228
Potres.
časopisi poročajo, da bode državna podpora za Kranjsko znašala 3 milijone goldinarjev. To bi pač ne zadoščalo za popravo poslopij.
Pri sv. Jakoba cerkvi v Ljubljani bodo morali podreti oba stolpa. Sprva se je mislilo, da bodo jed-nega zvezali, a se je pokazalo, da je že troblji v les, s katerim je zvezan.
V Ljubljani se ponavlja še vedno tresenje zemlje, če tudi ne več močno. Kdaj se zemlja pomiri, se ne ve. Znani Rudolf Falb, kateri se mnogo peča s potresij in trdi, da so potresi v zvezi s stanjem solnca
meseca in planetov ter prerokuje, da bode v Ljubljani še potres od 26. do 28. t. m., ki pa ne bode hud, potem bode pa Ljubljana imela stoletja mir. Falbovo prorokovanje bi bilo celo tolažilno, ako se bi uresničilo. Drugi učenjaki ne odobravajo Falbovega mnenja, a vendar ne morejo vsacega vpliva stanja solnca na zemljine potrese utajiti. Po Falbovem mnenji je vsak potres vulkaničen, dočim drugi večje potrese pripisujejo lomljenju večjih zemljinih plastij.
C. kr. državni geologični zavod je odposlal, kakor smo že poročali, svojega člana dr. Suessa v Ljubljano, da opazuje tukajšnji potres. Iz njegovega poročila, ki ga je odposlal omenjemu zavodu, posnamemo sledeče: „Široka ravan severnokranjskega diluvijalnega kotla se pretrga ne daleč od Ljubljane po dveh otokom podobnih gorskih skupinah. Vzhodni del teh kulminira gora Uranšica, zahodnji del Šmarna gora. Te dve sta si precej bUzu in loči ju le ozki predor, po katerem teče Sava. Južni del Šmarne gore obstoji v spodnjem delu iz čilskega skrilavca, potem sledi več vrst dolomitov. Tukaj se prav razločno vidijo sledi potresa; mnogo skalnatih kosov se je utrgalo ter valilo po pobočju. Tudi ob različnih potih je videti na plasteh več novih razpok; prst se je na več krajih ločila od skalovja ter se vsula na pota. Pri zgornjih Pirničah ob jugozahodnem ponožju Šmarne gore leži za moža visoka dolomitna skala; pri toku po pobočju je provzročila pri vsakem skoku globoke jame. — Raz Šmarne gore je razgled po celej ravani do gorskega porobja. Tu je videti celo vrsto poškodovanih krajev in vasij. Na severovzhodu leži najbolj prizadeta občina Vodica, kjer se je porušilo 114 hiš in 80 obokov in 30 hiš je treba podreti. Na jugovzhodu, pribhžno v isti daljavi, kakor Vodice (okoli 9 km) leži Ljubljana, o kateri nesreči se je že dovolj poročalo. Proti jugu vleče se cela vrsta hudo priza-detih krajev, Šiška, St. Vid, Vjžmarje, Tacen itd. od Ljubljane do podnožja Šmarne gore. Na severovzhodu leži zelo poškodovan grad Smlednik. — Res čuditi se je, da sta tako malo trpela cerkev in župnišče na gori sami; le nekaj malih razpok na cerkvenem stropu je videti, sicer pa čisto nič. Cerkev toliko oddaljene Idrije ali Dolenje vasi   pri Cerknici je  primeroma tr-
¦v
pela veliko več. Šmarna gora se dviguje kakor otok iznad poškodovane ravani. Tudi v pogorji Uranšica godilo se je jednako. kajti tudi tukaj so hiše v Kosezah in Podkotu veliko več trpele, kakor pa bližnja okolica. Med tema dvema gorama delajo najbolj poškodovani kraji Šmartno, Skaručina in Repnje tako rekoč  most od razdrte Ljubljane do severne  ravane.
Ako se ozremo iz Šmarne gore proti severu, videti je v ravnej črti Ljubljana-Šmartno hudo priza-dete kraje, Voglje, Voklo in Šenčur. Mesto Kranj, ki je zidano na trji kameniti podlagi, ni trpelo nikake pomenljive škode in od tu naprej je splošno pojemala potresna  moč.   Tudi Kamnik ob  robu  severo
229
vzhodnega pogorja ni občutil kake znatne škode, mej tem, ko so bolj proti vzhodu ležeči kraji Mengiš, Ter-zin in Domžale bili občutno zadeti. Iz tega je raz videti, da se je na peščeni, mehki ravani veliko bolj pokazala strašna sila potresa.
Splošna trditev, da je prihajal sunek v Ljubljano iz južne strani, zdi se mi, da velja in da se sme sklepati, da se je pojavil tektonični sunek, ki je provzročil potres, na jugu od Ljubljane. Pojav potresa na peščenih, diluvijalnih ter sedaj večjidel močvirnih tleh, predstavljati si je najložje s tem, ako se vzame z drobnim peskom potresena kovinska ploča ter se drgne z lokom ob njeni rob. Kakor se na ploči ja-mejo gibati posamezni delci, tako si lahko mislimo, da se je tudi ob močnem sunku gibalo kamenje v rahU in mehki zemeljski plasti. Da so pa ravno prizadeti kraji na mehkih tleh, ni nikakor dvomljivo."
V Celji znaša škoda, katero je napravil potres približno 68.000 gld. Tudi v okolici je nekaj škode, ki se pa ni cenila.
Silna je potresna moč. Inženirji so izračunali, da je potreba 60.000 kilogramov moči, da se privzdigne 600 kilogramov težak drog na velikanskem stebru florentinske stolice. Ravno tako močan je moral biti sunek dne 18. maja, ki je ta drog privzdignil.