46. štev. V Ljubljani, dne 15. novembra 1913. Leto V. Slovenski Dom. j Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne Številke veljajo 10 vinarjev. I Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi sc naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5 Rokopisi se ne vračajo.1 Naročnina in oglasi se naj pošiljajo na upiavnittvo „S!ov. Doma" v Ljubljani Pojdimo na delo! Še štirinajst dni nas loči od volitve v splošnem volilnem razredu! Malo časa je to, zato ga pa izrabimo, kolikor se še da. Da se pa še veliko storiti, zlasti zadnje dni pred volitvami. Trdno upamo, da bomo nepričakovano lepe uspehe dosegli, ako bo vsak mož na svojem mestu. In to moramo biti, kajti najbolj zanikaren je oni vojak, ki pri pogledu na močno število sovražnikov vrže puško proč in zbeži. Kaj pa imajo klerikalci takega, dla bi zmagali? Edino, kar pride vpoštev, je njih organizacija po farah z župnikom ali kaplanom na čelu, potem prižnica in spovednica. Vse drugo je prazna pena, bobneče otlc besede, dejanj pa nič. Neštevil-iio shodov prirejajo, na katere hodijo po duhovnikih prignani backi, ki bi svojo smrtno obsodbo podpisali, če jim to gospod ukažejo. Na teh shodih ni nič drugega, kakor ostudno zabavljanje čez liberalce in pa sramotno bahanje z deželnim odborom, koliko je ta napravil koristnega. Imeli smo že večkrat priliko, da je tisto malo, kar je klerikalni dieželni odbor dobrega napravil za kmeta, le boren Pesek v oči. Moj Bog, saj od milijonov in milijonov, ki si jih je dežela izposodila in katere bodo morali prej ali slej davkoplačevalci plačati, se da vendar lahko par tisočev tudi za kmete. Če se pa le površno računa, koliko denarja je zapravljenega in koliko je od tega odpadlo v korist kmetovalcem, vidimo takoj, da tako bore malo, da niti primere ni najti. Torej z delom deželnega odbora naj bodo kar tiho in naj se skrijejo, kajti deželni denar se je razsipal za udobnost višjih glav ter za koritarje, od katerih hoče in zahteva vsakdo čim največ, ker vedo, da bo kinalo enkrat konec tega žetja na deželne stroške. Če pogledamo »velikopotezno« delo deželnega mlinarja, namreč električno centralo na Završnici, mora kranjskega kmeta, ali vsaj Dolenjca in Notranjca, naj- večja skrb obiti. Tukaj se bodo zabili milijoni deželnega denarja, a koristi bo prav malo, kajti veščaki so natančno dokazali, da se ne more ta naprava rentirati, d'a se ne bo izplačala. Pa recimo, da bi kak obrtnik ali kmetovalec res za drag denar imel kako korist od tega, bo to le Gorenjec, dočim ne bo Notranjcein in Dolenjcem prav nič koristila, plačala bosta pa poslednja dva ravno toliko, kakor prvi. Zato pa tako podjetje, ki bo deželi vedno in vedno povzročevalo velikanske stroške, dvema tretjinama prebivalcev pa niti pičice ugodnosti, ni blagoslov za deželo, marveč strašanska škoda. Pa o tem smo že dosti govorili in je vsak trezen človek prepričan, da je to zelo, zelo zavožena stvar, ki so jo mogli ustvariti le taki veščaki, kakor je dir. Lampe, ki razpolaga z milijoni, ne svojega, ampak deželnega denarja. In kaj imamo mi samostojni, neodvisni kmetovalci pred klerikalci? Prav vse imamo, kar je dobrega. Na naši strani so pošteni, pametni in verni ljudje, ki se zgražajo nad propalostjo stranke, ki je ustvarila take razmere na Kranjskem, kakor jih ni pri največjih krivičnikih in razbojnikih. Vero in verske resnice in svetinje teptajo z nogami, kakor smo videli pri vodiški Johanci, pri korajžnem fantu Kreku in najbolj pri nezaslišano krivičnem vsaki pravičnosti v obraz bijočem deželnem odboru. Ta najvišji faktor v deželi je nagromadil tako strahovite nemoralnosti in krivice, da se je naravnost čuditi, da more pošten človek še iti s stranko, ki ima take ljudi na čelu. Pristransko razdeljevanje podpor kmetovalcem, učiteljem, nastop proti gasilnim društvom, proti posameznim od dež. odbora odvisnim osebam (slučaj paznika Bučarja) bi moral tudi manj zavednim poštenjakom odpreti oči. Je ni stranke na svetu, da bi bila tako podla, tako propadla v poštenju, morali in pravici, kakor je kranjska klerikalna stranka. Človek bi moral vso vero izgubiti, če pomisli, da duhovniki, ti uči- telji poštenega verskega življenja, drže s to stranko in se gonijo zanjo, kakor za nekaj dobrega. Pomislimo vse to in pojdimo v boj za najbolj pravično stvar, ki se 'je kedaj na Kranjskem vojevala! Vsak naj stori svojo dolžnost, vsak naj pridobi glasove in agitira dosledno in navdušeno za samostojne kandidate, ki sc bodo pravočasno imenovali. Bodite prepričani, da bodo to možje, ki so se le prošnjam kmetovalcev udali, da gredo v boj proti grdi kači, proti zmaju, ki hoče na Kranjskem zatreti vsako poštenje in pravico. Pri nas bo torej vse, kar misli pravično in pošteno, pri nas bo križ in prava vera, pri klerikalcih pa ostudna hinavščina, priganjaštvo in terorizem. Volilcem ne bo težko izbirati! Rojaki Belokranjci! Ko vas zopet kliče dolžnost zavednosti na volišče in si izbirate zastopnika v deželni zbor, mislim, da vam ne bo težko odločiti se, koga naj volite! Ali hočete voliti moža domačina iz vaše srede, ki pozna vaše potrebe, čuti z vami in nosi isto breme kakor vi, ali moža, ki vam je tuj, ga vidite le, kadar hrepeni po vaših glasovih in so mu kmečke težnje tuja stvar? Izmed 2500 belokranjskih kmečkih volilcev je imelo 1150 spomladi lanskega leta pogum s svojimi glasovnicami grajati klerikalno strahovlado ter oddati svoje glasove meni. Ker sem se iz vaše srede preselil, in mi bi bilo težko z vami deliti, gorje kmečkega stanu, priporočam vsem onim odločnim belokranjskim junakom iti v boj za svoje pravice ter pridobiti vsakemu vsaj še enega Belokranjca in oddati dne 9. decembra t. 1. glasove rojaku domačinu Dakota Makarju, posestniku v Metli- t. ki. Profesorja pa pošljite, naj deli ljubezen, ki jo vam ponuja, svojim šolarjem. Gesio vaše bodi, kakor vedno: Belokraji-na Belokranjcu! V Ljubljani, 10. novembra 1913. Julij Mazelie. Volilna komisija. Za vsako volišče posebej je sestavljena in določena volilna komisija, kateri predseduje in vodi od glavarstva imenovani volilni komisar. Volilna komisija se pa na ta način sestavi, da imenuje vanjo dva člana občinski zastop dotične občine, volilni komisar pa tudi dva člana. Petega člana komisije volijo preje imenovani štiri člani komisije. Če se ne more doseči večine, imenuje petega člana volilni komisar sam. Občinski odbor, kakor tudi volilni komisar smeta v komisijo imenovati le take osebe, ki so volilci v dotični skupini, ker bi bila sicer komisija nepravilno sestavljena. O čem odločuje volilna komisija? Volilna komisija ima po postavi določen in omejen delokrog. Njej pristojajo samo gotove pravice in gotove dolžnosti. Volilna komisij^ izreče svoje mnenje: 1. kadar treba razsojati o tem, če je volilec prava oseba, ali ne. Velikokrat se pripeti, da pošljejo klerikalni agitatorji na volišče ljudi, ki naj bi volili za odstotne, bolne ali celo mrtve; 2. razsoja volilna komisija o pritožbah glede volilne pravice same. Kakor smo že omenjali, imajo po pravo-močnosti volilnih imenikov volilno pravico vsi, ki so v volilnih imenikih vpisani. Če pa kdo po pravomočnosti in do dne volitev pride v konkurz, ali je radi goljufije, sleparije itd. sodno kaznovan, se tudi še sme ugovarjati njegovi volilni pravici ; 3. razsoja volilna komisija o veljavnosti in neveljavnosti glasov. V tem oziru pridejo največ v poštev pravilno in nepravilno pisane glasovnice. Nasprotniki bodo seveda skušali vsako našo količkaj dvomljivo glasovnico uničiti, svoje pa bodo priznali, če le količkaj označuje voljo volilca. V vseh treh slučajih odločuje komisija in kakor hitro je kaka tozadevna pritožba vložena, se mora takoj o njej sklepati, še predno se volitev nadaljuje. Volilna komisija odločuje z večino glasov, ne oziraje se na to, koliko članov komisije ne glasuje. Pri enakosti glasov odločuje predsednik komisije. Pri vseh naštetih slučajih pa se smejo ugovori in pritožbe vpoštevati le, dokler ni oddana glasovnica, potem je že prepozno. Dolžnost volilnega komisarja je sploh gledati na to, da se volitve zakonito vrše. Na volišču tudi ne sme dopuščati, da bi se agitiralo, nagovarjalo volilce in delalo nemir. Brez volilne komisije vodi volilni komisar volitve, če ob pričetku volitev ni na volišču toliko volilcev, da bi se mogla sestaviti volilna komisija. Pred volitvijo prečita volilni komisar nekaj določb volilnega zakona. Predsednik sprejema glasovnice in jih meče v posodo. Kako se štejejo glasovnice? Točno ob označeni uri sklene volilni komisar volitve. Kdor je bil takrat na volišču sme še oddati glasovnico, kdor ne, je že zamudil. Ko vsi oddajo glasovnice, se prične štetje glasov. Predsednik pretrese najprej posodo, v kateri so glasovnice, nato vse skupaj strese na mizo in jih prešteje, da vidi koliko glasovnic je bilo v celem oddanih. Potem pa razdeli delo med člane komisije tako, da člani komisije odpirajo glasovnice in jih odprte predlagajo predsedniku, ki vsako glasovnico prebere. Dva člana komisije zapisujeta oddane glasove. Po končanem štetju glasov objavi predsednik izid volitev na dotičnem volišču, skonča se volilni zapisnik in volilni spisi zapečateni izroče komisarju. Razgled po svetu Državni zbor. Pogajanja med Poljaki in Rusini zaradi volilne reforme v Galiciji se še niso končala,zato deluje državni zbor še vedno v znamenju obstrukcije in voz ne gre nikamor naprej, Čehi so interpelirali radi deželnega komisarijata na Češkem in ministrski predsednik Stiirgkli je odgovoril na to interpelacijo. O odgovoru se je otvo-rila debata, za katero so glasovali skoro vsi Slovani in so torej Nemci podlegli s protiglasovanjem. Da bi se le enkrat združili vsi Slovani v drž. zboru, potem bi bili za Slovane gotovo boljši časi v Avstriji. Češko-nemška sprava. Češki listi prinašajo vest, da namerava ministrski predsednik grof Sttirghk poskusiti koncem novembra zopet s češko-nemškimi spravnimi pogajanji. Shodi za laško univerzo v Trstu. Zadnjo soboto in nedeljo je bilo na južnem Tirolskem in na Primorskem vsega skupaj 37 shodov za ustanovitev italijanske univerze v Trstu. Razredna loterija. V sredo se je vršilo prvo žrebanje razredne loterije. Glavni dobitek 60.000 kron dobi št. 20.338, dobitek 20.000 K št. 93.200, dobitek 5000 K št. srečka 23.672, po 1000 kron srečki št. 24.071 in 34.779. Razen teh je bilo izžrebanih še več dobitkov po 400 K, 200 in 80 K. Žrebanje v sredo še ni bilo končano, marveč se nadaljuje še v petek. Dobitek 2000 K je zadela št. 76.398. Izžrebanih je bilo tudi več dobitkov po 600, 400 in 300 kron. Na Balkanu. Srbija in Črna gora sta se zedinili glede mej v novih krajih. Črnogorci so lahko zadovoljni, ker so dobili več kot še enkrat toliko zemlje in prebivalcev, kakor so jih poprej imeli. — Med Grško in Turčijo grozi vojna, ker se definitivni mir še zdaj ni podpisal. Turki vedno zavlačujejo pogajanja in stavijo nove zahteve in se je resno bati, da se ne prične četrta balkanska vojna. — Na Bolgarskem so se vršile volitve v sobranje. Izvoljeni so po veliki večini vladni kandidatje. — Albanci so še vedno brez svojega kneza, kajti čuje se, da princ Wied noče prevzeti na slabih nogah stoječega albanskega prestola. Zed njene države in Mehika. Predsednik Zedinjenih držav Wilson se je odločil k ostremu nastopu proti Mehiki. Kot prvo sredstvo bodo Zedinjene države blokirale celo mehikansko obal. Bavarski kralj. Bavarska si je izvolila novega kralja. Sicer ima Bavarska kralja, ki je pa že čez 40 let bolan in slaboumen. Nadomestoval ga je v vladi princ regent Ludvik. Ker so zdravniki konstatirali, da ne bo kralj nikoli več zdrav, je bil princ regent oklican kot pravi kralj in je prevzel ime Ljudevik III. Novi kralj je že jako star, toda zelo priljubljen. Slovenija s Iz deželnega odbora. Urad n o r c-vizijo mestnega magistrata izvrši deželni odbor spričo znanim »Slovenčevim« »razkritjem,«. Dr. Triller pripomni, da se bo sicer cela zadeva itak v prihodnji seji občinskega sveta temeljito pojasnila, da pa proti reviziji, v kolikor je po zakonu dopustna, tudi on ne ugovarja, ampak izvrši naj se nemudoma. Napredna stranka se luči ne boji. Tudi urgira deželni odbornik razsojo o Kregar - Štefetovih pritožbah zoper proračun in računski zaključek. — Večina sklene, da mora vsako gasilno društvo, ki hoče postati deležno take podpore iz gasilskega sklada, podpisati reverz, da pristopi Kranjski deželni gasilski zvezi. Gasilskim društvom, katera se ne uklonijo tej zahtevi in ki prete omejiti svoje delovanje zaradi pomanjkanja denarnih sredstev na domačo občino, se odvzame požarno policijsko oblast ter se županstvom naroča, da ustanove v takih krajih nova društva! Deželno vlado se naprosi, da razpusti za sedaj gasilni društvi v Dobu in v Ilirski Bistrici, ki sta se branili brez podpore delovati izven domače občine!! (O teh gorostasnih sklepih, ki utegnejo imeti nad vse usodne posledice, bomo še izpregovorili. Opomba uredništva.) — Deželna konceptna praktikanta dr. 1. L o g a r in dr. I. Podobnik se imenujeta koncipistoma. — Zoper zopetno imenovanje državnega poslanca dr. Pitacco predsednikom penzijskega zavoda za privatne uslužbence v Trstu se ugovarja, ker se ta zavod vse premalo ozira na našo deželo. — Za bolniško strežniško šolo se ustanovi internat za največ deset gojenk, v kateri se sprejme domače učenke brezplačno proti obvezi, da se obvežejo po dovršeni šoli službovati nekaj let kot plačane bolniške strežnice na deželi, za slučaj vojne pa da vstopijo v službo rdečega križa. Opozarja se na važnost te šole zlasti občine, v katerih živi v večjem številu delavsko prebivalstvo. — Na kmetijski šoli na Grmu se naravi poskus s pridelavanjem sladkorne pese. — Vsem občinam se odstopi na željo brezplačno poskusno sredstvo za uničevanje vran. — Zgradba vodovoda Rovte se odda 1. krajnski podjetniški družbi za 36.860 K. — Za tlakovanje deželne ceste v mestu Kočevje se dovoli prispevek 54.375 K t. j. polovica celotne potrebščine. Ostalo polovico odračunši prispevek delavskega ministrstva v znesku 20.000 K pokrijeta cestni odbor in občina. — Raznim deželnemu odboru ljubim gasilnim društvom se dovolijo iz deželi zaupanega gasilskega fonda izdatne podpore, tako n. pr. novemu društvu v Vrhpolju pri Vipavi kar 2300 K. s Falotje že beže! Bliža se čas novega porotnega zasedanja. Na dnevnem redu tega zasedanja pa so razprave proti krščansko - katoliškim odgovornim urednikom »Slovenca« in »Gorenjca«. Ti katoličani se sicer nikogar ne boje, niti hudiča, vendar pa imajo silen strah pred poroto, še silnejši kakor hudič pred križem. Zato jih kar jemlje noč, čim se bliža novo porotno zasedanje. Kakor poroča »Sava«, je odgovorni urednik »Gorenjca« Florjančič že izginil, ker bi se moral pred poroto zagovarjati na tožbo gosodične Kamile Theimerjeve. Ker visi ista tožba tudi nad vratom bivšega »Slovenčevega« urednika Moškerca, stavimo, da bo tudi ta vzel pot pod noge ter skušal uteči roki pravice, kakor je to že navajen. Porotno zasedanje je tu in lopovi se skrivajo v varna zavetišča. s Gasilna društva in deželni odbor. Zopet se mora vsak pošten človek zgražati nad najnovejšim sklepom deželnega odbora. Gasilna društva morajo podpisati obvezo, da bodo pristopila k deželni gasilski zvezi, ako hočejo postati deležna podpore iz dež. gasilnega zaklada. Človekoljubno društvo siliti pod komando onih, ki ne poznajo napram najpotrebnim ljudem človekoljubja je ravnotako, kakor poštenjaka zapreti med tatove in roparje. Vse, kar leze ino gre po Kranjskem, mora iti pod jarem klerikalne stranke. Človeku se stud vzdiguje v grlu, ko vidi to priga-njaštvo, ko vidi utesnitev svobode neodvisnim ljudem, ki so toliko človekoljubni, da se žrtvujejo za bližnjega. Stranki, ki ima vodiško Johanco na zastavi, katero »osi krepostni Janez Krek, naj bi se pošteni ljudje podvrgli. Ne, rajši naj puste, da bo klerikalna Johanca gasila po vaseh, r»jši naj svojo človekoljubnost vržejo v kot, kamor so jo klerikalci že davno zagnali. Če že mora priti tako daleč v deželi Klanjški, naj se tudi pri samostojno mislečih ljudeh neha ljubezen do bližnjega, pri današnjih učiteljih vere je itak ni najti! s Samostojni kandidat gospod profesor Škerlj se bo to nedeljo predstavil in sicer: zjutraj v Mirni Peči, ob 11. uri dopoldne v Prečini, ob 3. pop. v Straži, ob polu 5. pop. v Toplicah. Zavedni volilci! Uvažujte, da gospod Škerlj ni samo profesor, atnpak je tudi jako dober gospodar in da njegov program ni politika, ampak edinole gospodarstvo in kako ga v prid kmetu in drugim stanovom izboljšati. Pojdite g. kandidata poslušat! s Volilno gibanje v novomeški okolici je prav živahno in zanimivo. V nedeljo je profesor Jarc pripeljal v Prečino dva — ženina. Možem, ki stoje na katoliški podlagi, pristoja sicer slabo, če se takorekoč že v adventnem času kažejo naokrog kot ženini, a kaj bi nas druge vznemirjalo, če naši klerikalci na pragu adventa uganjajo predpustne burke. Torej oče Štembur in njegov tovariš Mihelčič sta se predstavila kot ženina in snubila volilni okraj. Pa ta nevesta ima svoje muhe in se nekam hudo zaljubljeno ozira na drugega moža. To je profesor Škrlj, posestnik v Gostni vasi. Ljudje so si ga sami izbrali za kandidata, ker ga imajo radi. Gospod Škrlj je bil član občinskega odbora in tudi klerikalni občinski odborniki ga ne morejo prehvaliti, kako dobrega in razumnega gospodarja se je izkazal. s Važnost vsakega glasu pri deželno-zborskih volitvah. „Domoljub“ roti klerikalne volice tako-le: »Noben somišljenik S. L. S. naj ne ostane doma, vsak oddaj svoj glas za stranko! Vsak naj pomisli, da šteje vsak glas. Večkrat se zgodi, da propade kak kandidat samo vsled enega samega glasu, ker je volilec doma ostal in si mislil, da je vseeno, če gre volit ali ne. Čim več glasov, tem slavnejša je zmaga! Vsak naj pomisli, da javnost ne bo gledala samo na število poslancev, ki bodo pri prihodnjih volitvah zmagali, ampak tudi na število glasov, katere bodo posamezni poslanci in stranka dobila/ To so besede, ki naj si jih vzamejo k srcu tudi vsi pošteni kmečki volilci samostojnih kandidatov. s Krek v Tuhinjski dolini. Preteklo nedeljo se je kandidat Krek inkognito pojavil med Tuhinjci. Kandidat se zaveda, da je priljubljen, zato si je pri jutranji pridigi v Spodnjem Tuhinju izbral pri cerkveni pridigi za predmet, kako je sejalec sejal seme. Strah je lepa lastnost, samo če bi bil to božji strah, toda Krek je korajžen fant, vendar se boji ljudske volje in božjih angelčkov, ki so mu na agitačnih potih v lepi moravški dolini tako lepo poti posejali z njegovimi ljubimskirni pismi drage njegove Kamile. Kakor rečeno, nihče ni vedel o Krekovem prihodu. Po maši je imel javen shod zjutraj v Spodnjem Tuhinju, opoldne v Zgornjem Tuhinju. Na obeh shodih je imel skupno 40 do 46 poslušalcev. Istočasno se je zaupno sestalo 16 tuhinjskih kmetov, ki nočejo več slepo ubogati gospodov iz farovžev. s Naši Sokoli v Parizu. Dne 16. t. m. se vrši v Parizu mednarodna telovadna tekma, ki se je udeleže Čehi, Francozi, Belgijci, Italijani, Luksemburžani, Švedi in Slovenci. Jako častno je za slovenske Sokole, da si upajo meriti svoje moči s takimi tekmeci. Iz tega vidimo, kaj je namen slovenskih Sokolov in da dosegajo res svoje lepe namene. Sokoli niso za parado, ampak da vzgajajo mladino v duševno in telesno krepke in značajne ljudi. Kaj pa čuki? Ali se jih sploh more imenovati v primeri s Sokoli? Ne! s »Sveta« Johanca — tatica? »Riečki Novi List»:< poroča: Zagrebška policija je poslala reški tiralnico za neko »svetnico«, katere opis popolnoma odgovarja Johanci Jerovškovi. Dotična »svetnica«, ki jo zasleduje zagreška policija, je bila pred par tedni v Zagrebu, kjer se je mudila v samostanu usmiljenih sester, in je ukradla, predno je odpotovala z reškim vlakom, v neki krčmi v Kolodvorski ulici Štefanu Lisku 700 kron. — No, lepa tiča je ta »sveta« Johanca, katere krvavo srajco si je shranil kot svetniško relikvijo škof Anton Bonaventura! Skrb za ohranitev zdravja mora povzročiti, da pazimo posebno na sopila in prsi. Torej ne smemo zanemarjati kašelj, kripavost, naduho, bodež v prsih, vrato-bol in prsne bolečine. Proti temu je že večkrat pomagal slizočisti in bolečine olajšujoči, neprisadni, pristni zagorski izvleček za prsi in kašelj (Syrupus pectora-lis). Isti učinkuje dobro in budivno na pljuča in na celo truplo, pospešuje hranitev in prebavo ter ojači ves organizem. 2 steklenici tega slastnega prsnega izvlečka staneta 5 K poštnine prosto in se naroči pristen samo pri lekarnarju E. V. F e 11 e r v Stubici Elsaplatz št. 318 (Hrvaško). o Ljubljanska okolica o lj Št Vid nad Ljubljano. „Cila in Karl“, to sta človeka, na katera je Zabret lahko ponosen. Ima ju pa tudi res zelo v časti, saj sta včasi kar po dvakrat na dan pri njem v „avdijenci!“ Res, da je Cila kako četrtstoletje starejša od Korlna, pa to nič ne de, na krščanski podlagi je ljubezen med njima vseeno mogoča, zlasti še, ker je skoro vsak dan zabeljena s krepkimi bunkami. Pri tem si pa ne moremo kaj, da bi se ne spomnili, kako je pred nedavnim časom, ob času farške bere, ravno ista Cila vpila: „Ako pride k meni v bero cerkovnik, mu jo bom dala, toda ,.far“ naj se ne predrzne prestopiti praga moje hiše!“ In Zabret, ki je bil tedaj še kaplan, se je, to zvedevši, res ognil njene hiše. No, kaj se hoče, časi se spreminjajo in „vzor-značaji“ tudi. Mi seveda Cilo in Korlna Zabretu iz srca privoščimo. Dolenjske novice o d Telegram. V Št. Lovrencu ob Temenici je kuga. Fajmošter je že ves črn. Kdo je kugo zanesel, bo dognalo sodišče. Več prihodnjič. d Iz Preč ne. Kakor iz zadnjega »Domoljuba" razvidimo, je neki čukar zopet dobil korajžo, izza plota napadati poštene ljudi, ob enem pa »Domoljubovega" urednika spravljati v nevarnost, da bo pred porotnim sodiščem dokazal, kje je tista »zveza neodvisnih postopačev" in kdo so tisti liberalci, ki »so šli s kislimi obrazi nazaj v svoje brloge renčat in škripat z zobmi“. Fant, le glej, da ne boš tudi šel nekam škripat z zobmi, pa priporočaj se lepo svojemu angelčku varuhu in patronu v Dol. Kamenški cerkvi, da te Pirc res ne bo »zdelal", kakor že zdavnaj zaslužiš. d Št. Janž. Dne 26. oktobra je imel pri nas »velezaslužni mož" dr. Zajc shod, na katerem je govoril o novem lovskem zakonu, Završnici in regulaciji Ljubljanice. Dr. Zajec je hotel ljudem natrositi peska v oči — pa ne boš Janez! »Domoljubov" dopisnik vedoč, da je njegov odgovorni urednik Joža Gostinčar, državni poslanec, ki ga ščiti poslanska imuniteta, mu pa hiti pomagat z lažmi in napadi, misleč: sedaj sem brez skrbi, lahko pišem in lažem kakor hočem, nihče me ne bode tožil tako, kakor se je to zgodilo pred nedavnim časom. »Domoljubov" odgovorni urednik je moral plačati za neresnične vesti ogromno svoto stroškov in laž obžalovati. Napisal pa je tudi v listnico uredništva, da se ne sprejme nobeden dopis več iz Št. Janža. Kaj hočemo, bilo je tako, sedaj pa je drugače. »Domoljubov" dopisnik, ki po našem mnenju ni nihče drugi kot Bajec, je začel zopet lagati in napadati, pa, če poslanska zbornica izroči Joža Gostinčarja, ki ima že veliko grehov na hrbtu, sodišču, pa bo zopet drugače. Tako je pisal ta „Lažiljub“, da je bila na dr. Zajčevem shodu ogromno udeležba. Kar okrog 50 udeležencev se ga je udeležilo. Če pomislimo, da ima šentjanska okolica v splošni kuriji nad 400 volilcev, je potem številka 50 »ogromna" udeležba in še, ker je bila od teh večina mladoletnih Marijinih družbarjev in družbaric, od katerih ima dr. Zajec edino to pričakovati, da jim prej ali slej Lampetova elektrika posveti v njih puhle buče. Dalje se piše v tej farški cunji, da je dr. Zajec raznim našim liberalcem posvetil in jim vzel moč. Ker vemo, če bi se to res zgodilo, da bi bilo to našemu Bajcu v veliko veselje, mu povemo: Kaj bo Zajec! Zajec je zajec, ki pod njim še poljski zajci ne plešejo tako, kakor jim gode. Bajec, veš, da nam je Zajec koristil in bo nam sedaj agitacija še ložja? Ali veš, da so šli tvoji pristaši med shodom domov in rekli, da ne bodo Zajca nikdar več volili in, da je tako govoril, da ni vredno poslušati? Ali veš, da so volilci rekli: Zajec se hvali z regulacijo Ljubljanice in z Za-vršnico, kar bodemo morali tudi mi plačevati in, kaj ima pa pokazati, da je za nas Št. Jance storil? Nič!! In, da so rekli, da naj še pri Završnici in Ljubljanici glasove fehtari ? Ali veš, da niso hoteli verjeti, da bo za kmeta kaka korist novi lovski zakon, o katerem je Zajec že pred leti zagotovil in dejal, da ga ima na Dunaju v ministrski mizici in da bo le malo potrkal na ministrstvo in zakon bo potrjen? Kje je torej tisto — Zajčevo trkanje in lovski zakon? Bajec! Ali veš, da tebi in tvojim kandidatom volilci nič ne verjamejo, ker niste za Šentjance vsi skupaj nič storili? Obetali ste podpore za hleve, vodovode itd., dali pa nič. Ker vidite, da vam voda v grlo teče in da vas kmalu zaduši, se ponašate z regulacijo Ljubljanice in z Završnico, za kar bomo morali mi kmetje plačevati. Bajec! Ali veš, da naš kmet ve, da mu prisiljena hvala škoduje in ne koristi? Če tega še ne veš, pa boš to zvedel še letošnje leto dne 1. in 9. decembra. Govoriš, da v Št. Janžu ni več liberalcev — to nas veseli, da nas vsaj enkrat nehaš psovati — in da je zmaga tvoja. Tudi to laž boš zvedel iz števil naših glasov. Ti tudi lažeš, da je nadučitelj g. Brce kot odbornik c. kr. okr. šolskega sveta laž poročal, češ, da ni dobiti stanovanja v Št. Janžu za učiteljico. Ali mar ni to re-nica? Kje pa ima ta tvoja pristašinja še sedaj stanovanje? Ali ga ima v Št. Janžu? Menda ja vasi Potok nisi še zamenjal za Št. Janž. Ker to trdiš, zato ti dopisnik »Domoljuba" rečemo, da si navaden lažnji-vec, obrekovalec in hudobnež, ki ti je glavna stvar le to, da bi komu kaj škodoval. Pa praviš, da si ljudstvo. Če bomo imeli take, potem bo pa za nas joj. Prihodnjič pa povemo in dokažemo, da Bajec in kaplan Vinko nista ene in iste vere in da jih bo treba dati na Studenec v opazovalnico, če sta zdrave pameti, kajti ljudje že govore, da kažeta znake norcev. — Volilci! Dne 1. in 9. decembra pa vsi na volišče za narodno stvar. Pokažimo, da smo zvesti svojemu prepričanju in da ne bodo gospodarili razni klerikavzarji. A la Zajci pa naj potrkajo na Završnice, da odda tisto ogromno množino »zlatih cekinov", ki jih je požrla, potem če se bo nam umestno zdelo, jih bomo pa volili. Volilci. d Iz Št. Ruperta. Naš zašmirani 'in zaflajštrani kaplan Štrajhar je že na delu. Za letošnje volitve je imel pripravljen tak pripomoček, ki bi bil spreobrnil najbolj kosmatega liberalca. Ko je bil šel namreč na božjo pot v Vodice, mu je dala Johanca za spomin svojo — krvavo srajco. Štrajhar je rekel, da jo bo oblekel na golo telo, ko bo hodil agitirat in da bo vsled tega delal čudeže kakor Johanca. Pa je že smola, da so Johanco ti šmentani liberalci preje po-gruntali, preden jim je mogel Štrajhar pokazati tisto lisasto srajco. Tudi njegov župnik je bil šel obiskat Johanco in je prinesel domu neko rdečo zaplato Johančne rjuhe. Domenjeno je že tudi bilo, da bo vodiški sobrat posodil za par tednov telečjo Johanco Št. Ruperčanom, da bi izprosila izpreobr-nenje vsem zakrknjenim liberalcem in da bi bila v veliko pomoč pri volitvah. Kaplan Štrajhar bi bil pa za njenega impresarijo, ali kakor podomače pravijo, za tistega, ki v »komedijo" noter kliče. Še na vrata bi dal zapisati, kdo tukaj prebiva. Sicer se Johanca Štrajharju ni ravno preveč prikupila, ko mu je razodela, da so vse njegove maše neveljavne, ker stopa z jezo in sovraštvom do svojega bližnjega v srcu pred altar božji. To tudi mi radi verjamemo in res je čudno, da duhovniki s peklensko jezo in satanskim sovraštvom v srcu lahko pristopajo k mizi Gospodovi in prejemajo njegovo telo.- Če bi bil šel Krek k Johanci, bi mu bila nedvomno tudi slično povedala, češ, da prejema ponevrednem v prešestne roke telo gospodovo. Potem pa vpijejo, da vera peša! Da, da, peša, peša, pa le vsled vaših slabih izgledov. Vsi liberalci vsega sveta niso in ne bodo škodovali veri toliko, kakor kak prešestni rimski dohtarček, ali skopi fajmoštrčki ali pa zaljubljeni in osvete željni kaplančki. Volilci! takih mož ne bomo volili in tudi ne tistih, ki jih nam oni priporočajo. Saj vidite, da jim je kmet le deveta briga in da se zanimajo le za razne Johance, Kamile i. t. d. Johančna srajca in zaplata njene rjuhe imata pri gospodih več vrednosti kakor vaša zakrpana obleka in trda postelja, ki pričata o vašem bednem stanju. Dokler se kmet ne bo zbudil in združil, — toliko časa se ne bo rešil teh pijavk, ki pijejo kri njegovih žuljev. Zato, kmetje-volilci! — volimo kmeta-poslanca ! d Vodiška Johanca in šentruperški kaplan. Vesti o. čeznatornih skrivnostnih dogodkov v vodiškem farovžu so prevzele tudi šentruperškega kaplana in odpravil se je gledat na svoje oči, kako zna Johanca kri »švicati«. Njegova navzočnost je morala na Johanco posebno vplivati, zakaj »našvicala« je ta dan toliko telečje krvi, da je bila rjuha vsa zamazana. Na tej rjuhi je obviselo kaplanovo srce in posrečilo se mu je, da je postal lastnik te rjuhe in jo odnesel v Št. Rupert. Naravno je, da je kaplan o svojem izletu v Vodice izpregovoril tudi na prižnici, hudo lepo je popisal, kako Johanca »Švica« in kako se prikazujejo na njenem telesu Kristusove rane in končno je povedal, da je prinesel seboj dragocen spomin s krvjo zamazano rjuho, ki jo je imenoval — relikvijo! Samo to je še manjkalo, da bi bil naredil tako, kakor tisti dalmatinski fajmošter, ki je oskrboval božjopotno cerkev sv. Petke, pomočnice proti zaprtiji. Ljudje so bili izgubili vero v pomoč sv. Petke in fajmošter ni nič več zaslužil. Tedaj je mož priredil veliko slavnost, zbobnal ljudi iz vse okolice in jim z navdušenimi besedami pripovedoval, kolikokrat in kako hitro je sv. Petka že omagala. Naposled jim je povedal, da je prišel »jedan Kranjac«, ki je bil tri tedne tako zaprt, da mu ni mogel pomagati noben zdravnik in prosil sv. Petko pomoči. In glejte, je vzkliknil faj-mošter, kako je bilo pomagano obupanemu Kranjcu — ter je razgrnil pred zbranimi verniki velike spodnje hlače, na katerih je bil repričevalen dokaz, kako izdatno je sv. Petka pomagala obupanemu Kranjcu. Škoda, da ni še šentruperski kaplan tako naredil s »prišvicano« rjuho, ko jo je imenoval relikvijo! d Škocijan. Ne bi dregali v blato fa-rovških kalinov, ko bi nas gospodje ne izzivali in bi že ne bilo javna tajnost. Ker ste se ravno sedaj vrgli z vso silo na naše hribe, je vsekakor umestno, da malce razgalimo vaše posredovanje in delo deželnega odbora, dia ne boste brez vsakršnega formalnega odpora položili pred noge dičnega poštenjakoviča Šušteršiča vzor korajžnega, deviškega fanta Kreka in prevzvišenega čestilca telečje krvi, fa-brieirane od svete Johance. Znano je, da deli slavni dež. odbor podpore po svoji previdnosti za vzorne svinjake, hleve in gnojne jame, ki jih da oceniti po svojih zaupnikih po farovžih. Želeti bi bilo in pravično tudi, da se podpore dele v prvi vrsti onim, ki so jih v resnici potrebni. Zal, da temu ni tako. Ljubezen do kmeta slično luži na cesti ob solncu izhlapi, kakor hitro so gospodje sigurni, da so »zlec-tirali« fotelj v deželnem zboru za celih 6 let. Raznim Hladnikom po domače Šteba-larjem, Lampetom in Vehovcem je kaj prijetno geslo flegmatičnega Italijana: Dolce far niente! Držeči se principa: bog je najprej sebi brado ustvaril, si z lahkim srcem nabašejo svoje lačne žepe, da potem brezskrbneje šampanizirajo na račun zabitosti njihovih podrepnikov, a žal tudi na račun naših žepov. Ker pa morajo kmetu le nasuti peska v oči, dele podpore kakor pri nas bogatašem, tako so jo dobili Komljančev Jože, Zaman in Marinčič. So-sebno prvi uživa izredno milost visokega dež. odbora. Ker je zanesljiv kristjan, prodajalec farovških klinčkov in ker si šteje v posebno čast, da sme ob kaki slovesni priliki povzdigniti svoj glas: »Saj sem biv tud’ jest svoje cajte liberalc in cirilmeto-dar!« No, Jožetu privoščimo podpore, vsaj revež nima več, kakor okroglo 20.000 krone premoženja. — Ja, ja, zaman je tudi vreden podpore, pa Marinčič, ki je baje prinesel 60 tisočakov iz zlate Amerike tudi, kaj ne? Ja, ja je že tako na svetu tako pravico in gospodarstvo zastopate vi faliran oficir po božji in Bonavnaturovi milosti Telški politikujoči kaplan! Tu in pa v gospodarstvo vaše posojilnice vtaknite svoj nos — naše vzorno gospodarstvo v občini pa pustite lepo v miru, sicer vtaknemo mi nos tja, kjer vam ne bo ljubo, kjer bo imel besedo gospod državni pravdnik! Kako se podpira od vaše strani pijančevanje, deluje in gladi pot v Ameriko, lov za koncesijami za telegrafično dtovoljevanje shodov o istinitosti vašega bojnega klica: »Vera je vnevarnosti« itd. pa v prihodnjič! Kmetje, vi pa se v oči-gled korupciji in izigravanju kmečkih živ-ljenskili zahtev oklenite »Slov. Doma« in vrzite se z vsemi silami v boj, v agitacijo za naše samostojne, kmečke kandidate, da vendar ugonobimo to gadjo zalego s križem v roki! — Oni, ki ga hočejo farji uničiti. d Škocijan pri Mokronogu. Kmetje, dolgi zimski večeri so tu, volitve so tu, čitajte, berite! Dopisi iz naših krajev se kopičijo, po možnosti poslušajte dva zvona, da se prepričate, kje je laž in kje resnica! Iz prijaznosti vam daje zastonji g. Urbančič časopise, kakor »Slovenski Dom«, »Slov. Narod«, »Dan«, »llustrovani Tednik«, »Domoljuba«, »Dolenjske Novice in čudeže Vodiške Johance« itd. Sezite pridno po novicah! — Kmet. d Iz Št. Jerneja. Tukaj v Št. Jerneju imamo sedaj veliko novega. Imamo novega kaplana, novega dacarja, novega orožnika in novega župana. O. župan imajo sedaj tudi novo benduro in še celo na pol žametasto, ki jim pa jako pristoja. Oni so zdaj velika glava. So kmetovalec, so župan, predsednik tukajšnjega posredovalnega urada in še veliko drugega. Samo hudi so pa kot zlomek. Pred kratkim so stepli svojo pohlevno ženo, da je morala potem revica nositi nekaj črnega okoli oči, za kar jim pa svetujemo, da ni vsakemu to dopadlo, ker njegovo ženo mi bolj čislamo, nego velikega župana. Na posredovalnem uradu so se že tudi včasih zmotili. Ni še dolgo časa, ko so rekli neki ženski, da ima čisto prav, ko je pregradila nekemu mejašu poldrugi meter zemljišča. Kdor ne trobi v klerikalni rog, tisti nima na posredovalnem uradu nobene besede, čeravno je tožnik. Če je pa obdolženec klerikalec in magari kriv, ima več besede. Tudi mali Jerinček je skoro vedno zraven. Tudi ta. včasih kako zblekne, ker mu pride prav, da ga dobi nazadnje kak požirek, če se dva pobotata. Kakor pa že svetu znano, imamo pri nas še vedno čukce in sovice. Seveda sedaj se ne sporazumejo več tako kot prejšnje čase in temu je kriva sama ljubezen. Parkrat so se že te uboge sovice pokarale radi organista. Ta sodrga se zbira sedaj največ v gostilni pri Poldetu. Tam so sedaj urice za nekatere gospodie. Tukajšni čukci s kapelnikom vred so se začeli napihovati neko nedeljo po litanijah kar sredi trga. Mislili smo, da kdo lajno vrti. Sajetov Janez je imel pa nalogo, da je ploskal tem čredenkmaršom. Ti čukci spijo ob slabem vremenu v sobi nad občino, v kolerabaraki, zato jih bomo o priliki naznanili okrajnemu glavarstvu. Mi davkoplačevalci ne plačujemo sobe za prenočišče čukov, temveč za slučaj kolere. Naj zadostuje to za danes, v kratkem prinesem pa zopet kaj novega našim bralcem »Slov. Doma«. d Iz Mirne. Naš Tone se je spravil zadnjo nedeljo čez te presnete liberalce. Bližajoče volitve so mu zmedle še tisto bore trohico skisane pameti, ki mu je ostala preko vse njegove neumosti. Naš Tonček je znan, da je trmast, kakor kak češki osel, da mora povsod in vselej le njegova veljati. Poleg svoje svetovnozna-ne trme je pa tudi brezmejno omejen na duhu. Zadnjo nedeljo je spravil liberalce kar — v raj. Ubogi Adam in zapeljiva Eva sta bila prva liberalca, ker nista tako delala, kakor jima je ukazal bog oče. No, potem je pa tudi naš 'lonček liberalec, ker ^ii hotel tako delati, kakor mu veleva bog in njegov stan, temveč je delal tako, kar mu je velelo njegovo spočito meso in pa zapeljiva Francka. Tone, takrat si ga bil pa polomil, kakor liberalni Adam! Ej, ti meseni in mesnati gospodje z blagoslovom r.aj le lepo pri miru puste liberalce in naj raje bičajo svoje poželjivo meso! Mi vo-lilci bomo volili po svoji volji in zdravi pameti, pa ne na nasvet našega mesenega Toneta, ki bi nam najraje priporočal kakega Kreka, ki mu je v gotovem delovanju zelo podoben. Mi volilci ne bomo volili rakih spočitih jazbecev, ki bi si hodili na naš račun in za naše žulje zdravit svoje pohotno meso, kakor zvesti Janez s Pr-tovča. Le predobro vemo, kakšno je delo vaših poslancev in le čudom se čudimo, da se drznete tako nesramno lagati. Sicer pa, — če prešeštvo in nečistost pri vas ni greh, je ob sebi umljivo, da bo laž še tem manj. Če so »dohtarji« svetega pisma in učeniki bodočih duhovnov popolnoma zgrešili šesto božjo zapoved, potem pač ni čuda, če se navaden spasen kmetiški faj-mošter spodtakne ob kako punco. Tako, preljubi naš meseno - trmasti Tonče pustite nas liberalce popolnoma v miru, če ne, vam povemo še take, da boste pomnili. Vi pa, zavedni volilci, volite može, pa ne blagoslovljenih mesenjakov, volite može, ki se bodo potegovali za koristi kmeta, pa ne samo za duhovsko nadvlado, volite može resnega dela, ne pa takih, ki se pote le ob uživanju mesenih naslad. d Raka. V štev. 44. »Slov. Doma« skuša g. Drnovšek popraviti naš dopis v štev. 40. »Slov. Doma«, ki popisuje imenitno klerikalno gospodarstvo raške občine. O. Drnovšek samega sebe hvali kot varuha in rešitelja občinskega imetja, nam pa podtika obrekovanje in neumestno zavijanje resnice. Da se razumemo; bivši g. župan Šiško je rekel meseca aprila t. 1., da je moral plačati poleg zneska 2742 K 48 vin., ki je bila v občinski blagajnični knjigi brez njegove vednosti kot izdatek fingirana, tudi neka močna krmila, ki so prišla 1. 1912. od »Gospodarske zveze« na občino kot državna podpora in sicer toliko, da je že takrat vsega skupaj plačal s svojim imetjem čez 5000 K, kakor je bilo v »Slov. Domu« štev. 40. povedano. Dalje je trdil Šiško, da on ni sam gospodaril z občinskim imetjem, kakor župan mora; ampak gosp. župnik Borštnar, obč. svetovalec, veletrgovec Bon in obč. svetovalec, tovarnar Drnovšek, in da takrat ko so prišla omenjena močna krmila na občino kot državna podpora za razdeliti za polovično ceno bednim svinjerejcem v občini, so ti trije tisto blago sami največ vzeli in sicer kar cele vozove. Sploh pa tudi »Domoljub« štev. 44. piše iz Rake, da se je poneverilo pri občini zadnji čas čez 10.000 kron obč. premoženja, seveda hvali tudi ta g. Drnovška kot nekakega rešitelja raške občine in obenem tudi piše, da ne potrebuje revizije občinskega gospodarstva. Torej mi nismo pisali v štev. 40. »Slov. Doma« kar brez vsake podlage in dolžili vsevprek obč. svetovalce nepoštenosti, ampak le gotove gospode obč. odbora, kakor je nam bivši g. župan povedal. d Bučka. Pri nas kakor drugod se jako zanimamo za deželnozborske volitve. Zmaga je pri nas zagotovljena kmečkim kandidatom. Odkar so občinske volitve minile, je vse mirno in klerikalna stranka je šla počivat. Le profesor Komljanc dela izjemo, in to pri sv. maši. Kar je nedelj in praznikov od 17. julija poteklo, ni še k sv. maši pozvonilo. Danes je že 11. novembra torek, torej delavnik, pa danes je dal šele pozvoniti k sv. opravilu. Kaj mislite, da zaradi nas njegovih sosedov? O kaj še! Danes je namreč veliki letni semenj na Bučki, na tisoče ljudi je že od zvečer tu, in tem je dal pozvoniti. A zakaj tem sejmarjem, zakaj pa nam ne? Zato namreč, ker se nadeja nabrati par krone, lepih svitlih kron, katere on tako neizrečeno potrebuje, dobi pa razen 2400 gld. penzije in za vsakdanje maše nobenega solda nikjer. Kar doma pridela, pa otroci pojedo, ki so naučeni gosposko nositi se, pa tudi gosposko živeti. G. profesor se skriva pred nami in niti maše nam ne privošči. To ni noben pastir, če tako zanemarja svojo čredo! d Iz Tržišča. Pa naj po dolgem zopet častiti bralci „Slov. Doma“ prebero par vrstic iz Tržišča. — Letino smo imeli poljsko in vinsko, tako za en dober *trošt“. Mošt je sicer malo kisel, a vendar drugače ni slab, je precej močan. — Dobili smo novega kaplana; o njem naj spregovorimo par besed. Pred njim imeli smo kaplana, ki je bil sicer bolj tih, a svoja opravila, svoj poklic, opravljal je vestno in zato je dosegel med pametnim ljudstvom splošno spoštovanje. Klerikalci so ga seveda črtili, ker ni raz prižnico oznanjal politike. A nismo ga imeli dolgo, komaj eno leto. Poglejmo pa sedanjega; njegovo obnašanje, njegovo oliko, njegovo govorjenje. — Poslušajte 1: ,,Če bi bile vse take, kakor je bila ona nedolžna deklica, pa bi ne bilo v naši fari toliko kurb!“ Nekaj dičnega, nekaj častnega za božjega namestnika, kaj ne? In: „presice, prasci, živina, požrešneži“, itd. vsa mogoča najlepša imena ima vedno na razpolago za svoje farane. Ali se more potem o njem soditi, da je študiral gimnazijo in sveti lemenat? Kdo bo trdil, da on veruje v cerkvi v pričujočnost Krista samega, ko ravno tam pred oltarjem izgovarja najgrše barabske besede?! Če že misli, da mora, ali bi ne povedal take reči lepše?! „Jaz bi bil lahko advokat, saj so tudi moji bratje, pa nisem hotel. Ja, gospod pred menoj so bili preslab, pretih. Jaz sem bolj hud, pa se me ni treba bati“ in tako naprej. Je li to duhovniška čast raz leco očitati svojemu predniku slabosti in hvaliti sebe?! — In ko je razlagal o peklu in nebesih, je dejal: „Saj vem, da si to težko predstavljate, ker še jaz, ki sem študiran in sem vedno v knjigah, moram porabiti ves um, kaj boste pa vi ubogi črvi, ki samo po zemlji rijete! ?“ Na praznik vseh svetnikov je na prižnici držal roke kvišku in prosil vse nebeške poslance, naj pošljejo na vinograde kazen. „Pošljite uš, trtno uš“! je vpil. Da res, kdor ga sliši in premisli, kako se mora kmet zelo in zelo mučiti po polju in vinogradih, koliko vse stane, se mu ježijo lasje in roke šiloma krčijo v pest ! . . . Naj bi šel pitani in objestni far in poizkusil, kako z lahkoto kmet prideluje sebi in zraven še njemu preživek, potem pa ne bi rohnel in rjul nad njim vse mogoče strahove. — Nadalje naj tudi ve, da nima nobene pravice izganjati v cerkvi iz plačanih klopi otrok. Če je res t.......................................... um.. ^advokat dr. 3as. (S* a"' a"' a"' a"' a"' a*' A*' A"' a"' A'" A'" a"" A"' A"' a"' A'" A'" Iv"' a" A'" A*' {S9 A"' A*' A" A* a"" S« A*' A'" A'" a"' a"' A'" A'" A*' A'" A*' A'"' A*' A*' A"' A'" A'" A'" A'V' A'" a'. A*' A*' A'" A"' v\''' A'" A*" A''> Av A'" Ax A*' A'* £jubljana Dunajska cesta 6/1. 1 =:i 11111: n 111111111111111111 m 11111 n i m i! 111111111111111111111; n 11 m i' 11! i i 111111 m 1111 n 11111 i 111 n 111:111111111111111111111111111111111 ■ . Pri vratnih bolečinah, težavah, hripavosti, influenci, zaslezenju in praskanju v vratu se je izkazal za slez razkrajajočega, kašelj blažečega in antikataralične-ga. Tudi pri drugih bolečinah je zanesljiv pomočnik. G. Matija Polster, Grubbach-iScharenstein, piše o tem: »Glavobol, protin in bodenje ter tudi druge težave, iz-kratka: vsako trpljenje mine, ako rabimo »Elsafluid«. Ako ti je slabo skoro do blje-vanja, ako od hripavosti ne moreš govoriti in imaš »Elsafluid« pri rokah, je nezgoda kmalu odstranjena.« To ni samo lepo povedano, nego kakor smo se sami prepričali, resnično. Fellerjev fluid bi morali naši bralci imeti vedno pripravljen, saj vendar stane 12 steklenic franko samo pet kron. Tudi naša prebavila, naš želodec in črevo bi vedno morali ohraniti zdrava, in nam proti pomanjkanju teka, gorečici, za-gatenju, bljuvanju in napenjanju dobro služijo Fellerjeve odvajalne nabarbarske kroglice z znamko »Elsa kroglice«. Šest škatljic stane franko samo 4 K in se kakot fluid dobivajo pristne samo od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elzin trg št. 318 (Hrvaško). Našim bralcem priporočamo, da imajo oboje vedno pri roki. -----------------be.