1 zelo temno siva, preloma: 7.5YR 4/2 rjava. Pr. nasadiščem, presek je pravokoten. Ohr. dl. 2,2 cm, š. 0,4 cm, ustja 11,1 cm, ohr. v. 2,8 cm. db. 0,15 cm. 25 SE 2, PN 1 37 SE 4 zahod, kv. C3, PN 471 Kuhinjska keramika; odlomek odebeljena roba ustja in ostenja. Kovan železen žebelj s ploščato glavico, trn je kvadraten, F: IKK1, B: 7.5YR 2/1 črna. Ohr. š. 2 cm, ohr. v. 1.7 cm. upognjen. Ohr. dl. 3,4 cm, š. 1,4 cm, pr. 0,5 cm. 26 SE 2, kv. F2, PN 35 Amfora Dressel 6B; odlomek okroglega ročaja male amfore Dressel 6B. F: A1, B: 5YR 6/6 rdečerumena. Pr. ročaja 2,8 cm, ohr. v. 5cm. 27 SE 2, kv. D4, PN 234 Amfora Dressel 6B; gumbast zatič in del ostenja male amfore Dr. 6B. F: A1, B: 2.5YR 5/8 rdeča. Pr. zatiča 2,9 cm, ohr. v. 5,4 cm. 28 SE 2, kv. B, PN 6 Namizna keramika; odlomek ustja in trakastega ročaja bokala. Belo engobirana loščena posoda z ostanki rumene poslikave na robu ustja F: NVN1, B: 10R 5/6 rdeča. Pr. ustja 11,7 cm, ohr. v. 3,1 cm. 29 SE 3, kv. A3, PN 378 Namizna keramika; del navpičnega, kvadratnega ustja in ostenja čaše ali finega lonca. F: N2, B: 5YR 7/4 roza. Pr. 9,6 cm, ohr. v. 3,9 cm. 30 SE 4 sever, kv. D3, PN 159 Bronast zvonček s petkotno zanko. V. 7,5 cm, š. 3,7 cm. 50 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 19 20 21 23 26 24 25 27 28 29 31 30 32 33 37 34 35 36 SE 2: 19-28, SE 3: 29, SE 4: 30-37; M 1:2 19–28 SE 2, 29 SE 3, 30–37 SE 4; merilo 1 : 2. 51 38 SE 4 zahod, kv. C3, PN 471 50 SE 4 sever, kv. C3, PN 509 Kovan železen žebelj s stožčasto, poškodovano glavico, trn je Amfora Dressel 2–4; odlomek ročaja amfore Dr. 2–4. F: A2, B: kvadraten. Ohr. dl. 5,9 cm, š. 1,3 cm, pr. 0,5 cm. 2.5YR 6/6 sveto rdeča. Š. ročaja 2,4 cm, ohr. v. 7 cm. 39 SE 4 sever, kv. D3, PN 164 51 SE 4 sever, kv. D3, PN 421 Del tordirane, steklene palčke iz rjavo obarvanega stekla z Ovalen, obdelan kamen (izstrelek za fračo?). Dl. 5 cm, š. razširjenim koncem, drugi konec je odlomljen. Dl. 7,2 cm, pr. 3,9 cm, db. 3,3 cm, t. 109 g. palčke 0,8 cm, pr. glave 1,15 cm. 52 SE 4, kv. C3, PN 187 40 SE 4 zahod, kv. C2, PN 217 Odlomek kamnitega brusa. Dl. 5,8 cm, š. 4,5 cm, db. 2,3 cm. Steklena posoda; odlomek cevastega ustja krožnika ali skode- lice, rob ustja je okrašen z narebreno apliko. Pr. 13,1 cm, ohr. v. 0,5 cm. 41 SE 4 sever, kv. D3, PN 119 Steklenica ali vrč; odlomek steklenega ročaja. Ohr. dl. 6,9 cm, ohr. š. 2,5 cm, db. 0,4 cm. 42 SE 4, kv. D3, PN 415 Steklenica ali vrč; odlomek steklenega ročaja. Ohr. dl. 2,6 cm, ohr. š. 1,1 cm, db. 0,9 cm. 43 SE 4, kv. D3, PN 311 Padska sigilata; odlomek ostenja sigilatnega krožnika, Consp. 18, premaz slabo ohranjen. F: TS2, B: 5YR 7/6 rdečerumena. Najv. pr. 14,7 cm, ohr. v. 2 cm. 44 SE 4 sever, kv. D3, PN 117 Padska sigilata; odlomek ostenja sigilatne skodelice Consp. 34., premaz je slabo ohranjen. F: TS1, B: 7.5YR 7/4 roza. Najv. pr. 9 cm, ohr. v. 2,2 cm. 45 SE 4, kv. D3, PN 311 Namizna keramika; del vratu vrča. F: N1, B: 2.5YR 6/6 svetlo rdeča. Najv. pr. 9,2 cm, ohr. v. 2,2 cm. 46 SE 4 sever, kv. D3, PN 159 Kuhinjska keramika; odlomek navzven odebeljenega roba in ostenja pokrova. Na ostenju pokrova sekundarno narejena luknja. Rob pokrova in ZP sta ožgana. F: IKK1, B: 2.5YR 4/6 rdeča. Pr. 20,5 cm, ohr. v. 3,6 cm. 47 SE 4 sever, kv. D3, PN 129 Kuhinjska keramika; odlomek ustja in ostenja pekača. Na robu ustja je žleb; t. i. pekači »orlo bifido«. F: KK2, B: 5YR 4/1 temno siva. Pr. 21 cm, ohr. v. 3,7 cm. 48 SE 4 sever, kv. D3, PN 159 Kuhinjska keramika; odlomek izvihanega ustja lonca, na robu ustja je žleb. F: KK1, B: 2.5YR 4/4 rdečerjava. Pr. 12,8 cm, ohr. v. 1,2 cm. 49 SE 4 sever, kv. D3, PN 159 Kuhinjska keramika; odlomek dna in dela ostenja lonca. ZP je ožgana. F: KK3, B: 2.5YR 6/8 svetlo rdeča. Pr. 8,4 cm, ohr. v. 3,3 cm. Morda ista posoda kot G48. 52 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 52 51 SE 4, 1 : 2 SE 4, merilo 1 : 2. 53 53 SE 5 dno, vzhodno od sonde B, kv. D3, PN 299 66 SE 5, kv. D3, PN 223 Del bronaste peresovine in igle fibule, presek igle je okrogel. Svinčena utež v obliki amfore. Dl. 10 cm, Dl. 3,9 cm, š. 1,1 cm, pr. 0,25. š. 4,2 cm, teža 335 g. 54 SE 5, kv. D3, PN 299 Odlomek bronaste pločevine, na obeh koncih zapognjen. Dl. 4,5 cm, š. 4,3 cm, db. 0,1 cm. 55 SE 5 dno, kv. D3, PN 298 Železni predmet s piramidalno konico in trnom, vrh je odlo- mljen. Dl. 10,6 cm, pr. 1,1 cm. 56 SE 5 vrh, kv. C2, PN 41 Del železnega predmeta s piramidalno konico in trnom, vrh in nasadišče sta odlomljena. Ohr. dl. 4,9 cm, pr. 0,9 cm. 57  67 SE 5 dno, kv. C3, PN 292 SE 5, kv. C3a, PN 127 Vrč; del profiliranega steklenega ročaja, Železen predmet deltoidne oblike, na sredini vdol-rjavo/medeno? obarvano steklo. Ohr. dl. ben. Dl. 10,4 cm, š. 2,1 cm, db. 0,4 cm, t. 50 g. 5,6 cm, š. 1,6 cm, db. 0,5 cm. 68 SE 5, kv. D2, PN 49 Padska sigilata; odlomek ustja in ostenja sigi- latnega krožnika z delno ohranjenim tankim 1:1 rdečim premazom. F: TS1, B: 5YR 7/3 roza. Pr. 15,8 cm, ohr. v. 0,8 cm. 58 SE 5 vrh, kv. D3, PN 125 69 SE 5, kv. D3, PN 129 Odlomek železnega rezila noža. Ohr. dl. 4,5 cm, š. 1,5 cm. Padska sigilata; odlomek prstanastega dna sigilatne skodeli-59  ce, moda ista posoda kot PN 117. F: TS1, B: 5YR 7/3 roza. Pr. SE 5 dno, kv. D3 Železna pravokoten okov, presek je kvadraten. Dl. 4,2 cm, š. 3,5 cm, ohr. v. 1,5 cm. 2,2 cm, db. 0,4 cm. 70 SE 5 dno, kv. D3, PN 313 60  Keramika tankih sten; odlomek rahlo izvihanega ustja in del SE 5, kv. C3, PN 341 Del železnega, podolgovatega okova. Ohr. dl. 21,3 cm, š. ostenja skodelice tankih sten. Ostenje je okrašeno z dvema 2 cm, db. 0,4 cm. drobnima vodoravnima kanelurama. F: KTS3, B: 7.5YR 6/6 rdečerumena. Ohr. v. 2,4 cm. 61 SE 5 dno, kv. D3, PN 294 Del železnega, podolgovatega okova. Ohr. dl. 13,4 cm, š. 71 SE 5 dno, kv. D3, PN 300, vzhodno od sonde B 1,9 cm, db. 0,5 cm. Keramika tankih sten; odlomek dna in del ostenja skodelice tankih sten, dno je rahlo vbočeno. F: KTS2, B: siva. Pr. dna 62 SE 5 dno, kv. D3, PN 294 4,6 cm, ohr. v. 0,7 cm. Odlomek železnega podolgovatega predmeta (okov?). Ohr. dl. 3,4 cm, š. 2 cm, db. 0,2 cm. 63 SE 5 dno, kv. D3, PN 287 Odlomek železnega pravokotnega predmeta (okov?). Ohr. dl. 3,4 cm, š. 3,1 cm, db. 0,5 cm. 64 SE 5 dno, kv. C3, PN 286 Kovan železen žebelj s ploščato glavico, kvadraten trn je odlo- mljen. Ohr. dl. 5,5 cm, š. 1,4 cm, pr. 0,5 cm. 65 SE 5 dno, kv. D3, PN 287 Železen trn žeblja (?), konica je odlomljena. Ohr. dl. 4 cm, š. 1,4 cm. 54 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 55 56 57 53 54 58 59 60 62 63 61 66 67 64 65 69 70 71 SE 5; 68 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2 SE 5, merilo 1 : 2. 55 72 SE 5, kv. C3, PN 271 86 SE 7, kv. D3, PN 225 Fina namizna keramika; odlomek ustja in del ostenja posode. Kuhinjska keramika; delno ohranjen pekač z ravnim dnom. Rob ustja je stanjšan in navpičen. F: N1, B: 2.5YR 6/8 svetlo Rob ustja je rahlo odebeljen in ima nastavek za pokrov. F: KK2, rdeča. Pr. ustja 19,7 cm, v. 2,4 cm. B: 7.5YR 2/1 črna. Pr. ustja 19,7 cm, v. 4,7 cm. 73 SE 5, kv. D3, PN 293 Namizna keramika; del rahlo profiliranega ročaja vrčka. F: N1, B: 5YR 7/6 rdečerumena. Pr. ročaja 2,4 cm, ohr. v. 3,8 cm. 74 SE 5 vrh, kv. D3, PN 152, zahodno od sonde B Namizna keramika; odlomek dna posode. F: N4, B: siva. Pr. 4,9 cm, ohr. v. 2,1 cm. 75 SE 5 dno, kv. D3, PN 296 Kuhinjska keramika; odlomek roba in ostenja pokrova, rob je ožgan. F: IKK1, B 2.5YR 4/4 rdečerjava. Pr. 16,6 cm, v. 0,9 cm. 76 SE 5, kv. D 3, PN 167, vzhodno od sonde B Kuhinjska keramika; del izvihanega odebeljenega/trikotnega ustja in ostenja lonca, prehod v rame je poudarjen, na ramenu ozka kanelura. F: KK1, B: 5YR 2.5/1 črna. Pr. 13,3 cm, ohr. v. 5,2 cm. 77 SE 5 dno, kv. D3, PN 301 Kuhinjska keramika; odlomek rahlo izvihanega ustja in del ostenja lončka. Rob ustja je stanjšan in ožgan, prehod iz vratu v rame je poudarjen. F: KK1, B: 2.5YR 5/8 rdeča Pr. ustja 8,6 cm, ohr. v. 3,1 cm. 78 SE 5 vrh, kv. C3, PN 145 Kuhinjska keramika; odlomek izvihanega ustja lonca, na pre- hodu v rame tanko rebro in pod rebrom kanelura. F: KK4, B: 5YR 3/1 zelo temno siva. Pr. 24 cm, ohr. v. 1,8 cm. 79 SE 5 vrh, kv. D2, PN 24 Kuhinjska keramika; odlomek dna in ostenja lonca, na spodnji strani dna vidni ostanki lončarskega vretena. F: KK2, B: ZP in NP 5YR 3/1 zelo temno siva, premaz 5YR 5/6 rumenordeča. Pr. 9 cm, ohr. v. 2,1 cm. 80 SE 6, kv. C3, PN 272 Kovan železen žebelj z ukrivljeno glavico, trn je pravokoten in odlomljen. Ohr. v. 3,4 cm, š. 1,2 cm, pr. 0,7–0,5 cm. 81 SE 6 ob koncu opek, kv. C3, PN 87 Kuhinjska keramika; odlomek ožganega dna lonca. F: KK3, B: ZP 7.5YR 3/1 zelo temno siva, NP 5YR 5/6 rumenordeča. Pr. dna 12,3 cm, ohr. v. 1,2 cm. 82 SE 7, KV. D2, PN 256 Odl. železne palčke pravokotnega preseka. Ohr. v. 2,3 cm, š. 0,6 cm, db. 0,15 cm. 83 SE 7, kv. D2, PN 246 Steklena skodelica odlomek cevastega ustja in ostenja skodeli- ce. Pr. ustja 8,6 cm, ohr. v. 1,6 cm. 84 SE 7, kv. E3, PN 133 Namizna keramika; odlomek vratu vrča. F: N2, B 2.5 YR 6/6 svetlo rdeča. Najv. pr. 5 cm, ohr. v. 3,7 cm. 85 SE 7, kv. D3, PN 123 Namizna keramika; odlomek dna posode. F: N1, 7.5YR 6/6 rdečerumena. Pr. dna 11,5 cm, ohr. v. 2,8 cm. 56 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 72 73 74 75 76 77 78 80 79 81 82 83 84 85 86 72–79 SE 5, 80–81 SE 6, 82–86 SE 7; merilo 1 : 2 72–79 SE 5, 80–81 SE 6, 82–86 SE 7; merilo 1 : 2. 57 87 SE 7, kv. D3, PN 248 100 SE 9, kv. C3, PN 388 Kuhinjska keramika; odlomek rahlo odebeljenega ustja lonca. Kuhinjska keramika; odlomek dna in del ostenja pekača (?). F: F: KK2, B: 7.5YR 3/1 zelo temno siva. Pr. ustja 17,6 cm, ohr. v. KK3, B: ZP 10YR 2/1 črna, NP 10YR 3/2 zelo temno sivorjava. 4,1 cm. Pr. dna 25 cm, ohr. v. 2,5 cm. 88 SE 7 dno, kv. D3, PN 442 101 SE 9, kv. C3b, PN 195 Amfora Dressel 2–4; odlomek paličastega, dvojnega roča- Amfora Dressel 2–4; del dvojnega paličastega ročaja amfore ja amfore Dr. 2–4. F: A2, B 5YR 6/6 rdečerumena. Š. ročaja Dr. 2–4. F: A2, 5YR 6/6 rdečerumena. Pr. ročaja 4 cm, ohr. v. 3,7 cm, ohr. v. 8,1 cm. 8,4 cm. 89 SE 8, kv. C3, PN 173 102 SE 10, kv. D3, PN 374 Bronasta pločevina, na ene delu zvita pod kotom 90º, ta del je Del ovalne železne zanke kvadratnega preseka. Ohr. dl. oblikovan v špico. Ohr. dl. 3 cm, ohr. v. 2.5 cm, š. 0,4 cm, db. 3,6 cm, ohr. š. 2,7 cm. 0,1 cm. 90 SE 8, kv. C3, PN 185 Kuhinjska keramika; del dna in ostenja lonca, posoda je prež- gana. F: KK2, 7.5YR 5/6 rjava. Pr. dna 16 cm, ohr. v. 4,4 cm. 91 SE 9 dno, kv. C2, PN 391 Železna palčka pravokotnega preseka, odlomljena na obeh koncih. Ohr. dl. 3,8 cm, š. 0,3 cm, db. 0,15 cm. 92 SE 9, kv. C2, PN 387 Bronast žebljiček s ploščato okroglo glavico, na glavico je pritrjen kos zvite bronaste pločevine. Presek trna je okrogel. Dl. 1,9 cm, š. 2,4 cm, pr. 0,2 cm. 93 SE 9 dno, kv. C3, PN 389 Odlomek tanke bronaste pločevine, en del je zapognjen za 90º, na drugem delu del luknjice. Ohr. dl. 1,9 cm, š. 1,4 cm, v. 0,4 cm. 94 SE 9, PN 391 Glavica in del trna železne kline, trn je pravokoten, glava je trikotne oblike. Dl. 2,9 cm, š. 1,7 cm, pr. 0,8–0,2 cm. 95 SE 9, kv. B3, PN 368 Poznopadska sigilata; odlomek močno izvihanega ustja skle- de, na površini ostanki rdečega premaza, Consp. 39 ali 43. F: TS1, B: 7.5YR 6/6 rdečerumena. Pr. 16,9 cm, ohr. v. 1 cm. 96 SE 9, kv. C3b, PN 199 Keramika tankih sten; odlomek dna in ostenja skodelice tankih sten z ostanki temno sivega premaza. F: KTS1, B: 10YR 5/1 siva. Pr. dna 4,3 cm, ohr. v. 0,5 cm. 97 SE 9, kv. C3b, PN 198 Namizna keramika; del profiliranega ročaja vrča. F: N2, B: 7.5YR 7/6 rdečerumena. Š. ročaja 3 cm, ohr. v. 5,2 cm. 98 SE 9, kv. C3b, PN 201 Kuhinjska keramika; odlomek izvihanega trikotnega ustja in ostenja lonca. Prehod iz vratu v rame je poudarjen. F: KK1, B: 7.5YR 2.5/1 črna. Pr. ustja 17,3 cm, ohr. v. 3,2 cm. 99 SE 9, kv. C3b, PN 200 Kuhinjska keramika; odlomek izvihanega ustja in del ostenja lonca. Rob ustja je trikotno odebeljen. F: KK1, B: 7.5YR 2.5/1 črna. Pr. ustja 16,3 cm, ohr. v. 2,1 cm. 58 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 87 88 89 90 91 92 93 95 94 96 97 98 99 100 101 102 87–88 SE 7, 89–90 SE 8, 91–101 SE 9, 102 SE 10; merilo 1 : 2. 87–88 SE 7, 89–90 SE 8, 91–101 SE 9, 102 SE 10; merilo 1 : 2. 59 103 SE 10, kv. D3, PN 370 113 SE 21, kv. D2, PN 358 Kuhinjska keramika; odlomek navznoter upognjenega ustja in Oljenka; odlomek dna in ostenja oljenke, z ostanki rjavega del ostenja pekača. Na robu ustja je žleb. F: KK2, B: 7.5YR 2/1 premaza na NP in ZP. F: O1, B: 10YR 8/4 zelo bledo rjava. Pr. črna. Pr. ustja 27,3 cm, ohr. v. 5,2 cm. dna 3,3 cm, ohr. v. 0,75 cm. 104 SE 10 vrh, kv. D3, PN 373 114 SE 21, kv. C2, PN 365 Pokrovček za amforo z gumbastim držajem. F: N1, 5YR 6/6 Padska sigilata; rekonstruirana sigilatna skodelica, tip Consp. rdečerumena. Pr. 9,9 cm, v. 2,9 cm. 34.2.1, na površini delno ohranjen rdeč premaz. F: TS1, B: 104A 7.5YR 7/4 roza. Pr. ustja 10,1 cm, pr. dna 5,1 cm. SE 13, kv. D2, PN 266 Tegula; odlomek tegule z delno ohra- 115 SE 21, kv. C2, PN 363 njenim okroglim žigom, v pozitivu, Padska sigilata; prstanasto dno in del ostenja sigilatne skode- premera 8 cm, z napisom RISPIN lice. Dno je na notranji strani okrašeno z drobno vodoravno (TULLIAE·A·F.CRISPINAE) v 1,8 cm širo- kaneluro, Arezzo. F: TS1, B: 2.5YR 6/68 rdeča. Pr. dna 4,9 cm, kem obodnem pasu in kratico T·A·F … ohr. v. 0,9 cm. 4,3 cm. Ohr. dl. 7,8 cm, ohr. š. 6,5 cm, (T A F C) v notranjem krogu premera 116 SE 21, kv. C2, PN 363 db. 2,6 cm. Keramika tankih sten; rekonstruirana cilindrična skodelica, keramike tankih sten, ostenje je okrašeno s slabo vidnim 105 SE 15, kv. C2, PN 316 peresnim okrasom, na ZP ostanki temno sivega premaza. F: Namizna keramika; odlomek prstanastega dna in ostenja po- KTS2, B: GLEY 4/5PB siva. Pr. ustja 10,9 cm, pr. dna 3,7 cm, rek. sode zaprtega tipa. F: N2, B: 7.5YR 7/6 rdečerumena. Pr. dna v. 4,2 cm. 6,6 cm, ohr. v. 1,8 cm. 117 SE 22 sever, kv. B3, PN 537 106 SE 16 jug, kv. B2, PN 507 Namizna keramika; del dna in ostenja posode. F: N3, precej Kuhinjska keramika; odlomek rahlo izvihanega ustja in del groba faktura z veliko peska (do 0,8 cm), B: 5YR 7/6 rdečeru- ostenja lončka, rob ustja je stanjšan. Prehod iz vratu v rame mena. Pr. dna 8,5 cm, ohr. v. 2 cm. rumenordeča. Pr. ustja 9,5 cm, ohr. v. 3,4 cm. je poudarjen. F: KK1, B: ZP 5YR 4/4 rdečerjava, NP 5YR 5/6 118 SE 22 sever, kv. B3, PN 537 Namizna keramika; del izvlečenega, prstanastega dna in oste- 107 Ob SE 20 zahod, kv. B3, PN 352 nja posode. F: N1, redek grog (do 2 mm), B: 7.5YR 7/4 roza. Certoška fibula; del noge z gumbom. Ohr. dl. 2,9 cm, š. 1 cm, Ohr. v. 3.8 cm, pr. dna 7,5 cm. v. 1,2 cm. 108 Ob SE 20 zahod, kv. B3, PN 352 Konica bronaste igle. Ohr. dl. 1,5 cm, pr. 0,1 cm. 109 SE 20 sever, kv. B4, PN 366 Namizna keramika; odlomek čašastega ustja in del vratu vrča, pod robom ustja je vodoravna kanelura. F: N1, B: 5YR 5/6 rumenorjava. Pr. ustja 15,1 cm, ohr. v. 2,5 cm. 110 SE 21, kv. C2, PN 362 Bronasta fibula poznolatenske sheme; presek loka je pravoko- ten. Dl. 8 cm, v. 2 cm, š. 1,8 cm. 111 SE 21, kv. C2, PN 365 Železen, zvit trn, okroglega preseka. Ohr. dl. 4,1 cm, pr. 0,5 cm. 112 SE 21, kv. C2, PN 363 Reliefna oljenka, odlomek ramena in ostenja oljenke, na NP in ZP v sledovih ohranjen rjav premaz. F: O1, B: 7.5YR 7/4 roza. Ohr. v. 1,1 cm, ohr. š. 1 cm. 60 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 103 104 105 106 107 108 110 109 114 111 113 116 115 118 117 103–104A SE 10, 105 SE 15, 106 SE 16, 107–109 SE 20, 110–116 SE 21, 117–118 SE 22; 112 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 103–104 SE 10, 104A SE 13, 105 SE 15, 106 SE 16, 107–108 ob SE 20, 109 SE 20, 110–116 SE 21, 117–118 SE 22; 112 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 61 119 SE 23, kv. B2, PN 393 132 SE 24, kv. B3, PN 508 Odlomek bronaste pločevine, na enem koncu upognjen. Dl. Padska sigilata; odlomek ustja in del ostenja sigilatne skodelica 3,5 cm, š. 2,6 cm, db. 0,1 cm. Consp. 34, na površini ima zelo slabo ohranjen rdeč premaz. 120  F: TS1, B: 7.5YR 6/6 rdečerumena. Pr. 7,8 cm, ohr. v. 2,1 cm. SE 23, kv. B3, PN 498 Poznopadska sigilata; odlomek ustja in ostenja sigilatnega 133 SE 24, kv. B4, PN 491 krožnika s svetlečim rdečim premazom, tip Consp. 21. F: TS2, Padska sigilata; del prstanastega dna sigilatnega krožnika s barva: 5YR 7/6 rdečerumena. Pr. 18,5 cm, ohr. v. 1,9 cm. svetlečim rdečim premazom, dno okrašeno z drobno kane- 121  luro. F: TS1, B: 5YR 6/6 rdečerumena. Pr. 10,4 cm, ohr. v. 1,9 cm. SE 23, kv. B3, PN 498 Poznopadska sigilata; prstanasto dno in del ostenja sigilatne 134 SE 24, kv. C3b, PN 368 skodelice, na površini delno ohranjen temno rdeč premaz. Keramika tankih sten; odlomek dna in ostenja skodelice tankih Premaz je bolje ohranjen na zunanji površini. F: TS2, barva: sten z ostanki temno sivega premaza, dno je rahlo vbočeno. 5YR 6/6 rdečerumena. Pr. dna 3,5 cm, ohr. v. 1,7 cm. Morda namerno preoblikovano v pokrovček. F: KTS1, B: 10YR 122  7/1 svetlo siva, na površini odtenki temnejšega premaza. Pr. SE 23, kv. B3, PN 498 dna 2,5 cm, ohr. v. 0,5 cm. Keramika tankih sten; odlomek ustja in del ostenja cilindrične skodelice. F: KTS4, B: 10YR 4/1 temno siva. Pr. ustja 8 cm, ohr. 135 SE 24. kv. B4, PN 514 v. 2,8 cm. Namizna keramika; odlomek izvihanega ustja in del ozkega 123  vratu vrča, na vratu je horizontalno rebro. F: N1, B 2.5YR 6/8 SE 23, kv. B3, PN 495 svetlo rdeča. Pr. 6,8 cm, ohr. v. 3,1 cm. Keramika tankih sten; odlomek ostenja skodelice. Ostenje je okrašeno s koleščkanjem, na površini je slabo ohranjen sivor- jav premaz. F: KTS1, B: 10YR 6/3 bledo rjava. Ohr. v. 2,5 cm, ohr. š. 2,3 cm. 124 SE 23, kv. B3, PN 498 Keramika tankih sten; odlomek ostenja skodelice. Ostenje je okrašeno s koleščkanjem in drobnimi kanelurami. F: KTS1, B: ZP GLEY2 4/5PB temno siva, NP 10YR 7/1 svetlo siva. Ohr. v. 1,2 cm, ohr. š. 1,9 cm. 125 SE 23, kv. C2, PN 390 Del dna in ostenja posode. F: N2, B: 7.5YR 7/6 rdečerumena. Pr. dna 13 cm, ohr. v. 4 cm. 126 SE 24 dno, kv. A3, PN 569 Bronast trnek s sploščenim koncem, presek je okrogel. V. 3 cm, š. 1,7 cm. 127 SE 24, kv. B3, PN 548 Kovan železen žebelj s strehasto glavico, trn je kvadraten in odlomljen. Ohr. dl. 8,1 cm, š. 1,9 cm, pr. 0,6 cm. 128 SE 24 dno, kv. B3, PN 574 Kovan železen žebelj s stožčasto glavico, trn je kvadraten in ukrivljen. Ohr. dl. 3,5 cm, š. 1,1 cm, pr. 0,5 cm. 129 SE 24 dno, kv. A3, PN 550 Steklena posoda; odlomek prstanastega dna in dela ostenja. Pr. dna 3,2 cm, ohr. v. 0,9 cm. 130 SE 24 dno, kv. B3, PN 568 Padska sigilata; odlomek ustja in ostenja sigilatnega krožnika s svetlečim rdečim premazom, tip Consp. 20.4.3. Ostenje okra- šeno z apliko v obliki rozete. F: TS1, B: 5YR 6/6 rdečerumena. Pr. 24,1 cm, ohr. v. 3 cm. 131 SE 24, kv. B3, PN 515 Padska sigilata; odlomek ustja in ostenja sigilatnega krožnika s slabo ohranjenim rdečim premazom, tip Consp. 21. F: TS1, B: 5YR 6/6 rdečerumena. Pr. 15,7 cm, ohr. v. 2,6 cm. 62 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 119 120 122 123 124 121 125 127 126 128 129 130 131 132 135 133 119–125 SE 23, 126–135 SE 25, 126–135 SE 24, 134 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 119–125 SE 23, 126–135 SE 24; 134 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 63 136 SE 24 dno, kv. A3, PN 558 Namizna keramika; del navpičnega, navzven odebeljenega ustja in ostenja vrča s profiliranim ročajem. F: N2, 5YR 7/6 rde- čerumena. Pr. ustja 12,2 cm, ohr. v. 15,3 cm, š. ročaja 3,6 cm. 137 SE 24, kv. B4, PN 491 Namizna keramika; del navpičnega, navzven odebeljenega ustja in ostenja vrča ali amfore. F: N3 veliko belega peska, B 5YR 6/6 rdečerumena. Pr. ustja 9,5 cm, ohr. v. 3,8 cm. 138 SE 24 dno, kv. A3, PN 557 Namizna keramika; del vratu vrča. F: N1, B: 2.5YR 5/8 rdeča. Pr. 3,6 cm, ohr. v. 3,8 cm. 139 SE 24, kv. B3, PN 354 Namizna keramika; del profiliranega ročaja dvoročajnega vrča ali amfore. F: N3, B: 7.5YR 6/4 svetlo rjava. Š. ročaja 4,7 cm, ohr. v. 13,6 cm. 140 SE 24, kv. B3, PN 354 Namizna keramika; del ostenja z nastankom za manjši ovalen ročaj. F: N2, B: 10YR 6/6 rjavorumena. Ohr. š. 3,4 cm, ohr. v. 4 cm. 141 SE 24 dno, kv. B3, PN 567 Namizna keramika; odlomek prstanastega dna in del ostenja posode zaprtega tipa. F: N3, B: 5YR 6/6 rdečerumena roza. Najv. pr. 17,7 cm, ohr. v. 8,9 cm. 142 SE 24 dno, kv. A3, PN 555 Namizna keramika; odlomek prstanastega dna in del ostenja posode zaprtega tipa. F: N1, B: 7.5YR 7/4 roza. Pr. dna 8,2 cm, ohr. v. 2,2 cm. 64 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 136 137 138 139 140 141 SE 24, merilo 1 : 2. SE 24, merilo 1 : 2. 65 143 SE 24 dno, kv. A3, PN 556 Namizna keramika; odlomek prstanastega dna in del ostenja posode. F: N2, B 5YR 7/6 rumenordeča. Pr. dna 10 cm, ohr. v. 1,7 cm. 144 SE 24, kv. B4, PN 491 Namizna keramika; prstanasto dno in del ostenja posode. F: N2, B: 5YR 7/6 rdečerumena. Pr. dna 8,3 cm, ohr. v. 1,8 cm. 145 SE 24 dno, kv. A3/B3, PN 545 Namizna keramika; del dna z ostenjem posode. F: N3, vključki Fe oksidov do 2 mm, B: 5YR 6/6 rdečerumena. Pr. dna 7,5 cm, ohr. v. 3,4 cm. 146 SE 24 dno, kv. B3, PN 524 Namizna keramika; prstanasto dno in del ostenja posode. F: N2/N3, B 5YR 6/6 rdečerumena. Pr. dna 8,6 cm, ohr. v. 1,7 cm. 147 SE 24 dno, kv. B3, PN 565 Kuhinjska keramika; del odebeljenega ustja in ostenja pekača. Na robu ustja je žleb. F: KK2, B: 10YR 5/3 rjava, prelom: 10YR YR 2/1 črna. Ohr. v. 0,9 cm, ohr. š. 2,5 cm. 148 SE 24, kv. B3, PN 506 Kuhinjska keramika; del odebeljenega ustja in ostenja pekača. F: KK2, B ZP in NP 10YR 2/1 črna, prelom 7.5YR 4/2 rjava. Pr. ustja 24,5 cm, v. 3,8 cm. 149 SE 24 dno, kv. A3, PN 550 Kuhinjska keramika; del odebeljenega ustja lonca. F: KK2, B ZP in NP 10YR 2/1 črna, prelom 7.5YR 4/2 rjava. Pr. ustja 14,7 cm, v. 3,5 cm. 150 SE 24 dno, kv. B3, PN 567 Kuhinjska keramika; del rahlo izvihanega ustja in ostenja niz- kega lonca; rame okrašeno z valovnico. F: KK3, B lisasta: 10YR 2/1 črna do 5YR 4/6 rumenordeča. Pr. 16,6 cm, ohr. v. 6,8 cm. 151 SE 24 dno, kv. A3, PN 573 Kuhinjska keramika; odlomek vodoravno izvihanega ustja lonca. Prehod iz vratu v rame je poudarjen, rame okrašeno z vodoravnim metličenjem. F: KK1, B: 10YR 2/1 črna. Pr. ustja 15 cm, ohr. v. 5,3 cm. 152 SE 24, kv. B4, PN 491 Kuhinjska keramika; odlomek izvihanega ustja lonca. Prehod iz vratu v rame je poudarjen, rame okrašeno z vodoravnimi žlebovi. F: IK1, B: 7.5YR 4/2 temno rjava. Pr. ustja 16,3 cm, ohr. v. 3,6 cm. 66 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 142 143 144 145 146 148 149 150 151 152 SE 24, 147 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. SE 24: 147 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 67 153 SE 24, kv. B3, PN 508 167 SE 27, kv. C2, PN 397 Kuhinjska keramika; odlomek izvihanega, trikotnega ustja lon- Poznopadska sigilata; odlomek prstanaste noge sigilatnega ca. F: IK1, B: lisasta 10YR 2/1 črna do 7.5YR 4/6 močno rjava. Pr. krožnika, na površini slabo ohranjen tanek rdeč premaz. F: 14,8 cm, ohr. v. 2,4 cm. TS1, B: 7.5YR 7/4 roza. Ohr. v. 1,1 cm, ohr. š. 2 cm. 154 SE 24 dno, kv. B3, PN 550, PN 567 168 SE 27, kv. C2, PN 404 Kuhinjska keramika; odlomek rahlo izvihanega ustja in del Namizna keramika; odlomek dna in ostenja čaše. F: N4, B: ostenja lončka. Prehod iz vratu v rame je poudarjen. F: IK1, B: 10YR 6/2 svetlo rjavosiva. Pr. dna 3,2 cm, ohr. v. 1,6 cm. 7.5YR 3/5 temno rjava. Pr. ustja 10,2 cm, ohr. v. 2,3 cm. 169 SE 27, kv. C2, PN 438 155 SE 24 dno, kv. B3, PN 574 Kuhinjska keramika; odlomek navzven odebeljenega roba in Kuhinjska keramika; odlomek izvihanega ustja lonca. F: KK2, B: ostenja pokrova. Del pokrova je ožgan. F: KK1, B: lisasta od 10YR 4/2 črna. Pr. 14,5 cm, ohr. v. 2,8 cm. 7.5YR 5/6 močno rjava do 7.5YR 2.5/1 črna. Pr. 21,2 cm, ohr. v. 156  2,5 cm. SE 24 dno, kv. B3, PN 567 Kuhinjska keramika; odlomek izvihanega, trikotnega ustja lon- ca. F: IK1, B: lisasta 10YR 2/1 črna do 7.5YR 4/6 močno rjava. Pr. 10,8 cm, ohr. v. 2,4 cm. 157 SE 24, kv. B3, PN 506 Kuhinjska keramika; dno in del ostenja lonca. F: KK3, B: lisasta 10YR 5/3 do 7.5YR 4/4 rjava. Pr. dna 12,9 cm, ohr. v. 4,3 cm. 158 SE 24 dno, kv. A3, PN 551 Kuhinjska keramika; del dna in ostenja lončka. F: KK3, B NP 5YR 5/8 rumenordeča, ZP 5Yr 3/2 temno rdečerjava. Pr. dna 6,4 cm, ohr. v. 1,6 cm. 159 SE 24 dno, kv. A3/B3, SN 3 Amfora Dressel 6A; odlomek okroglega ročaja amfore Dr. 6A. F: A4, B: 10YR 8/4 zelo svetlo rjava. Š. ročaja 3,7 cm, ohr. v. 8 cm. 160 SE 24, kv. B4, PN 491 Amfora Dressel 2–4; odlomek dvopaličastega ročaja in odlo- mek ostenja amfore Dr. 2–4. F: A2, B: 5YR 5/6 rumenordeča. Pr. ročaja 2,8 cm, ohr. v. 3 cm. 161 SE 24 dno, kv. B3, PN 571 Amfora Dressel 6B; gumbast zatič in del ostenja amfore Dr. 6B. F: A1, B 5YR 5/8 rumenordeča. Pr. zatiča 4,7 cm, ohr. v. 5,1 cm. 162 SE 25, kv. C3, PN 430 Namizna keramika; odlomek kelihastega ustja z ostenjem vrča. F: N3, B: 7.5YR 6/6 rdečerumena. Pr. ustja 13,6 cm, ohr. v. 2,9 cm. 163 SE 25, kv. C3, PN 430 Kuhinjska keramika, odlomek ramen in vratu lonca, rame je poudarjeno z vodoravnimi rebri, ZP je ožgana. F: IK1, B: 5YR 6/6 rdečerumena. Najv. pr. 18,3 cm, ohr. v. 2,2 cm. 164 SE 27, kv. C2, PN 398 Bronasta pločevina, zvita v obliki stožca, na koncu zavita v kaveljček. Dl. 3, 8 cm, pr. 0,5 cm. 165 SE 27, kv. C2, PN 401 Kovan železen žebelj s ploščato glavico, trn je pravokoten in horizontalno zvit. Ohr. dl. 3,3 cm, š. 2,1 cm, pr. 0,4–0,2 cm. 166 SE 27, kv. C2, PN 404 Ukrivljena železna palčka kvadratnega preseka. Ohr. dl. 3,7 cm, pr. 0,4 cm. 68 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 153 154 155 156 157 158 159 161 162 163 164 166 168 165 169 153–161 SE 24, 162–163 SE 25, 164–169 SE 27; 160, 167 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 153–161 SE 24, 162–163 SE 25, 164–169 SE 27; 160, 167 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 69 170 SE 27, kv. C2, PN 404 180 SE 29 = SE 37, kv. B2, PN 528 Kuhinjska keramika; odlomek rahlo izvihanega ustja in del Železen nož s trakastim nastavkom za ročaj, nasadišče je oval- ostenja lonca. Prehod iz vratu v rame je poudarjen. F: IKK1, B: no. Ohr. dl. 14,7 cm, š. 2,3 cm, db. 1,7 cm. 10 YR 2/1 črna. Pr. ustja 11,5 cm, ohr. v. 3,6 cm. 181 SE 29 = SE 37, kv. B2, PN 527 171 SE 27, kv. C2, PN 402 Železen nož s trnastim nastavkom za ročaj, delno odlomljen. Amfora Dressel 2–4; odlomek okroglega ročaja amfore Dr. Ohr. dl. 8,1 cm, š. 1,1–0,7 cm. 6,2 cm. 2–4. F: A2, B: 7.5YR 6/6 rdečerumena. Pr. ročaja 1,9 cm, ohr. v. 182 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 500 172 SE 29 = SE 37 dno, kv. B3, PN 451 183 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 520 Bronast ročaj korca z zaključkom v obliki labodjih glav. Dl. Odlomek železnega rezila. Ohr. dl. 4,9 cm, š. 2,3 cm. 9 cm, š. 36–1,7 cm, db. 0,2 cm. Ukrivljena pravokotna železna ploščica, na enem koncu ima dve nepravilni luknji. Ohr. dl. 3,7 cm, š. 2,9 cm, db. 0,3 cm. 184 SE 29 = SE 37, kv. B2, PN 560 Železen žebljiček z delno ohranjeno ploščato glavico. Dl. 1 cm, š. 1,2 cm, db. 0,15 cm. 173  Kovan železen žebelj s stožčasto glavico, trn je kvadraten. Ohr. SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 460 dl. 7,7 cm, š. 1,7 cm, pr. 0,5 cm. Bronast aplika delfina z majhnim nastavkom na dnu, del vrča. 185 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 465 174  Kovan železen žebelj s stožčasto glavico, trn je kvadraten in SE 29 = SE 37, kv. B2, PN 527 odlomljen. Ohr. dl. 7,5 cm, š. 1,7 cm, pr. 0,6 cm. Bronasta pločevina, zvita v obliki stožca, na koncu zavita v Dl. 2,1 cm, š. 1,1 cm, v. 1,8 cm. 186 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 510 175  Kovan železen žebelj s stožčasto glavico, trn je kvadraten in SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 505 odlomljen. Ohr. dl. 4,6 cm, š. 2,1 cm, pr. 0,5 cm. Bronasta igla, pri glavici sploščena, zgornji del kaveljček. Dl. 4,4 cm, pr. 0,65 cm. 187 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 474 je tordiran, presek je okrogel. Igla je dvakrat upognjena. Dl. 11 cm, najv. pr. 0,25 cm. 176 SE 29 = SE 37, kv. B2, PN 527 Bronasta igla (šivanka ?); zgornji del ni ohranjen, presek je okrogel. Dl. 5,9 cm, pr. 0,25 cm. 177 SE 29 = SE 37 dno, kv. A3, PN 573 Štirje kosi bronaste pločevine, s punktiranjem oblikovani v obliko srca. A. Dl. 2,1 cm, š. 2,7 cm; B. Dl. 1,7 cm, š. 2,3 cm; C. Dl. 1,9 cm, š. 2,3 cm; D. Dl. 1,8 cm, š. 1,2 cm. 178 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 510 Del železnega orodja z dolgim, okroglim nasadiščem z zanko na koncu, del rezila je odlomljen. Ohr. dl. 13,2 cm, najv. š. 1,4 cm, pr. 0,5 cm. 179 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 465 Del železnega orodja, pravokotno nasadišče, je zapognjeno v zanko. Ohr. dl. 9,5 cm, š. 1,2 cm. 70 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 171 170 172 175 174 173 176 178 177 179 180 181 183 182 185 186 187 184 170–171 SE 27, 172–187 SE 29, merilo 1 : 2. 170–171 SE 27, 172–187 SE 29; merilo 1 : 2. 71 188 SE 29 = SE 37, kv. B2, PN 528 203 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 498 Kovan železen žebelj s stožčasto glavico, trn je kvadraten in Volutna oljenka; odlomek ramena in volute oljenke s slabo odlomljen. Ohr. dl. 7,8 cm, š. 1,6 cm, pr. 0,5 cm. ohranjenim rjavim premazom. F: O1, B: 10YR 8/4 zelo bledo 189  rjava. Ohr. dl. 3,2 cm, ohr. v. 1,4 cm. SE 29 = SE 37, kv. B2, PN 561 Kovan železen žebelj s ploščato glavico, trn je pravokoten in 204 SE 29 = SE 37, kv. B2, PN 527 odlomljen. Ohr. dl. 3,9 cm, š. 1,5 cm, pr. 0,5–0,4 cm. Reliefna oljenka; odlomek ramena oljenke, premaz 190  ni ohranjen. F: O1, B: 7.5YR 7/6 rdečerumena. Ohr. 204 SE 29 = SE 37, kv. B2, PN 561 dl. 1,8 cm, ohr. v. 0,5 cm. Železen trn žeblja, ohranjen je del glavice; trn je kvadraten. Ohr. dl. 6,4 cm, š. 0,5 cm. 205 SE 29 = SE 37, kv. B2, PN 533 191  Reliefna oljenka; odlomek rame in diska oljenke, premaz ni SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 474 Železen trn žeblja, ohranjen je del glavice; trn je kvadraten. ohr. v. 0,8 cm, ohr. š. 2 cm. ohranjen. F: O1, B: 10YR 7/4 zelo bledo rjava. Pr. diska: 6,8 cm, 192  206 SE 29 = SE 37, kv. B2, PN 536 SE 29 = SE 37, kv. A3, PN 540 Reliefna oljenka; 2 odlomek ramena in diska oljenke, na disku Ohr. dl. 6,5 cm, š. 1,1 cm, db. 0,5 cm. Železen trn žeblja; presek trna je kvadraten. Ohr. dl. 3,9 cm, š. je ohranjen del luknje, na ZP je delno ohranjen rdeč premaz. 0,5 cm. F: O1, B: 10YR 8/4 zelo bledo rjava. Ohr. dl. 2,6 cm, ohr. š. 193  1,8 cm. SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 500 Železen trn kovanega žeblja; trn je kvadraten. Ohr. dl. 3,5 cm, 207 SE 29 = SE 37, kv. B2, PN 536 db. 0,4 cm. Oljenka, odlomek dna in ostenja oljenke, premaz ni ohranjen. 194  F: O1, 7.5YR 7/6 rdečerumena. Ohr. dl. 5,3 cm, ohr. v. 1,3 cm. SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 474 Železen trn kovanega žeblja, pri glavi zvit za 90º; trn je kva- 208 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 487 draten. Ohr. dl. 5 cm, db. 0,7 cm. Poznopadska sigilata; odlomek ustja in ostenja sigilatnega 195  krožnika z zelo slabo ohranjenim rdečim premazom, tip Con- SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 474 Železna konica pravokotnega preseka. Ohr. dl. 11,9 cm, db. sp. 21.3.2. F: TS2, B: 5YR 7/8 rdečerumena. Pr. 18,9 cm, ohr. v. 0,5–0,3 cm. 2,6 cm. 196 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 465 209 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 468 Svitek iz svinčene pločevine. Ohr. dl. 1,9 cm, š. 1,5 cm. Poznopadska sigilata; del prstanastega dna sigilatnega kro- 197 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 487 2,3 cm. žnika. F: TS1, B: 5YR 7/6 rdečerumena. Pr. dna 8,2 cm, ohr. v. Steklen vrč (?), odlomek vratu z nastavkom za ročaj. Najv. pr. 2,7 cm, ohr. v. 3,3 cm. 210 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 445 Profilirane steklen ročaj, odlomek. Ohr. dl. 2,9 cm, š. 0,8 cm, F: TS2, B: 7.5YR 7/4 roza. Najv. pr. 12,3 cm, ohr. v. 2,6 cm. db. 0,4 cm. 211  SE 29 = SE 37, kv. B2, PN 527 199  198 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 498 Consp. 34.; debel, temno rdeč premaz je ohranjen le v sledeh. Poznopadska sigilata; odlomek ostenja sigilatne skodelice, tip SE 29 = SE 37, kv. B3, Poznopadska sigilata; odlomek ustja in ostenja sigilatne sko- PN 496 delice, tip Consp. 34. premaz slabo ohranjen. F: TS2, B: 5YR Kvadratna steklenica: odlomek dna 6/6 rdečerumena. Pr. 11,7 cm, ohr. v. 2,2 cm. z odtisom koncentričnih krogov. Pr. dna 9 cm, ohr. v. 1,2 cm. 212 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 495 200 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 496a rdeč premaz je delno ohranjen. Na dnu je delno ohranjen žig Padska sigilata; prstanasto dno in del ostenja sigilatne skodelice, Steklena posoda, odlomek dna in ostenja. Pr. dna 5,5 cm, ohr. i.p.p. F: TS1, B: 5YR 7/6 rdečerumena. Pr. dna 3,6 cm, ohr. v. 1 cm. v. 1,1 cm. 213 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 468 201 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 465 Poznopadska sigilata; prstanasto dno in del ostenja sigilatne Volutna oljenka; odlomek rame in volute oljenke, na NP je skodelice, rdeč premaz je delno ohranjen. F: TS1, B: 5YR 7/6 ohranjen rdečerjav premaz. F: O1, B: 10YR 8/3 zelo bledo rdečerumena. Pr. dna 3,9 cm, ohr. v. 1 cm. rjava. Ohr. v. 2,7 cm, ohr. š. 2 cm. 214 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 475 202 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 475 Keramika tankih sten; odlomek ustja in del ostenja skodelice; Volutna oljenka; odlomek rame in volute oljenke, na NP so pod robom ustja je drobna vodoravna kanelura, ostenje je ostanki rdečerjavega premaza. F: O1, B: 10YR 8/3 zelo bledo okrašeno z barbotin okrasom glavničkov. Na NP in ZP ostanki rjava. Ohr. v. 1.7 cm, ohr. š. 1,4 cm. temno sivega premaza. F: KTS2, B: 10YR 6/1 siva. Pr. ustja 9 cm, ohr. v. 2 cm. 72 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 193 195 194 190 191 192 188 189 196 197 198 199 203 200 201 202 205 206 207 208 209 210 211 212 214 213 SE 29, 204 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. SE 29, merilo 1 : 2. 73 215 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 474 227 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 465 Keramika tankih sten; odlomek ostenja čaše. Ostenje je Namizna keramika; del profiliranega ročaja vrča. F: N2, B: okrašeno s koleščkanjem in drobnimi kanelurami. F: KTS1, B: 2.5YR 6/6 svetlo rdeča. Š. ročaja 3,7 cm, ohr. v. 3,3 cm. 1,6 cm, ohr. š. 1,6 cm. ZP GLEY2 4/5PB temno siva, NP 10YR 7/1 svetlo siva. Ohr. v. 228 SE 29 = SE 37 dno, kv. B2, PN 521 Namizna keramika; del profiliranega ročaja vrča. F: N1, B: 216 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 495 7.5YR 7/6 rdečerumena. Š. ročaja 2,6 cm, ohr. v. 6,8 cm. na ZP in NP. F: KTS1, B: 10YR 5/1 siva. Ohr. v. 1,2 cm, ohr. š. Namizna keramika; odlomek profiliranega ročaja vrča. F: N1 z redkim grogom (do 2,5 mm), B: 7.5YR 7/6 rdečerumena. Š. 1,5 cm. barbotin okrasom v obliki bunčic in temno sivim premazom Keramika tankih sten; odlomek ostenja skodelice; okrašeno z 229 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 451 217 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 465 230 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 475 Keramika tankih sten; odlomek ostenja skodelice. Ostenje je 3,2 cm, ohr. v. 10,7 cm. okrašeno z luskami. F: KTS2, B: 10YR 5/1 siva. Ohr. v. 1,3 cm, Namizna keramika; odlomek profiliranega ročaja vrča. F: N1 z redkim grogom (do 2,5 mm), B: 7.5YR 7/6 rdečerumena. Š. ohr. š. 1,4 cm. 3,2 cm, ohr. v. 9,9 cm. 218  SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 465 Keramika tankih sten; odlomek dna in ostenja skodelice ali čaše tankih sten. Prehod iz ostenja v dno je poudarjen. F: KTS3, B: 2.5YR 5/8 rdeča. Pr. dna 4 cm, ohr. v. 1,4 cm. 219 SE 29 = SE 37, kv. B2, PN 527 Keramika tankih sten; odlomek odebeljenega ustja in vratu keramičnega balzamarija. F: KTS5, B: 5YR 6/6 rdečerumena. Pr. ustja 3 cm, ohr. v. 2 cm. 220 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 465 Namizna keramika; odlomek kelihastega ustja z ostenjem vrča. Pod robom ustja, na zunanji strani, plitva kanelura. F: N1, B: 7.5YR 7/6 rdečerumena. Pr. ustja 12 cm, ohr. v. 1,8 cm. 221 SE 29 = SE 37 dno, kv. B2, PN 521 Namizna keramika; odlomek kelihastega ustja z ostenjem vrča. F: N1 redek šamot do 2 mm, B: 7.5YR 7/6 rdečerumena. Pr. ustja 19,8 cm, ohr. v. 3,3 cm. 222 SE 29 = SE 37, kv. B2 PN 531 Namizna keramika; odlomek izvihanega odebeljenega ustja finega lonca. F: N1/N2, B: 7.5YR 7/6 rdečerumena. Pr. ustja 15,3 cm, ohr. v. 1,9 cm. 223 SE 29 = SE 37, kv. B2, PN 553 Namizna keramika; odlomek ustja in vratu finega lonca. F: N2, B: 5YR 6/6 rdečerumena. Pr. ustja 11,3 cm, ohr. v. 1,9 cm. 224 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 468 Namizna keramika; odlomek navpičnega trikotnega ustja in vratu vrča, ročaj je profiliran, pod ustjem je široka kanelura. F: N2, B: 5YR 6/6 rdečerumena. Pr. ustja 10,5 cm, ohr. v. 8,7 cm. 225 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 445, PN 475 Namizna keramika; dva odlomek navpičnega trikotnega ustja in vratu vrča. F: N1, B: 5YR 7/8 rdečerumena. Pr. ustja 11,2 cm, najv. ohr. pr. 17,9 cm, ohr. v. 4,9 cm. 226 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 487 Namizna keramika; del vodoravnega profiliranega ustja in ostenja finega lonca. Ustje je obrnjeno navznoter. F: N2, B: 10YR 7/4 zelo bledo rjava. Pr. 18,7 cm, ohr. v. 1,7 cm. 74 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 215 216 217 224 218 219 220 221 222 225 223 226 229 230 228 227 SE 29, merilo 1 : 2 SE 29, merilo 1 : 2. 75 231 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 527 243 SE 29 = SE 37, kv. B2, PN 527 Namizna keramika; odlomek ramena in ostenja posode, Kuhinjska keramika; odlomek izvihanega ustja in del ostenja rame je narebreno. F: N1, B: 7.5YR 6/6 rdečerumena. Najv. pr. lončka. Prehod iz vratu v rame je poudarjen, na robu ustja je 9,8 cm, ohr. v. 0,8 cm. plitva kanelura. F: IK1, B: ZP 7.5YR 3/2 temno rjava, NP 7.5YR 232  4/4 rjava. Pr. ustja 10,2 cm, ohr. v. 2,1 cm. SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 468 Namizna keramika; rob in ostenje pokrova, rob je ožgan. F: 244 SE 29 = SE 37 dno, kv. B2, PN 521 N1, B: 5YR 6/8 rdečerumena. Pr. 11 cm, ohr. v. 1 cm. Kuhinjska keramika; del izvihanega ustja in del ostenja lonca. 233  Prehod v rame je poudarjen z drobnimi kanelurami, rob ustja SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 451 Namizna keramika; prstanasto dno in del ostenja posode. F: 4/2 rjava. Pr. ustja 13 cm, ohr. v. 3 cm. je ožgan. F: KK1a, B: lisasta: 5YR 6/6 rdečerumena do 7.5YR 234  245 SE 29 = SE 37, kv. B2, PN 531 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 475 Kuhinjska keramika; del izvihanega ustja in del ostenja lonca. N2, B: 5YR 6/6 rdečerumena. Pr. dna 11,8 cm, ohr. v. 1,7 cm. Namizna keramika; prstanasto dno in del ostenja posode. F: Prehod v rame je poudarjen, na ramenu vodoravni žlebovi. N2, B: 5YR 6/6 rdečerumena. Pr. dna 12,8 cm, ohr. v. 3 cm. F: KK1, B: 10YR 3/2 zelo temno sivorjava. Pr. 8,3 cm, ohr. v. 235  4,3 cm. SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 474 Namizna keramika; prstanasto dno in del ostenja posode. F: 246 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 468, PN 495, PN 498 N1/2, B: 5YR 6/6 rdečerumena. Pr. dna 11,1 cm, ohr. v. 2,6 cm. Kuhinjska keramika; del trikotno izvihanega ustja in vratu lon-236  ca, ZP je ožgana. F: KK3, B: ZP 7.5YR 2.5/1 črna, NP B: 7.5YR SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 487 Namizna keramika; prstanasto dno in del ostenja posode. F: 4/4 rjava. Pr. 15,2 cm, ohr. v. 3 cm. N3, B: 7.5YR 7/6 rdečerumena. Pr. dna 11,7 cm, ohr. v. 2,3 cm. 237 SE 29 = SE 37 dno, kv. B2, B3, PN 465, PN 498, PN 521 Kuhinjska keramika; več odlomek ustja in ostenja. Na robu ustja je žleb; t. i. pekači »orlo bifido«. F:IKK2, B: lisasta od 10YR 3/2 zelo temno sivorjava, do 7.5YR 3/2 temno rjava. Pr. ustja 26,4 cm, ohr. v. 3,7 cm. 238 SE 29 = SE 37 dno, kv. B3, PN 521 Kuhinjska keramika; več odlomek ustja, ostenja in dna pekača. Na robu ustja je žleb; t. i. pekači »orlo bifido«. ZP in zgornji del NP sta ožgana. F: KK1, B: ZP 10YR 2/1 črna, NP 10YR 2/1 črna do 2.5YR 5/6 rdeča. Pr. ustja 26,4 cm, ohr. v. 3,1 cm. 239 SE 29 = SE 37, kv. B2, PN 530 Kuhinjska keramika; del ustja in ostenja pekača. Na robu ustja je žleb; t. i. pekači »orlo bifido«. F: PK2, B: 7.5YR 2.5/1 črna. Ohr. v. 1,9 cm, ohr. š. 2 cm. 240 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 498 Kuhinjska keramika; del izvihanega ustja in del ostenja lonca. Na ramenu tri plitve kanelure. F: KK1, B 7.5YR 3/2 zelo temno rjava. Pr. 10,2 cm, ohr. v. 3,4 cm. 241 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 465 Kuhinjska keramika; odlomek rahlo izvihanega trikotnega ustja in del ostenja lonca. ZP in zgornji del ustja je ožgan. Prehod v rame je poudarjen, na ramenu ozka vodoravna kanelura. F: KK1a, B ZP: 7.5YR 2.5/1 črna, B NP: 5YR 5/6 rumenordeča. Pr. 13,9 cm, ohr. v. 5,7 cm. 242 SE 29 = SE 37, kv. B2, B3, PN 465, PN 521 Kuhinjska keramika; odlomek izvihanega ustja in del ostenja lonca, na robu ustja je kanelura. Prehod v rame je poudarjen z rebrom. F: KK6, B: 7.5YR 2.5/1 črna. Pr. 10,7 cm, ohr. v. 4,5 cm. 76 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 231 232 233 234 235 236 237 240 241 242 243 244 245 246 SE 29; 138–139 merilo 1 : 1, ostale merilo 1 : 2. SE 29; 138–139 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 77 247 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 468 260 SE 30, kv. C2, PN 458 Kuhinjska keramika; 3. odlomek izvihanega ustja in vratu Železna šivanka, pri ušescu je sploščena, presek je okrogel. Dl: lonca, rob ustja je ožgan. F: KK3, B: lisasta od 7.5YR 2.5/1 črna 12, 8 cm, š. 0,7 cm, pr. 0,4 cm. do5YR 5/6 rumenordeča. Pr. 14,2 cm, ohr. v. 3 cm. 261 SE 30, kv. C2, PN 484 248 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 465 Kovan železen žebelj s polkrožno glavico, trn je kvadraten. Kuhinjska keramika; odlomek ramena lonca, rame je okrašeno Ohr. dl. 8 cm, š. 1,5 cm, pr. 0,4 cm. mno sivorjava do 10YR 2/1 črna. Ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 3,5 cm, z drobnimi kanelurami. F: KK1, B: lisasta od 10YR 3/2 zelo te- 262 SE 30 dno, kv. B2, PN 494 249 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 468 263 SE 30, kv. B2, PN 477 Kuhinjska keramika; odlomek ramena in vratu lonca, rame Kovan železen žebelj s ploščato glavico, trn je kvadraten in je okrašeno s snopom valovnic. F: KK1, B: NP 10YR 3/2 zelo odlomljen. Ohr. dl. 6,8 cm, š. 2,1 cm, pr. 0,5 cm. temno sivorjava, B: 10YR 2/1 črna. Ohr. v. 1,9 cm, ohr. š. 4 cm. Najv. pr. 13,2 cm. Kovan železen žebelj s ploščato glavico, trn je kvadraten in odlomljen. Ohr. dl. 6,7 cm, š. 1,4 cm, pr. 0,3 cm. 250  264 SE 30, kv. C2, PN 462 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 468 Železen trn, najverjetneje večjega žeblja, upognjen v obliki Kuhinjska keramika; odlomek ramena lonca, rame je okrašeno kljuke. Ohr. dl. 7,5 cm, pr. 0,6–0,5 cm. z drobnimi žlebovi. F: KK1, B lisasta od 10YR 3/2 zelo temno 251  Železen trn, pravokotnega preseka, najverjetneje žeblja. Ohr. SE 29 = SE 37, kv. B2, PN 521 dl. 8,9 cm, pr. 0,4–0,5 cm. Kuhinjska keramika; odlomek prstanastega dna in del ostenja sivorjava do 10YR 2/1 črna. Ohr. v. 3,2 cm, ohr. š. 3,5 cm. 265 SE 30 dno, kv. B2, PN 517 posode. Dno je delno ožgano. F: IKK1, B: lisasta 2.5YR 4/6 rde- 266 SE 30, kv. C2, PN 519 ča do 5YR 3/2 temno rdečerjava. Pr. dna 12 cm, ohr. v. 1 cm. Steklena posoda; odlomek prstanastega dna in ostenja. Pr. 252  dna 4,7 cm, ohr. v. 1,4 cm. SE 29 = SE 37 dno, kv. B3, PN 498 Kuhinjska keramika; odlomek prstanastega dna in del ostenja 267 SE 30, kv. C2, PN 449 posode. F: IKK1, rahlo porozna B: 2.5YR 5/8 rdeča. Pr. dna Namizna keramika; odlomek navznoter odebeljenega ustja 6 cm, ohr. v. 1 cm. posode. F: N2. Pr. ustja 20,9 cm, ohr. v. 2,5 cm. 253 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 498 268 SE 30, KV. B2, PN 479 Kuhinjska keramika; dno in spodnji del trupa lonca. F: KK1, B: Namizna keramika; odlomek profiliranega ročaja vrča. F: N2, 10YR 2/1 črna. Pr. dna 6,7cm, ohr. v. 5,6 cm. B: 2.5YR 6/6 svetlo rdeča. Š. ročaja 2,7 cm, ohr. v. 6 cm. 254 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 498 Kuhinjska keramika; dno in spodnji del trupa lonca. F: KK1a, B: lisasta od 10YR 3/2 zelo temno sivorjava, do 7.5YR 3/2 temno rjava. Pr. dna 4,8 cm, ohr. v. 2,6 cm. 255 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 495 Kuhinjska keramika; dno in del ostenja lončka, ZP ostenje je glajeno. F: KK1, B: ZP 10YR 2/1 črna, NP 7.5YR 3/4 temno rjava. Pr. dna 4,8 cm, ohr. v. 2,3 cm. 256 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 466 Kuhinjska keramika; dno lonca, spodnja stran dna je groba. F: KK5, B: 10YR 3/2 zelo temno sivorjava. Pr. dna 10,9 cm, ohr. v. 1,4 cm. 257 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 427 Amfora Dressel 6B; odlomek okroglega, delno poškodovane- ga ročaja amfore Dr. 6B. F: A3, B: 5YR 6/6 rdečerumena. Pr. ročaja 2,4 cm, ohr. v. 6 cm. 258 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 427 Amfora Dressel 6B; odlomek okroglega, delno poškodovane- ga, ročaja amfore Dr. 6B. F: A3, B: 5YR 6/6 rdečerumena. Pr. ročaja 2,1 cm, ohr. v. 4,8 cm. 259 SE 29 = SE 37, kv. B3, PN 495 Ovalen, obdelan kamen (izstrelek za fračo?). Dl. 4,8 cm, š. 5,4 cm, db. 4,1 cm, t. 190 g. 78 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 247 248 249 250 251 252 253 254 255 256 259 260 261 257 258 264 265 262 266 263 268 267 247–259 SE 29, 260–268 SE 30; merilo 1 : 2. 247–259 SE 29, 260–268 SE 30; merilo 1 : 2. 79 269 SE 33, kv. C2, PN 497 Sigilata; odlomek ustja in ostenja sigilatnega krožnika, premaz ni ohranjen. F. TS1, B: 5YR 6/6 rdečerumena. Najv. pr. 14,2 cm, ohr. v. 1,8 cm. 270 SE 33, kv. C2, PN 497 Sigilata; odlomki prstanastega dna sigilatnega krožnika, s slabo ohranjenim svetlo rdečim premazom. Dno okrašeno z drobnimi kanelurami. F: TS1, B: 5YR 7/6 rdečerumena. Ohr. v. 1,1 cm, ohr. š. 12,9 cm. 271 SE 33, kv. B3, PN 497 Keramika tankih sten; odlomek ostenja spodnjega dela čaše; okrašeno z drobnimi vodoravnimi kanelurami. F: KTS2, B: 10YR 4/4 temno rumenorjava. Najv. pr. 5,8 cm, ohr. v. 1,3 cm. 272 SE 34 dno, kv. B2, PN 513 Namizna keramika; odlomek dna in ostenja posode. F: N2 ož- gana (?), B: 5YR 6/6 rdečerumena. Pr. dna 6 cm, ohr. v. 2,1 cm. 273 Sondiranja MZVKD Piran, SE 6, sonda B, PN 3 Peltast okov (podstavek za bronast korec). Dl. 1,7 cm, š. 0,8 cm, db. 0,3 cm. 274 Sondiranja MZVKD Piran, SE 6, sonda B, PN 7 Železen ključ (?). Ohr. dl. 9,5 cm; najv. db. 0,9 cm. 275 Sondiranja MZVKD Piran, SE 5, sonda B, PN 4 Del ovalne železne zanke pravokotnega preseka. Ohr. dl. 5,1 cm, ohr. š. 3,5 cm. 276 Sondiranja MZVKD Piran, SE 6, sonda B, PN 6 Kovan železen žebelj s stožčasto glavico, trn je kvadraten in odlomljen. Ohr. dl. 7,5 cm, š. 1,3 cm, pr. 1,3 cm. 277 Sondiranja MZVKD Piran, SE 1, sonda B, PN 8 Kovan železen žebelj s stožčasto glavico, trn je kvadraten in odlomljen. Ohr. dl. 4,2 cm, š. 1,5 cm, pr. 1,4 cm. 80 Boško pri Stepanih, AAS 120, 2025 269 270 271 272 274 273 275 276 277 269–271 SE 33, 272 SE 34; merilo 1 : 2. 269–271 SE 33, 272 SE 34, 273–274, 276–277 SE 6 v sondi B, 275 SE 5 v sondi B; merilo 1 : 2. 81