NOVA ZAKONA 0 POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
Marsikatera ugodnost bo počakala na globlje žepe združenega dela
Prlspevek o pokojnlnskem In InvaUdskem zavarovan/u prl nas začenjamo z ugodno novlco za naše upokojence: od 1. Jullja bodo vse pokojnlne v SlovenlJI za 10 odatotkov vlšje. Da bl ohranlll gmotnl položaj upokojencev z najnlŽJIml pokojnlnaml, se bo za enak odstotek povečal tudl sedan/l mejnl znesek najnlžjlh pokoj-nlnsklh prejemkov, od sedanjlh 6.143 na 6.739 dlnarjev. Skupnost poko/nlnskega In Invalldskega zavarovanja Je že zagotovlla po-trebna sredstva v ta namen (vznesku 300 milljonov dlnarjev), saj aodl to povečanje med že utečeno medletno usklajevanje pokoj-nin v našl republlkl.
Drugo vsebino pričujočega zapisa pa naslanjamo na nov zvezni zakon o pokojninskem in invalidskem zava-rovanju, ki so ga delegati zveznega zbora skupščine SFRJ sprejeli aprila letos in pa, v manjšem delu, na nov republiški zakon in je o njem že raz-pravljal republiški izvršni svet.
Nepravilnosti zamrzn jene, ker ni denar ja
Zvezni zakon je nastajal dolgih se-dem let in sprva smo od njega priča-kovali več, kot se je pozneje izkazalo, da zakon lahko nudi upokojencem. Predvsem so se delegati skozi dolgo dobo nastajanja tega zakona prepri-čali, da še riimamo razvitih potrebnih meril, s katerimi bi v zakon sistem-sko vpeli pravice delavcev iz minule-ga dela. Na drugi strani se je pokaza-lo, da združeno šelo zaenkrat še nima na voljo dovolj dohodka, s katerim bi tudi v praksi, ne le v zakonodaji, od-pravilo pomanjkljivosti, da ne reče-mo krivic, ki otežujejo položaj upo-kojencev po starem zakonu. Nastal je zakon, ki načelno te nepravilnosti si-cer odpravlja, ker pa ni dovolj denar-ja, jih obenem pušča za sedaj zapisa-ne v papirjih, da bi prišle v upokojen-čevo prakso tedaj, ko bo združeno delo itnelo na voljo dovolj dohodka.
Mnogi razpravljalci so v javni raz-pravi o tem zakonu celo oporekali takemu načinu pripravljanja pokoj-ninskega zakona in menili, naj pravi-ce pridejo v zakon tedaj, ko.bo zdru-ženo delo imelo dovolj dohodkovnih možnosti za uresničitev. Prepričlji-vejši in v večini so bili razpravljalci, ki so menili, da je resda treba poča-kati na večji dohodek združenega de-la, vendar naj v zakonu zastavljene pravice upokojencev vnaprej opozar-jajo združeno delo na to, da jih bo treba uresničiti.
Pokojnina - pravica iz minulega dela
Zvezni zakon torej daje vsaj za zdaj manj, kot so ljudje od njega pričako-vali. Pokojnine so v njem resda prvič dobile mesto med pravicami iz minu-lega dela in vsaj v načelu niso več le neke vrste socialne dajatev upokoje-nim delavcem. Dosti dlje od tega na-čela pa zakonodajalec ni prišel, vsaj do danes ne, ker mu je, kot rečeno, primanjkovalo meril, združenemu delu pa denarja.
Ljudje so se zlasti pritoževali nad neopravično staro ureditvijo, po ka-teri se je določala starostna pokojni-na. Delavcu, ki je uveljavljal to pravi-co, so osebne dohodke iz preteklih let, ki so služili odmeri pokojninske osnove, valorizirali na vrednost oseb-nih dohodkov predzadnjega leta za-varovanja pred upokojitvijo. Zadnje delovno leto pa je obviselo v zraku, kot da ga ne bi bilo.
Taka ureditev je kajpak gmotno osiromašila pokojnino. Novi zvezni zakon to napako popravlja. Zapisano je, da se pri določanju pokojninske osnove osebni dohodki iz preteklih let valorizirajo na zadnje leto zavaro-
vanja. To pa pomeni skoraj 15-od-stotno povečanje pokojnin, ki so jih ljudje uveljavili v času valorizacije na predzadnje leto. Pomeni pa tudi 13,86-odstotno povečanje sredstev pristojnih skupnosti v vsej državi. Tega denarja pa danes združeno delo ne premore.
»Zaklenjeno« zakonsko določilo
Povedali smo že, da v zakonu to določilo ostaja »zaklenjeno« vse do naslednjega petletja, ko bodo načrto-valci pri pripravi novih srednjeroč-nih planov ocenili, s kolikšnim do-hodkom lahko računa združeno delo. Če ga bo dovolj, se bo ta pravica upo-kojencev uresničila in se bodo pokoj-ninske osnove od leta 1986 dalje do-ločale na osnovi valoriziranih oseb-nih dohodkov na zadnje leto zavaro-vanja. Dotlej pa bo teklo še po sta-rem.
Iz istih razumljivih razlogov bo morala pokojninska praksa počakati na drugo zapisano določilo v zvez-nem pokojninskem zakonu, ki prav tako odpravlja staro napako - o us-klajevanju pokojnin z gibanji nomi-nalnih osebnih dohodkov. To določi-lo ohranja realno vrednost pokojnin. V starem zakonu in v praksi, ki veči-noma velja, so pokojnine capljale za osebnimi dohodki tudi za celo leto. Možno je sicer povečevati pokojnine na začetku leta, upoštevaje poveča-nje osebnih dohodkov zaposlenih v republiki ali pokrajini v preteklem letu, vendar ne za nazaj. Novi zvezni zakon, ki določa obvezno usklajeva-nje pokojnin že med letom (to, kar v Sloveniji že teče), določa usklajeva-nje ob letu tudi za nazaj, skladno z nominalnim povečanjem osebnih dohodkov.
Zaenkrat je ta »za nazaj« šele črka na papirju, v resnici pa bo to določilo zaživelo, kot ono prvo, ki smo ga opi-sali, takrat, ko bo za to združeno delo imelo dovolj sredstev. Predvidoma bo to na začetku leta 1986. Skupnosti pokojninskega in invalidskega zava-rovanja pa, ki bodo imele za to na voljo dovolj sredscev že v tekočem petletju, bodo to določilo lahko ure-sničile že prej. To jim zakon dovo-ljuje.
Novosti, ki jih lahko uveljavimo takoj
Zvezni zakon prinaša nekatere druge novosti, za katere pa ne bodo potrebna previsoka finančna sred-stva, da jih združeno delo ne bi zmo-glo in jih bodo zavarovanci zato lah-ko uveljavili že s prihodnjim letom, ko bo ta zvezni pokojninski zakon praktično stopil v veljavo. Semkaj sodi odprava gostote zavarovalne do-be. Star zakon je to postavljal kot dodatni pogoj za pridobitev pravice do pokojnine. Delavec je bil zaradi tega dolžan delati nepretrgoma 40 mesecev v zadnjih petih letih ali 80 mesecev nepretrgoma v zadnjih de-setih letih. Tega pogoja novi zakon ne postavlja več, ker je prevladalo
spoznanje, da ni pomembno, kdaj, marveč koliko je delavec prispeval združenemu delu.
Novost je tudi v tem, da družinska pokojnina v primeru, kadar jo uživa-jo najmanj trije družinski člani, ne sme biti manjša od 40 odstotkov po-kojninske osnove umrlega zavaro-vanca. Po novem imajo pravico do družinske pokojnine tudi bratje in sestre zavarovanca, ki jih je le-ta pre-življal.
Na višino pokojninske osnove ugo-dno vpliva tudi izbira najugodnejše-ga desetletja, iz katerega se vzamejo osebni dohodki pri odmeri pokojnin-ske osnove. To je zlasti pomembno za tiste delavce, ki so pred upokoji-tvijo dosegali razmeroma nižji osebni dohodek. Najugodnejše desetletje za upokojenca je dolžna (upoštevaje vse podatke zaposlenega) izbrati pokoj-ninska skupnost.
Predčasno upokojevanje
V Sloveniji je bila v pripravi zvez-nega pokojninskega zakona deležna največje pozornosti ureditev predča-snega upokojevanja, ki ga drugod povečini imajo, v naši republiki pa pokojninski zakon doslej tega insti-tuta ni imel. V novem zveznem zako-nu je zapisano, da je republikam in pokrajinama prepuščena odločitev o tem, ali uvedejo predčasno upokoje-vanje ali ne. In če ga uvedejo, se lah-ko pokojnina zmanjšuje za ustrezni znesek zaradi predčasne upokojitve samo za čas, dokler upokojenec ne dopolni starosti, potrebne za sicerš-njo pridobitev pravice do starostne pokojnine - upokojenec 60 in upoko-jenka 55 let. Ko dopolnita ta leta, se jima pokojnina izplačuje po osnovi, ki pripada zavarovancu po dopolnje-ni pokojninski dobi.
V predlogu za izdajo republiškega zakona o pokojninskem in invalid-skem zavarovanju je že predvidena tudi možnost o predčasni upokojitvi. O tem bo kajpak več povedala javna razprava. Po vsebini odmeva, ki ga je bilo predčasno upokojevanje delež-no že v pripravah zveznega zakona, lahko pričakujemo, da se bodo ljudje tudi v Sloveniji odločili za tako mož-nost. Pri tem ne bi smeli odstopati od prizadevanj za potrebne izboljšave delovnih razmer, zaradi katerih naj bi delavec bil ne le sposoben, marveč tudi voljan delati polno dobo in daja-ti svoj prispevek združenemu delu čimdlje in ustvarjati s tem tudi ugo-dnejše možnosti za svoje prejemke v času upokojitve.
Ženska si lahko podal jša delovno dobo
Zelja nekaterih delegatov zveznega zbora oziroma njihovih delegatskih zaledij, med njimi so bili tudi sloven-ski delegati, naj bi vnesli v zvezni zakon določilo o pravici žensk, da delajo, če tako želijo, enako dolgo delovno dobo kot moški, je bila z večino zavrnjena.
Večina delegatov je namreč priteg-nila stališču predlagatelja, da je do-volj, če tako določilo vsebuje delov-na zakonodaja, kar imamo v Sloveni-ji že urejeno ne le v zakonu o delov-nih razmerjih, tudi v predlogu za iz-dajo republiškega pokojninskega za-kona je predlagatelj predvidel člen, ki govori o tej pravici. Vendar, kot rečeno, le ob predpostavki, če delav-ka to izrecno želi.
Pokojnina za nazaj in ne vnaprej
In naposled je treba povedati še o razpletu nameravane spremembe, ki
je v Sloveniji v začetku leta dvignila precej prahu. Po njej naj bi novim upokojencem začeli izplačevati po-kojnine za nazaj in so jo ljudje pove-čini odklanjali. V novem zveznem za-konu je določilo, ki zavezuje pokoj-ninske skupnosti (potem ko zakon stopi s prihodnjim letom v veljavo), da pokojnine za nove upokojence pričnejo izplačevati - kot osebne do-hodke - za nazaj. Delegati zveznega zbora so tudi pri tem pritegnili stali-šču predlagatelja, da je pokojnina na-daljevanje osebnega dohodka in da jo je zato treba izplačevati za nazaj.
Bistvo posebnega poglavja v zvez-nem zakonu o invalidskem varstvu je v tem, da spodbuja delovne organiza-cije - s tem, ko jim nalaga, da nosijo tveganje invalidnosti - k prevenciji invalidnosti in k upoštevanju preo-stalih delovnih zmožnosti invalidov ter ustvarjanju razmer za njihovo za-poslitev.
Tozdi naj bi v prihodnje občutno bolj kot doslej nosili posledice na-stanka invalidnosti zaposlenih, kar omenjamo že ob zveznem zakonu. V tem pogledu je republiški zakon le bolj konkreten. Solidarno naj bi v okviru skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v bodoče zagotavljali le varstvo invalidov, ki bi v celoti izgubili delovne zmožnosti.
Možnost predčasnega upokojeva-nja, ki je predvidena v republiškem zakonu, smo že omenili. Delavci naj bi imeli možnost uveljaviti pravico do pokojnine tudi pet let prej - mo-ški, ko dopolni 35 let pokojninske dobe in starost 55 let, in ženska, ko dopolni 30 let pokojninske dobe in starost 50 let. Če se bodo ljudje odlo-čili zanjo, to seveda pomeni za tiste, ki bi jo uveljavili, znižanje pokojnin in s tem padec njihove socialne var-nosti ter večje pritiske na varstveni dodatek, ki je edini socialni korektiv v sistemu pokojninskega in invalid-skega zavarovanja. Vedeti je treba, da predčasni upokojenec ne bi imel pravice do varstvenega dodatka, ki v vseh drugih primerih zagotavlja so-cialno varnost upokojencev z najniž-jimi prejemki.
Predlog je, naj bi glede pravice do družinske pokojnine izenačili zakon-sko in izvenzakonsko skupnost v skladu z rodbinsko zakonodajo. Ob-stoj takšne skupnosti bi ugotavljalo v nepravdnem postopku sodišče.
Nov je tudi predlog, naj bi v pokoj-ninsko dobo vštevali vojaško obvez-nost nad 24 mesecev.
Način izplačevanja pokojnin (prve-ga v mesecu ali ves mesec zlagoma) pa predlog prepušča odločitvam skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Republiški zakon brez gmotnih zadreg
Nove predlagane rešitve, ki so v predlogu za izdajo s tezami za osnu-tek zakona o pokojninskem in inva-lidskem zavarovanju, v Sloveniji po dosedanjih izračunih, v celoti vzeto, ne zahtevajo dodatnih finančnih ob-veznosti združenega dela. Nasprot-no. Več sredstev bi zbrali z obveznim zavarovanjem kmetov, dalje je treba upoštevati, da bodo finančne posle-dice za nastanek invalidnosti poslej nosili tozdi, možnost predčasnaga upokojevanja pa bi, če bi jo sprejeli, po vsej verjetnosti razredčila številne invalidske upokojitve, ki so kajpak dražje od predčasnih. Kar se gmot-nih zadev tiče, republiškega zakona potemtakem ne bo treba »zamrzniti«.
Anka Štrukelj