Politični ogled. DRŽAVA SHS. Samoradikalna vlada se zclo boji opozicijonalnega bloka ali skupnega nastopa in zrveze vseh strank, ki so v opoziciji. Radikali bi radi na zvijaške in lažnjive načine razdvojili Hrvate in Slovence, a vse to je popolnoma brezuspešno. Večjo zapreko pravi in trdni opozicijonabii zvezi tvorijo sami demokrali in sicer Pribičevičeva skupina. Demokratom ni toliko za spremembo ustave, kakor za politično moč in za vlado. V svoji slepi strasti in vnemi za centralizem gre zlasti Pribičevičeva slruja s svojim slovenskim prirepkom tako daleč, da raje dela proti svoji laslni slranki, in tako hotoma in vedč tvori za radikalski vclesrbski režim dobrodošlo rezervo. Nobenega dvoma ne more biti več o tem, da je Pribičevič s ¦svojimi slovenskimi pristaši glavni vzrok, da pogajanja za opozicijonalni blok ne napredujejo tako, kakor bi bilo treba in kakor bi bilo lahko, in danes je gotovo, da bi Pribičevič s svojo zvesto četo takoj prestopil k radikalom in tako zkzel v vlado, čim bi se stvoril proticentralistično pobarvan opozicijonalni blok. Vlada pa vkljub lemu, da še ni nastopila proli njej prava in mocna zveza, nima več varnih tal pod scboj. Radikalski poslanci, kmetje iz Srbije so vedno bolj ogorčeni proti samovolji minislrov. Tudi Džemijetovci se puntajo ter grozijo, da za same prazne obljube ne bodo več podpirali vlado, vrhu tega so se pa še na dvoru začeli vznemirjali nad korupcijo ter vsakovrstno zlorabo državn« nioči za raznovrslne hgovske posle. Poseb no se zameri Pašiču, da je vzel s seboj v Rim, kjer je podpisal italijansko-jugosiovansko pogodbo, svojohčer Daro, ki je znana kot zelo sprelna trgovka ter je gotovo tudi dobro izrabila to potovanje. Ko se na eni strani dviga vedno večji odpor proli zlorajbam državne oblasti in raznim umazaniin kupčijam, se pa na drugi strani združujejo najvcčji koristolovci pod praporom zagrizenega veksrbstva. Tako sta bivša minislra dr. Lazar Markovič in dr. Velizar Jankovič, ki sta morala odstopiti radi prevelike korupcije, tned ustanovitelji novega lista «Beograd«, ki naznanja, da se hoče boriti za nadvlado srbstva in1 pravoslavja v državi, za vseodločujočo monarhijo in proti odločevanju ljudstva. «Beograd« smalra celo državo za razširjeno Srbijo ter brezobzirno tepta vse to, kar je Hrvatom in Slovenccm ustavno in tudi drugače slovesno obljubIjeno. \ Vlada je skuščini že predložila načrt novega zakona o srednjih šolah, ki se bo kmalu začel razpravljati v zakonodajnem odboru, Pri lej priliki je treba povdariti, da ima vsak količkaj napredni parlament v le svrhe poseben prosvetni odbor. Kar se vladnega načrta samega tiče, bo še veliko prilikc o njem govoriti, zaenkrat pa bodi povedano, da veže vse srednješol. vrste v dižavi brez vsakega ozira na razvoj in potrebe posamcznih pokrajin in tudi brez ozira na poscbne učne smolrc. Privatnim srednjim šolam se boče zadali smrtni udarec. Sploh je tudi ta zakon ncstvor mitralizina. velesrbstva in radikalske nekuJlurnosli. Zemljoradniški klub jc sklenil predlagati proti bivšemu ministru za pravosodje dr. Lazi Markoviču obtožnico zaradi sledečih afer: 1. Prodaja sladkorne iovjrne na Čukarici. 2. Zaradi kaznilniške afere v Topčideru. 3. Tisk vojnoodškodninskib obveznic brez licitacije. 4. Koncesija za tvornico spirila v Novcm Vrbasu. 5. Dvig sekvestra nad lastnino neke budimpeštanske banke in 6. Delitev zemlje v njegovem volilnem okrožju. — Ta predlog zemljoradniškega kluba jc zanimiv žc zato, ker je prvi predlog te vrstc, odkar obstoji kraljevina SHS. drugič pa zato. ker so dali vzpodbudo zanj radikalni poslanci-kmeljc in kcr je skknjeno, da ga cela opoztcija obvezno podpira. PRIZNANJE RUSIJE. Anglija je pod novo delavsko vlado uvidela, da se od Rusije za priznanje ne inore zahtevati kako plačilo, — in 1. t. m. jc bila sovjetska Rusija od Anglijc brezpogojno priznana. Šovjeti so priznanje kajpada sprejcli z. velikim zadovoljslvom in je smatrajo za najvcčji uspch Rusije po vojni. Imenovan je tudi že poslanik sovjetov na angleškem dvoru, bivši prcdsednik ukrajiiaske republikc Rakovskij. Kongres sovjetov je ob priliki priznanja od strani Anglije izjavil, da bodo sovjcti dclovali na to, da se doseže svetovni niir in da se po vojni opuslošcni kraji Evropc gospodarsko obnovijo. — Anglija je s uim, da je Rusijo priziiala, no da bi vprašala koga za nasvtt ali pa celo za dovoljenje, okrenila evropsko politiko v novo smer ter pokazala svoje prvcnstvo v svetu. — Po vzgledn Anglije se je takoj požurila Italija, da podpiše že davno skknjcno in pripravljeno pogodbo z Rusijo ter prizna rusko vlado, in nj<*nega zastopnika v Ritnu. Po pogodbi dobi Italija paroplovno prvenstvo v Čruem morju. Rusija dobavlja Italiji vsako leto dogovorjeno množino žita, zato pa kupi v Ilaliji vsako kto izveslno množino industrijskih izdelkov. Sovražniki Rusije in zlasti še ruski caristi so že pnprej in posebej še ob Ljeninovi smrti razlrosili vse polno vesti o sporib nied ruskimi komisarji in o uporili v Rusiji. Te vesti najjboljše pobija angleško priziianjc Rusije, kcr Anglija gotovo ne bi nekaj priznala, kar samo razpada, — in pa to, da so vsi sovjetski komisarji, jiredvsem Trocki, o katerih se je trdilo, da so zaprli, pregnani itd., zopet izvoljeni v odbor, Id vodi ruske državne posle. PRED NOVO EVROPSKO KONFERENCO. Londonski listi javljajo, da se med Macdonaldom, predsednikom angleške in Poincarejem, prcdsedniko^i francoske vladc vodi stalna korespondeuca in lo očitno zastran sklicanja konfercncc, ki naj bi re.šila viscča vprašanja v Evropi. Kakor se doznava, sledi o tem zaključek zaveznikov, čim dospc izvestje komisije slrokovnjakov, ki proučuje plačilno zmožnosl Nemčije. Angiija stremi, da se evropska konferenca skliče že prej, ker želi, da strokovnjaki neposredno njej priobčijo sklepe in izide svojega dela. S tem v zvezi se Anglija na deja, da pride istot;asno s kouferenco ludi do rusko-angleške konference. V londonskih službenih kiogih se trdi, da bi angleška vlada najrajc videla Čičerina kot voditelja ruskega zaslopništva, ki bi pris]>clo v London. Ta konferenca bo potem važnejša, ker jc urcdilev odnošajev mcd Anglijo in sovj«tsko Rusijo v ozki /ve/i z obnovo Evrope in uredilvijo medzavezniškib dolgov. Anglija se hoče .potom Čičerina poslužiti zveze med i usko-angkško in evropsko konferenco. Ruska trgovska nusija v Londonu je sporočila angleški vladi zaključek sovjetske viadc, da je Rusija pripravljcna z vseini silami sodelovati na gosj)odarskem razvoju in obnovi Evrope.