t RODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. G3. 2ST©-w- 2. no^remlDra 1898. X,©-bo VI. ijjezgovernerjemTannerjem? Kapitalistični časopisi tukaj na iztoku so kar ostrmeli nad govorom illinoiškega govemerja — Tan-uerja. A tudi delavci ne vodu za [pravo barvo moža. Časniki velicega meščanstva go-vor6 o ,,pravem puntu države Illinois proti avtoriteti zvezne vlade", in celo naša meščanska, delavcem prijazna ,,W orld" preinišljevaje z glavo zmajuje in j«1 mnenja, da si Tanner na svojo glavo nakopuje težko odgovornost in to tudi na republikansko stranko. Ponoviti hočenn> na kratko vso zadevo: Pr^d nekako dvomi tedni, takoj po nesramnem streljanju pri Vir-den, je izdal i 11 i noi.sk i governor Tanner javno izjavo, \ kterej je zatrjeval, da bode zamorcem iz Alabame došlim delati v premogo-kope, prepovedal stopiti v državo in da potem še bol j strogo povelje, da pod nikukimi pogoji ne dopusti vpeljevanje v Pana-Virden zamorcev bodisi izkterokoli druge države. Zapovednik tam bivajočega oddelka milice, kb>ri je postopal pod za-povednišivom govemerja. seje naravnost izjavil: „In ako l»i tudi iinel zgubiti poslednjega moža oddelka pod mojim zapovedništvom — ne bode nobed»-n zamorec stopil v 1'ano." Zalo so tudi oddelek zamorcev, kterega so v Illinois privedli na ponudbo zaslužka, s kterim so bili ,,popolnoma zadovoljni4'—vsaj lakoso zatrjevali kaki tal is t' čn i J'si i, — čez mejo v Missouri odtirali. In potem je governer pred par nevi postavil krono vsemu svojemu postopanju, ko se je i/javil: Da Be popolnoma čuti v pravu in ako bode zopet čul, da bodo zopet pripeljali kako zamorsko tolpo, bodem jih ustavil na meji in celo s topovi postreliti pustil. Kaj je z governerjem Tannerjem? — vprašajmo se enkrat. < 'lovek bi najpreje mislil, da je takim besedam puvod volilna agitacija in lo-veuje delavskih glasov, a v to nam da zopet pomislek, da proti ameriškimi delavci ni potreba tako široko ust odpirati, sa j bo dobri! Takoj s topovi streljati na skabe, da bi pripomogel k zmagi štrajka, — to ne bi niti najbolj goreči linijski možje ne zahtevali. Kako pride Tanner do tega, da tako govori? Ali je v državi lili noia tak posel>en zrak za governer-je, da se tako razkoračijo, in se v Tanuerju prikazal drugi A11 gel d?" Na vsak način se nam je potreba držati dveh točk pri tej zadevi: Prvič governor Tanner ni še nabil \ svoje topove, temveč jih imel le samo na jeziku, ker je sev.-da dvojno — govorjeno in storjeno. Dalje se ves njegov pukazani srd ne obrača proti cenim skabom v obče. temveč je izgovorjen le proti zamorskim delavcem ; to se pa toliko pravi, da je governer Tanner bil mnenja, daje velik del tudi ne ravno delavskega prebivalstv a državo zadovoljen z njegovim umova-ujem, ker je pri tem cikal na plemensko sovraštvo in to kvarto izgral. To je pa pač malo preveč za obe strani. Toda smatraj mo, da Tanner ne dela tako iz demagogičnih motivov, temveč meni prav pošteno za koristi delavcev, ali še bolje: mislimo si on bi bil od delavcev države Illinois izvoljen governerjem— kaj bi potem s Tannerjem storili? Naša ,»Evening Post" pravi: ,,l stava Zjed. držav zagotavlja meščanom vsake posamezne drža-ve ,,privilegije in pravice meščanov v vseh druzih državah", seveda tudi pravico na delo. Ustava še doda ,,nobena državna postava ne sme biti narejena ali izvajana, po kterej bi se privilegiji in pravice meščanov Zjed. držav omejevali; ravno tako ne sme nobena država nobenej osobi v svojem področju odreči enakega postavnega varstva." ,,Država Illinois je t^raj — tako piše ,, Post" dalje — v oBobi guvernerja v puntu proti zveznej vladi, prav tako kakor leta 1S32 država South Carolina, ko je pri konvenciji postave tarifa Zjed. držav proglasila za ničave. Zvezna vlada leta 1JS32 se ni dosti bavila s tem puutom. Predsednik Jackson je izdal proklamacijo, v kterej se je izjavil, ,,da I>ode on postave izv ajal pri vseh okoliščinah in kljubu vsemu uporu."— Enako bi se imelo zgoditi nasproti Tanuerju in to tim bolj, ker od onega časa imamo postavo, ktera določa, da kadar kaka izvoljena oblast kake držav e zamudi kakemu razredu prebivalstva varovati v njegovih pravicah. ,,je predsedniku dovoljeno, da je celo dolžnost, resno p o s t o p a t i in celo uporabi v pomoč vojaštvo in mornarnico Zjed. držav, ako se mu to potrebno zdi, da zaduši vstajo ali druge neprilike. Ali nema predsednik McKinley dovolj časa, da poleg svoje naloge, ..blagoslov civilizacije*' razširjati tudi doma prouzroča?" Tako daleč v ,K vening Post', kte-re mišljenje ne prikriva jasnosti. Iz tega vidimo toraj, ako bi kak delavski governer v kakej posameznej državi prav resno postopal v varstvo delavcev in bi pri tem glede koristi kapitalistom stopil na kurje oko, potem bi seveda lahko kar hitro nad njega poslali zvezno v o-j a š t v o in to seveda na podlagi zvezne ustave! Toraj to nam kaže, da delavci ne bi še dosti pridobili, ako bi si tudi izvolili v kakej državi svoje može in zaščitnike. Ker potem bi te ovirala zvezna vlada, da bi ne mogli delati na korist delavcev, a zato ne kaže mirovati, temveč z dv ojno silo delati in agitirati za delavske koristi in pravo. Sleparije pri kanalu. V k ljub vsem pokusom republikancev stvar kanala olepšati, je vendar brezdvomno, da so podgoverner ju Woodrulfu v Rochesteru n jegovi poslušalci zabranili dokončati govor, v kterem je skušal dokazati, daje oskrbništvokanalov liva-lev redno in pošteno. Slednje je stori 1 Woodrufi večkrat v kratkih nagovorih, ko je pa v dal j nem govoru hotel A Idridga in njegove pomaga-če zagovarjati, je bilo to republikancem v llochesteru le preveč. Ti vedo iz lastnih nazorov, kako se je denar za kanale porabil. Ko je bil Rosevelt imenovan kandidatom za govemerja države New York, smo mislili, da bode imel toliko poguma se energično postaviti po robu sleparjem kanala in obljubil, jih 6praviti pred sodnijo. Tako ravnanje bi ne bilo samo hrabro, temveč tudi modro, ker vsled tega bi bilo najboljše streljivo demokratov če že čisto neškodljivo, vsaj zdatno oslabljeno. Ako bi se bil Rosevelt odkrito izrazil, da bode deloval nato, da se obdolženje preiskovalne komisije takoj izroči sod-nijam. bi mu bilo mnogo volilcev vrjelo. Namesto tega pa se je ustil s praznimi frazami in skušal napraviti vtis, kakor bi se morala stvar še le preiskati, ker so do sedaj vsa trdila še nedokazana. Med tem, ko je navidezno poskušal zabraniti, blebetanja Woodrulfoyega dolgotrajnega in opravičevalnega govora, je vendar mirno poslušal, daje pod-governer v kratkih besedah trdil, češ nikako nepošteno ravnanje m do kazauo. Zato je tudi očitanje opravičeno, da Rosevelt ne misli pošteno, in da sleparjem pri kanalu ne bode stopil za vrat, akosetemu za-more ogniti. Woodruil upira svoje zagovarjanje na istinitost, da v poročilu preiskovalne komisije ni najti besedi ,,goljufija" in ,,korupcija". To je it.tina, toda izogibanje teh besedi še ni niLr.lr dokaz, da se ni gol jula-lo. Istinito preste stali omenjeni besedi v osnutek 11, ktorega sta izdelala predsednik in odvetnik komisije dva republikanca, nozneje pa so jih prečrtali, ker so nekteri člani godrnjali in so hoteli predložiti jednoglasno poročilo. Sploh pa je poročilo dovolj jasno in pravi, da je ljudstvo dovoljilo devet milijonov dolarjev ker se mu je zagotavljalo, da. bode ta svota zadostovala. Milijoni so izginili, ko še polovico dela dov ršenega ni. Najmanj jeden milijon so izdali nepoštenim potom, poldrugi milijon pa so porabili v take namene, kteri s popravami nič opraviti nimajo. Več nego SS0.000 je Ahlritige plačal za naznanila v malih republikanskih časnikih. V mnogih slučajih so nadzornikom naravnostza-povedali, pri izkopavanju odstranjeno zernijo, zaznamovat i za skalo, da bi za mogli kontraktorji večje račune vložiti. Komisija je dognala, tla seje to pripetilo v 11) izmed 32 kontraktov, ktere jo preiskala. Ne tisti kontraktorji, kteri so ulo-žili najnižje ponudbe so dobili kou-trakte, ampak ljubljenci kanalnih sleparjev. Podgoverner Woodruil' oprostu je prestopek proračuna s opazko, da ako kdo hišo zida, ga slane tudi vedno več nego je pričakoval. Toda brez ozira nato, da seje porabilo 8250,000 samo za proračun potrebna poučila, je le nekoliko preveč, ako iz devetih postane skoraj 22 mili jonov. In ako pregledamo posamezne kon-trakte, moramo priti do zaključka, da so namerjeno delali goljulive proračune. Nekaj zgledov bode zadostovalo. V t'tica izdani proračun za kontrakt št. 1. se je glasil za odpravi jen je 100(1 kubičnih jardov zemlje; kontraktor je zahteval in tudi dobil plačo za Ono kubičnih jardov. Kontrakt št. 2 v Syracuse seje glasil na HM kubičnih vardov izplačano pa je bilo za 95.000 kubičnih jardov. Stroške za izvršitev kontrakta št. 4 jo zemljemerec cenil na .$138,842.50. kontraktorji pa so prejeli $(»04.490. Ako ti dokazi gospodu Woodrullu ne zadostijo, ker besedi goljutija in korupcija, ni najti v poročilu, mu ne moremo pomagati. Da so pa isti .".a volilce države New York popolnoma zadostni, to je tudi skusil podgoverner v Rochesteru. 0 položaju na Mi in na Filipinah. Vojne 1 a d i j e v II a v a n o. Norfolk, Ya., :29. okt. Tu-kajšnim uradnikom ladijestaje se je naznanilo, da je predsednik na prašnje izseljevalne komisije sklenil manjše vojne ladije v luko pri Havani poslati. Pravijo, da bodo oborožili torpedovki ,,Eagle" in ,,Vixen", ktere ste se udeležili blokade pri Havani in po premirju bili odpuščeni iz službe. Ladiji bodo poslali pred Manilo, da pre-iščete luko o podpomorskih torpedih, porabijo jih pa tudi lahko kot poročilne ladije. Zadnja beseda. Havana, 30. ok t. Amerikan-ska izselevalna komisija bode Španki poslala noto, da morajo Spanci do 1. januvarja Kubo sprazniti. Nadaljno negovanje v tej zadevi se ne bode več dopustilo. Osvojen je Porto Rice. San Juan, Porto Rico, IS. okt. Nek uepristransk opazovalce piše o razmerah na otoku takole: ,,Ako bi ne bil videl že doma razmere amerikanskih vojakov, kar se tiče Burovosti. pijanosti in sramotnega obnašanja, bi bil o rečeh, ktere sem čul pri svojem aedavnem obisku v Ponce, zelo dvomil. Jednake več ali manj kočljive dogodke sem čul iz vseh delov otoka in mnogo ogledov surovega obnašanja naših vojakov v raznih mestih in krajih sem opazoval sam." „Vlečj na dan početje mož, kteri h je najbrže is malo odstotkov naše armade, ni prijetno opravilo. To storiti tudi ni lahko, da ne bi padel madež na vso armado, priznati pa moram, da imamo može v v naših vrstah, kterim bi progasta obleka kaznjencev bolj pristojala nego vojaška. Na drugi strani pa imamo mnogo takih, kteri so„gen-tlemens" v vsakem oziru. Jasno pa je, da je prvo omenjenih zadostno zastopanih. Znam to iz nedvomljivih virov; mnogo sem videl tudi z lastnimi očmi. Slišal sem od častnikov, kteri so ponosni na amerikansko armado, pa tudi od prostakov, kteri hudobijo svojih tovarišev obsojajo. Cul sem v Fonce od vseh strani vOjakoY in civilistov. Mnogo časa, kterega sem hotel drugače porabiti, sem zgubil pri preiskavah takih govoric. V Ponce izhaja sedaj pet dnevnikov, seveda vsi le v malem obsegu. Vsi so novo vlado najprijaznejše pozdravljali in podpirali. Vsi potrjuje jo sedaj moje privatnim potom pridobljene informacije in se britko pritožujejo nad surovim in svojevoljnim obnašanjem amerikanskih vojakov." Vzdignjena španska 1 a d i j a. Santiago, 30. okt. Špansko križako „Inl'anto Mario", ktero je vzdignil poročnik Hobson, sta vlekla včeraj parnika , .Merritt" in „Vulcan" proti Norfolku v ta-mošnjo ladijestajo. Sedaj bodo vzdignili ,,Mario Tereso" in potem pride kmalu na vrsto križaka „€ristobal Colon." Anarhisti so se izkrcali. Ponce, 30. okt. Iz Španije je došlo na paruiku „Philadelphia" pet anarhistov. Štiri so že zaprli, petemu pa se je posrečilo ubežati. Tukaj mislijo, da bode še več anarhistov prišlo iz Španije, zato tudi policija vse prišlece skrbno opazuje. Washington, 31. okt. Na brzojavno poročilo predsednika mirovne komisije, da so Amerikaaci pri današnjej seji predlagali prevzeti vse Filipine z gotovim delom dolga, so komisarjem poslali nemudoma vsa potrebna navodila. V določenih mejah ima amerikanska komisija popolno proste roke, da uredi vse zaradi plačila po previdnosti. Mislijo, da bode Španija rajše vzela gotovino, kar bi bilo tudi amerikanBki vladi ljubše, ker bi se jej ne bilo treba na nikaki način vkvarjati z španskim dolgom. Popolnoma izključeno je, da bi Zjed. države prevzele dolg, kteri se je na katerikoli način napravil v prid Španije. Bilo je v navadi na Španskem, da so kolonije pokrile vse stroške stare dežele, zato je tudi dolg tako ogromno narastel. Amerika pa ne misli svojemu novemu 3 milijonov broječemu prebival- stvu na Filipinuh naložiti tako ogromen dolg. Madrid, 31. okt, Predsednik španske mirovne komisije, je danes brzojavil ministerskem predsedniku Sagasti, da pri današn ji seji vedenje amerikanskih komisarjev ni bilo več tako neupogljiv o. On misli, da bode odstop Por to Hike zadostno vojno odškodovanje. ,,Hera!do" razpravlja evontuelno prenehanje obravnav od amerikanskih komisarjev in meni, da bi bil to začetek novega ponižan ju zaSpa-nijo. Španska se ne sme varati o tem, da je zgubljena. Grehi mnogih let in nezmožnost voditeljev se sedaj mašujejo. Zašli smo v zagato iz ktere ne moremo ubežati. Kaj Por to Rico zahteva? S a n J u a n, 31. okt. Včeraj večer se je tu vrnilo zborovanje, kterega se je udeležilo kakih 1500 osel). Sklenili so poslati poročilo predsedniku McKinlevu naj kakor hitro mogoče ustanovi teriiori jalno vlado na Porto Rici. Otročarije. ' JT a v a n a, 31. okt. Alfredo lie-tancouri, uekega britiškega podlož-nika so zaprli", k"«r je nosi i kubansko medaljo. Ne^ španski častnik mu je isto iztrgal, \Betancourt ga je tožil, da ga je oropajgi'-dovine. Ko se je potem zv edela istViiJ! t^ost- so Betancourta zaprli. ^ \ o j a k i v M a n i l i s e p u n t a j o. Manila, 31. okt. Moštvo tukaj bivajočega Colorado polka se že dolgo pritožuje, da je njihova hrana nezadostna in slaba. V Četrtek 20. oktobra se je stotnija G jednoglasno branila vožbati. Že nekoliko dni popreje dobivali so izvanreduo slabo hrano. Svinjina, kar seje namreč še ohranila, je bila slaba in riž črv iv. Pokazali so živila polkovniku McC«>vu; ta jt; rekel naj se zakopljejo. To se je zgodilo, ali vojaki niso dobili dru; zega. Sveži kompir se dobili ljudje le kakih šestkrat odkar se je Manila podala, čebule pa nobenkrat. Kapitan je poročal podpolkovni- Francija in egiptovsko vprašapje. Francoska se bode vdala glede Fashoda zadeve angleškim zahtevam, ali odločena je v tir spraviti egiptovsko vprašanje. Pripravljati je za ta korak se je moralo goditi že pred več časom, v nedeljo pa je poročal prekmorski brzojav, da se je egiptovski Khedive Abbas Hilmi zopet enkrat postavil po robu angleškemu jerobstvu in zato ga hočejo odstaviti. Mladi Abbas paša je že večkrat poskušal seotresti angleške butare ; ker on nema napačno mnenje, ua ima dovolj jednega gospodarja v Carigradu in ne potrebuje uriizega v Londonu, ker dvema gospodarjema ni mogoče služiti. Ab-baso pri tem uporu proti Angležem gotovo podpira Turčija in Francoska. Francoski zastopnik se v Egiptu sicer popolnoma pravilno zadrži, toda v Kairi kažejo s prstom na vrsto francoskih časnikarjev, kteri so kot prostovoljni ali oticijelni agentje Khediva naliujskali in mu obl jubili trancosko pomoč. To hujskanje je imelo vspeh pri častila-komnem mlademu možu, in njegov duh, kteri ga navdušuje glede otre-senja angleškega nadzorstva, navdaja tudi domače oblasti in narod. Ali tem bolj ko se hoče Abbas rešiti iz zanjke, ktero so mu vrgli Angleži, tembolj ga ta stiska. Angleži so pa odločno sklenili, da ne "postavijo Egipta. Na diplomatičnem po£u',-v po sedaj v tir spravljenem egipčanskem vprašanju, ne bode Francija spi^ ila Angleže iz Egipta, še manj ftg terŠtt ■ gffjfcfl manj bi se pa Francoska zaradi Egipta podala v vojno, v to pa nemajo veselja v Parizu. Angleži bodo toraj ostali v deželi Faraonov dokler se jim bode poljubilo, in to gotovo še dolgo časa kakor vse kaže. Abbas se I »ode moral s tem zadovoljiti, ali pa moral deliti ono osodo ka-koršna je prizadela Ismail pašo. To se mu že večkrat prav jasno in odločno zaklicali iz Londona. Ravno sedaj pravijo merodajni angleški listi Kliediveju in — tudi Francozom : Ako si bode Abbas dovolil ku, da se ljudje puntajo vežbati, ta pa je naznanilo prezrl. Moštvo P°fatl s*mostoJe» vl^ar, ako ne je nato izvolilo po dva moža od b°de Za Vf"e odloke vprašal lord vsake stotnije, da zastopajo njiho- i kakošnega mnenja je on, j aji , ■, bode Anglija ž njim prav na kratko ve zadeve. Odbor je sestavil pri- . J * ... m- i • «. • j i P stopala m ga odstavila na korist tožbo na \\ ashington m podpol- ° ^ kovnik MoBes je prosil naj isto ne njegovega brata. ——Mha odpošljejo. Čakali so jeden dan A ^ 'vo hrepenenje po neod- in ko hrane le ni bilo nič boljša, visn . h Brewing Co., Lake Linden, Mich., bodete imeli pivo, kter nadkrilju-j e vse druge glede čistosti. Naročite SUPERIOR STOC »K. Prodaja se povsodi. t ti Slovenci! Ako pošljete denar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakser & Co. Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893 „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izd ljatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, za pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . -gld. 7.—, »» m pol leta....., 3.50, , „ „ č*trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno! dve številki Omeniti moram tudi, da pogreba se je udeležila tudi šolska mladina se zastavo, ker je ranjki bil med prvimi, kteri so darovali za napravo šolske zastava, k tera je bila bla-slovljeua dne 28. avg. t. 1. Pokojnik je bil 39 lot star samec in zapušča brata in dve sestri. Bodi mu žemljica lahka. Fr. Vetorac. Razne vesti. ,,Glas Naroda4' izhaja vsaki in soboto. »GLAS NARODA" (»Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic 0 centov. Dopisi brez podpisa in -e ne na ti Denar naj se magovoii \ Money Order. Pri spremembi ."Tosimo, >^2 z Anglijo vred tekmovalka glede vpliva ob Nilu in ga tudi zelo o'>iio imela, . naposled bila spodrinena po Angkžih, se udala nepreklicnej pravici Angležev. Ali k ljubu temu ne b< do Fraucozje prejeli za meč, da l-i vnuke Isinaila osvobodili iz krempljev kramarskih Albijoucev. Zato se Abba s paša že potila Počakajmo ui;< du j)0. d * testni proračun za prihodnje leto znaša 1^3,520,0s2,03. Proraču-n'' P ^Jluaeznih oddelkov so pristri-^"£a 5= 19,<>20.1 S5.(»2. Samo šolske-^*uu sovetu so odbili 811,495.000. zahteval j.* 824,000.000. Rop za »5 centov. V New Yorku se bodeta 201etni Frank Martacci in njegov tovariš Thom D uran no zaradi ropa imela zagovarjati pred sodnijo. Njihovi t žuik Daniel Marc prt. vi, da sta ga obvaruje nalezljivosti. Tudi je skusil epidemijo rumene mrzlice v New Orleansu in Memphisu, kjer je urejeval naprave, da so prepre&i razširjanje kuge v imenovanih mestih. Poročilo o zdravuiških razmerah v Havani je Waring malo pred svojo Bmrtjo dokončal. lato bodo poslali McKinleyu. V poročilu je natančno navedeno, kaj je potreba vse storiti, da Be iz Havane za vselej iztrebi rumena mrzlica. V poročilu so dalje navedeni taki kraji, kjer ni mrzlice, in kteri bi bili pripravni za taborišča nadih vojakov na Kubi. Tovarno zaprli. Pacific Rubber Co. v Elizabeth, N. J., je 29. oktobra zaprla svoje tovarne. Ognja v pečali so poga-si 11 in delavce odslovili. Advokat E. S. Atvater zastopnik delničarjev je prosil, da se imenuje „Receiver" Kakor pravijo, je vendar le nekoliko upan ja, da se preosnovi družba. Žito v Evropo. Philadelphia, 30. okt. Včeraj so parniki od tod velikanske množine žita v Evropo odpeljali. Bil.j je skupno 600.000 bušljev pšenice in koruze. Angleški parnik ..Picton" je naložil 116.563 bušljev koruze za Ipswich, angleški parnik ,,Cairo" 110.000 bušljev koruze za H igo in angleški parnik ,,Strathi-sla" 70.000 bušljev koruze za Antwerp« n. Tovor angleškega panika „Roxbv" je bil 144.000 bušljev pšenice za Antwerpen, p;»?nik „Ara-genia", amerikan^ke črte je vzel poleg druzega obširnega tovora sa-boj več. 'jego 100.000 bušljev žita. 03 1 . januvarja do sedaj se je iz "Philadelphije izvozilo v Evropo nad 25,( 00.000 bušljev pšenice in koruze. Omaha razstava zatrorjena. Omaha. Neb., 1. nov. Trans-Misaissippi razstavo so opolunoči zatvorili. Nje denarni vspeh je blizo $400.000 dobička. Obiskalo jo je 2,600.000 osob. Oni dan ko jo je pohodil predsednik McKinlev je bil najbolj obiskan in sicer bilo v razstavi 98.785 osob. Xov sistem t*le£»-afije. Washington, 30. okt. Profesor A. C. Grehore in podpolkovnik George O. Igniu sta izvršila vspe-šne poskuBe o nekem novem sistemu telegrafije, posebno na dolgih črtah. Mislijo, da bode isti pro-uzročil v prekomorski telegratiji po poln preobrat in dosedajni sistem izpodrinil. Skab streljal na dva moža. Washington, Dept. Ind., 31. okt. Na Richard Reibmeistra in Len Ravsdala, vodja premogarskih štrajkarjev, je streljal nek neunij-ski premogar Austin Kohler po imenu. Slednji trdi, da mu je Reib-meister pretil z opeko, pa tudi Ravsdale ga je hotel pretepli. Kohler je ustrelil petkrat in Reibmeistra zadel v vrat, Ravsdala pa v stran. Zlocinca so zaprli stran. Thomas, \V. V a., 2»i. okt. Gospod urednik ,, moj do- omenjena o polunoči zapletla vp«>-pis v predale lista. Naznaniti imam g'JVor. hipoma pa ga je Martacci rojakom žalostno v ..zgubi nu- zgral.il, vrgel na tla med tem ko •la- niu j« Duranno pobral iz žepa 55 jjl. j centov, vse kar je imel pri sebi. šega rojaka Franc M ! e k u ž a, na društva sv. Barbare štev. Pokojnik je bil pr- d par tedni popolnoma zdrav in zdaj počiva v hladnej zemlji. Dne 11. okt. je šel zdrav na delo, a pri delu ^ • privzdignil pri podstavljan ju lesa v rovu. Okolu 12. ur»- je moral delo popustiti in šel domu ; hodil je počasi še pet dui okolu, potem se vle-gel v postelj, iz ktere ni več vstal. L»ue 20. okt. je izdihnil svojo dušo par minut pred polu nočjo. Pokojnik je bil dober katoličan in bil previden z svetimi zakramenti dne 19. okt., tudi je bil dober društven brat, pri društvu je bil dva leta in pol in bil tudi pri Jednoti. Zapušča ženo iu četvero oiročičev, naistareji je 9 let star. najmlajši pa 6 t dnov. Dne 22. okt. smo ga spremili vsi društveniki k poslednjemu počil k u. Bog mu daj večni mir in pokoj. Druzih novic nimam naznaniti; delamo še zmiraj po malem, eni dobro zaslužijo, drugi zop t b lj malo kakor je sploh navada pn Zjed. državah. Z letino se tukajšnji farmer j i ne morejo pohvaliti, ker tukaj je sedem mesecev zima, drug čas pa vedno hladno. Naša trta je bila letos zelo rodovitna, le ob trgatv i je bil vedno dež, pridelali smo namreč mošt od črnih malin ali Blackberv; sedaj ga hodimo pokušat od soseda do soseda. K sklepu pa srčno pozdravim vse rojake po širnej Ameriki. John Mlekuž. Pece na Kranjskem. IG. okt Slav. uredništvo ,,Glas Naroda", prosim za vsprejem mojega kratkega dopisa. Dne 10. okt. je tukaj pri nas umrl po kratkej bolezni ob $2. uri zjutraj g. Jakob A v bel j, krojač. Pokojnik je bil tukaj in v vsej okolici dobro zuau in vsakomu priljubljen, kar je dokazal njegov Našel $25.0 )0. Mlad Italijan je vtorek našel v lijaku na Nassau Str , blizo Pine Str. dva bonda Zjed. držav vredna >15.000, in mestni bond vreden £10.000. Klerk neke banke je zgubil te vrednostne listine na potu. ko jih je nesel v depositno blagajno. Ti bondi so bili preneBljivi, ali banka je takoj naznanila zgubo in so vse odredila, da ne bi nihče za-mogel jih prepisati. Italijan ni znal citati angleški, pač pa jesamo čital ime banke ter nesel tja bonde. Vprašanje je, ako dobi kako nagrado. Hitro naložen. je britiški parnik „Ormesbey" 30. < ktobra s tovorom dospel s New York, se njihov kapitau Robinson ni mogel zadosti načuditi, ko sta ga pri karanteni čakala dva manjša parnika in njegovo ladijo zavlekla naravnost k skladiščem Erie železnice. Tam je že čakalo več nego 100 delavcev, kteri so nemudoma pričeli izlagati tovor ladije. Potem so naložili 3600 ton pšenice ktero sta Peter Wright tfc Bin, hotela poslati na Angleško še pred prvim novembrom in tako prihraniti >10.000, kajti pozneje se bodo ceno za pravažanje blaga zvišali. Drugi dan je bil parnik že na potu nazaj na Angleško. Ni delal zastonj. Truplo za rumeno mrzlico umrlega zdravniškega inženirja, polkovnika Geo. E. Waringa so v krema-toriju v Swinburn Island vpepelili. Pepel bodo izročili Waringovi družini. Dr. Stimson ne more razumeti, kako je Waring v Havani nalezl bolezen, ker je vendar natančno prevod k poslednjemu počitku. Znal, kaj ima vse storiti, da se Nesreča na cestnej železnici. Providence, R. I., 31. okt. V Pleasant Valley sta trčila dva voza električne železnice eden ob druzega in bila popolnoma razbita. Oba motormana ata tako hudo poškodovana, da najbrže ne okrevata šest osob je pa več ali manj poškodovanih. Avtomatične lafete. Cleveland, O., 31. okt. Walker Manufacturing Co. je ravnokar izgotovila prvo avtomatično lafeto za topove. Zvezna vlada je meseca aprila pri imenovanej tvrdki naročila jednajst takih lafet. Poskufi-uja je pokazala, da se lafeta z na tančuostjo, kakor ura lahko obrne v 5 sekundah. Lafeta tehta 107.000, top pa 32.000 funtov in vkljub ogromne teže se lahko obrača z roko. Ko bode vse postavljeno, bode izvzemši basanja in merjenja obračanje topov avtomatično. Top bode vzdignila nasprotna teža in sunek ga bode zopet vrgel nazaj. Tvrdka i »ode vsak mesec izgotovila jedno lafeto. Trnst za kamenino. Akron, O., 31. okt. Pri zborovanjih, ktera so se vršila vsaki dan v Akronu, Clevelandu in Chi-cagu so sklenili osnovati truBt, kteri bode obsegal vse izdelke kamenine v Zjed. državah. K zadrugi spadajo tovarne v Akronu, Massil« Ionu, Cartonu, Navarine in Jones-ville, O., Creuksville, White Cottage, Buckey, Cottage iu Gas City, Ind. Dalje Enterprise in C. 0. Co., v Indiani, in Pittsburgu Clay Manufacturing Co., v Norh Bigh tonu, Pa. Kameninarji zadruge izdelajo 65 odstotkov skupnega ia-delka iz kamenine v Zjed. državah. Razstrelba v tovarni smodnika. South A c to n, MaBS.,31. okt. Tovarno za smodnik od ,,New York črn zahtevajo z vso silo, da se odpravi mah* naposled pa so le zaklali ko-indijanski agent Clapp, ker se iim nja m me8° v silni lakoti pojedli. pp, Ker se j je zameril. Clapp je bil preje zvezni častnik in urad notranjih zadev ni dobil nikake pritožbe, zato ga ne mislijo odpoklicati. Tekmovanje z Au^lijo. Washington, 31. okt. Višnjeva knjiga angleškega trgovinskega odseka vznemirja angleške tovarnarje. V tej knjigi je razvidno splošno tekmovanje Nemčije z bri-tiško trgovino. V posameznih člankih pa so navedene tudi Zj°d. države kot tekmovlec. Pravij da so angleški tovarnarji zahtevali od Japonske dve leti časa za izvršitev naročila, amerikauska Baldwin Co. pa je izgotovila lokomotive v desetih tednih. V nekem drugem slu- til) vsi poti je bilo mnogo trupel od ljudi in živine, orodja in odeje, lastnina nesrečnežev, kteri so pri poželenju po zlatu žalostno poginili. Richardson se je pozneje ločil od svojih tovarišev; kaj se jež njimi zgodilo ni vedel. Sam je dospel v Glenoro in se potem, ko je nekoliko dui užival gostoljubnost zlatokopa-cev, sami segel po življenju. Evropejske in (lru^e vesti. London. 29. okt. Nek dobro poučen časopis v Rimu je prinesel glede papeževega finančnega načrta jako zauin.Ivo poročilo. To namreč pravi, daje Vatikan sklenil Petrov zaklad naložiti v veliko sladkorno tovarno. Časopis še pri-čajuso angleški tovarnarji zahtevali stMvIja' imajo katoliški krogi za pet lokomotiv po S12.000 za vsa- gotovi pomislek proti vatikanske-ko in deset mesecev časa. amerikan- 11111 »amenu se zopet baviti z špe- ski tovarnarji pa so iste izgot«»vili v petih tednih po $SOOO vsaka. Skrivni knhalci žgan ja. Little Rock, Ark., 1. nov. V ku^icijskimi podjet ji, ker je v tem i žiru sledn ji poskus končal s zgubo več milijonov lir. Pariz, 29. okt. Po otvoritvi 3-"je ovržne sodnije je danes zjutraj Clebrune County, precej oddalje- Moraaid, odvetnik gospe Dreyfus nem kraju, žgalci žganja vse prebi valBtve terorizirajo. Oblasti Corni j na iaijeval svoj govor. Trdil je, da , ponarejeno pismo ni Dreyfusovo tyanemorejo ničesar storiti, milice delo, ali da bi je bil ta pisal po- jim pa država ne more poslati ker bo mobilizirane. Kdor ni sporazum-ljen b*- zgaleč žgalci ja dobi povelje da mora County ostaviti, ako ne grč prostovoljno^ ga z silo stirajo. Indijanci oilšli. Baker City, Ore., 1. nov. Indijanci, kteri so se pred kratk< m borili z deputiji, zapuščajo deželo in se ni več bati nemirov. Nekega Indijanca bi imeli prijeti in zapreti, a zoperstavil se jim je. Deputiji so streljali na njega, a tovariši Indijanca bo pričeli tudi streljati in usmrtili pet bričev, ostali so pa pobegnili. Parniki v Vnkonn zgnbljeni. San Francisco, 31. okt. Pri odhodu parnika ,,Portland'4 iz St Mihaela v Alaaki dne 11. okt. je bilo pristanišče Dutch Harbor že zamrznjeno. Več manjših rečnih pa mikov leži na pesku v Yukon u. ktere bržkone spomladi iz ledenih navalov ne bode moč rešiti, kajti nekaj je slabih, drugi pa se nahajajo na zelo nevarnih krajih. Parnik »Portland" je pripeljal le malo zlata namreč za S10.000 za Alaska Commercial Co. Na ladiji je prišlo tudi nekaj zlatoiskalcev iz Klondika, kteri so svoje zlato zamenjali za denarne nakaznice, tega pa koliko so zaslužili uiso hoteli povedati. Muke xlatoiskalea. Ashcroft, Canada, 30. okt. Zlatoiskalci, kteri prihajajo preko Ashcroft soteske, pripovedujejo gro-lovite dogodke o bedi, ktere morajo suemajeEst' rhuzvjevopisavo. Nek-drugi je ponaredil pisavo Esterhazyja, ali pa tudi kar spisal dokumente, t'asi vojne radi razsodbe vojnega sodišča ne bode trpela na nikak način, kajti vojno sodišče se ialiko moti, kakor vsako drugo sodišče, ne da bi zaradi tega trpelo škodo na svojej časti. Ko je Mornard dokončal svoj govor, umaknilo se je ovržno sodišče k posvetovanju in sklenilo preiskavo obravnave, odklonilo pa je izpustiti Dreyfusa dokler bode ista trajala. Yves Guyot je trdil danes v ,,Sitcle", da se skrivne akte Drevfusove obravnave pred nekoliko dnevi požgali. London, 29. okt. Vsled iz Ko-penhagena došlih poročil, Be je Jurij kralj Grški, kteri je prišel v Dansko k pogrebu kraljice, naveličal vladanja. Pravijo, da se bode kralj prihodnjo jesen, v prid svojega sina prestolonaslednika Konstantina, vojvode Spartanskega, kroni odpovedal. Dalje pravijo, da bode kralj po predaji vlade svojemu Binu,stalno na Danskem stanoval. Pariz, 29. okt. Jožef Bacher francoski,,Jack the Ripper", kteri ima, kakor dognauo, najmanj dvanajst umorov na svojej vesti, ktere je tudi priznal, prejel svojo obsodbo, namreč obglavlenje pod guilo-tino. Bacher je obstal obdolžena hudodelstva. Njegov zagovornik gaje izgovarjal češ, da ni pri zdra-vej pameti. Bacherja je namreč v mladosti vgriznil stekel pes. Neka čarovnica na deželi mu je skuhala iz raznih zelišč Čaj, da bi se ga ste- ljudje prestajati v tamošnjih pusti-1 klina ne prijela. Od tistega časa je večkrat blaznel. ,,Mož bi mora v norišnico in ne pod guilotino", je rekel zagovornik. Bacher je bil iBtinito že v norišnici. On sam pra vi, da je anarhist in sovražnik današnje č'oveške družbe in družbenega reda. Včasih ga je prijela nepremagljiva žeja po človeškej krvi, navadno p. i - bil popolnoma miren in bretstrasieu. Ponašal se je, da je svojim žrtvam, večinoma pastirjem in pastaricam, pom asm l k hitri in brezmučni smrti, ko jih je z jedno roko davil z drugo pa z bodalom napravil njihovemu življenju hiter konec. Pozneje je trupla razkosal, da bi jih tie sp. /uaii čigava da so. Večinoma si je iz> iral mlade pastarice, ktere je zalezaval kakor lovec divjačino. Za psihologe je bil Ba her uganjka : mnogo njih je mnenja, da ni pri pravem razumu, drugi pa pravijo, da je Bacher pri svojih moritvali pokazal toliko promisleka in bistroumnosti, da tega ne mor. jo vrj ti. O! -lovljenje Bacherja bode le neznatno za-dostenje za mnogoštevilna hudodelstva. London, 29...kt. Rojstvo sina v družini princa Emanuala vojvoda Aosta, starejšega stričnika ita-linskega kralja je važen dogodek za vladarsko rodbino, zagotavlja obstanek Savoyanske hi> •. V., voda je bil že dalj časa . ženj.-n in brez otrok. Tudi prestolonaslednik, kte-oktobra 1896 g' >sko baje no pričakuje potomcev. Zato so klerikalci med ljudstvo razglasili, daje Bug Savoyensko rodbino zavrgel in obsodil, da izmre k-*r je zaplenila papeževo deželo. Tudi s j že princu Viktorju Kmanu"lu, grofu Turin-skemu, drugemu ^tričniku kralja, namigovali, da bi s v interesu vladarske rodbine i>žt*ni!. To sedaj, vsled rojstva prest. K.naslednika, ne bode ravno še potr* ba. K a n d i a, na Kreti. 29.. okt. Danes so zopet izvršili smrtno ol -sodbo nad petimi Tun-n ,, kt ri so se udeležili klanju o. s-ptembra, v kterem je bilo umorjenih ."><» brit-skih vojakov. Razuu teh so obsodili štiri Bašibozuke v dvajsetletno težko ječo. Odkar i.e od ' ia iuršfe vojna, zaprejo vsaki dai: nekaj tacih Turčinov, kt--ri so se udeležili klanja. Tudi se je sedaj zvedel tj, da so si turški uradniki in častniki prisvojili pri požaru . Candia od Moslemov oropan plen. Da j.- bilo setlem Moham« dancev bešenih radi umora britiški h v o j ,ko\ smo že poročali. Kairo, 30. ■ kt. Major Mur-chand, francoski častuik, kt-ri je zasedel Fashodo in ed te^a dai povod prepiru med Francosko in Anglijo, bode došel sem i/. Khartu-ma, naj brže \ č •trtek. M a r s e i 1 l e, 3<>. okt. Kapitan Baratier, kterega je major Marchand s poročili poslal na Francosko, še je danes ukrcal \ Port Said z navodili ministraDelcasseja za maj >r Marchauda. Od tam se bode podal naravnost v Kairo, kjer se bode sešel z Marchaudom. L o n d o n, 30. okt. Vsi tukaj-šni in pariški listi menijo, da se bode major Marchand iz Fashode umaknil. Ne mislijo pa tega, da bi Anglija dala Francoski kako kompenzacijo, da ae umakne iz Fashode. Državni tajnik znotrajnih zadev sir Mathew \V. Ridley je v nekem govoru pripoznal, da imajo Francozi pravico se vsled trgovine približati Nilu. Kmalu pa bode mogoče delokrog britiškili in francoskih interesov v Afriki omejiti. D u n a j, 30. okt. Albina Pecha, ktera je žrtvam kuge stregla, je danes /.a to boleznijo umrla. V soboto je došlo na stotine vencev v bolnišnico, ktere so jej pokazali prodno je izgubila zavest. Bila je še le 22 let stara, močno in zdravo dekle, predno se jo je bolezen prijela in še celo na smrtni postelji je bila dobre volje. Zdravnike in usmiljene sestre, ktere so stregle bolnici, bodo osamili za 14 dni v posebne celice bolnišnice. Truplo Albine so dve in pol ure po smrti pokopali in sicer z vsemi predpisi proti razširjanju kuge. Jeruzalem, 30. okt. Slav-nost ob prihodu Viljema v JatVi je zgubila ves blišč, ker turške ladijo niso pravočasno došle. Cesarka dvojica je čakala štiri dolgo ure na Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI:! predsednik : Jože fAg nič, Box ; dpredsednik : Georg Kotce ; tajnik : Ivan Govže, Box 105; II. ,, Stefan Banovec ; fUgaj.: Matija Agmč, Bex 2b6. PREGLEDOVALCI KNJIG: ■ohk Habjan ; fohn PreSihn, Box 2S6: rosi p Mantel; stanujoči v ELY, St. Louis Co., M inn. Glasilo: „GLAS NARODA". K društvu sv. Bari-are štev. 5t Soudan, Mirni., je pristopil Jakob 1'ertin. Društvo šteje 17 članov. [Sprejet v JagCNslor. Kat. Jednoto [dne 1(1. i kt. 1S9S. IVAN GOVŽE, tajnik. krovu „Hoheozollern" in naposled stopila nn kopno, ne da bi s«' bilo posmndilo kaj smodnika. Še* le potoni ko se je družba ž»- odpeljala, so j. li pokati topovi na Fort St Jean d Are; potem pa je dofilo tudi turški brodovje. lThod v Jeruzalem jt* bil jako sijajen. Vse prebivalstvo je bilo na nogah in pozdravlja > tiru/! •< kt>ru je dospe* la ob 11. uri v tabor ob severnem koueu mesta. P<> zajutrku se je cesarska dvojica z premstvom podala med gronieuj<-m to|>ov in svi-ranj.-nt turške godbo skozi Jalb to-ve vrata v ir»< Ht -. Cesar in eesarica sta c > peljala \ cerkev sv. grol a, kj» r ju j" sprejela rim>ko katoliška, grška, pravo« lav na in armenska duhovščina z latinskem patrijarhom na e*■ 1 u. K » j'- Viljem sprejel nagovor. vstopila je dvojica v novo ♦•vaiigfli-!;.....rk»*v našega Odreše- nika. Pozneje sta se oba udeležila božj<» alužli«1 v B^tlehemu. Vreme jo bilo izvsJir.'duo vroče. M nt o n e, Francoska, 30. okt. Strašanska nevihta s točo je tukaj in k.»lici ob Riviera napravila velikansko šk<>d<». Veg pridelek citron in oljk- je uničen. Posamezna zrie- s" bi!a tako debela kakor kurja jajea. L o n d o n, 31. okt. ,,Staudard" pravi v svojem u vodnem članku, da bode od s«*daj do konca leta odpovedano mnogo milijonov funtov Sterling«-v, kt«-r si je Nemčija za obrtnijski- i:i trgovske špekulacije izposodita. To bode provzročilo velik pristisk na \>e nemške kreditne zavi.d«-. I#o p doina sieer ne bode pri lo, t« »da letni zaključek pa 1- »d» Xm<• ij , zelo trd. Jerusalem, «11. okt. Viljem bode svoje potovanje v Palestini okraj a i in i zU-t<- v .b-rilio, k Jordanu in mrtvemu morju opiir-til. Pravij , da o politične razmere okra j ale nadaljnopotovanje, v isti-ni pa je stra na vročina :ij. veličanstvu bivati ■ v s Vet«-j deželi ogreni-la. Stirid«—• t k -polnoma golo, le sem in tja na ka-kej vejici je še zastal kak rumen list in s tem se veter igral. Otožno so skakljali po vejah in grmičevju drobni ptički ter tudi žalosiuo čiv-skali, vedeli so, da se bliža oni čas ko bode hrana zelo pičla in tudi voda, ker kakor nitro na debelo sneg pobeli hrib in plan, ter zamrznejo mali potoki, potem se huda oglasi ne le za drobne ptičke temveč tudi za vse druge živali. Na polju je vse rumeno, le sem in tja v kakem zatišju je ostala zapoznela cvetka in otožno svojo glavico pri-pogibala, kakor bi slutila: moje sestrice je že pobrala strupena slana, sedaj pridem tudi jaz na vrsto. Po okrajnej, precej blatnej cesti koraka zasterela, vsled let in živ ljen-skega viharja upognjena ženica. Pokašljevala je, opirala se ob palico, obraz nje bil poln gub, v ustih imela le še kako škrbino. Ako si jo malo bolj uataučuo ogledal, takoj ai lahko spoznal na njenem obrazu, da je morala v mladih letih biti — lepa, ali življenje, to velikomestno živlenje jo hitro in še bolj postaralo. Počasnim korakom gre proti vasi, tesno jej je pri srcu, da bi jo ne srečal kak znanec — in kako. saj rojstne vasi že ni videla od 18 leta, od takrat ko ni hotela več na polju delati, krave molzti,živini poklada-ti, prašičem kuhati, v zimskih večerih sedeti pri kolovratu in presti domače platno; ni jej več ugajalo skupno z drugimi dekleti hoditi ob nedeljah v cerkev, ni se jej dopa-daio trdo deloiu slaba hra:ia ter pri-prosta obleka. Nje misli in želje so bil«- le v bližnje mesto kjer se laglje in bolje Živi. Vedela je Bara, da j> lepa v obrazu, vitkega telesa in krasnih las,ako seje v malo, razbito ogledalo pogledala, nasmijalose jej srce; saj so tudi sosedje posebno pa 1 a nt je v vasi govorili, da je brlika, tako se je sam učitelj in goapod župnik o njej izrazil, po-sledni pa mnogokrat stariše opominjal, da naj pazijo na dekleta. K ratko rečeno : Bara je sprevidela, da je prelepa za težko kmetsko delo in b«• za trdno odločila v mestu po-itkati laglje službe, ter se bode nosila meščanski, koliko jej bode še obleka pripomogla k izvišeuju lepote, dotuišljevala si je mnogo iu gradove stavila v oblake. Ko se je Bara poslavljala, so se mati jokali, oče jo pa karali, ker sedaj ko bi imela biti korist na domu, pa odhaja. Ko je odhajala jej je mati rekla: ,,Ljuba Bara varuj se slabe druščine, ne veruje možkim, ako se ti dobrikajo, spomni se na tvojo dobro skrbno mater !" Dospevša v mesto je Bara lahko dobila službo, seveda je delala za deklo pri nekej ,,situej" gospodinji za majhen zaslužek. Tu je videla lepo opravljene ženske, videla lišp in pohotnost, a Bara je morala biti previdna, da si je od malega zaslužka zamogla kupiti potrebno obleko, o prihrankih ni bilo govora, še manj pa o lepih oblekah. Čas je bežal, leta so tudi tekla Bari, a v tem Času je menjala tudi več gospodinj, iskaje boljše, laglje Blužbe in večjega zaslužka. Poznala je mesto in ljudi, posebno mladeniče, kteri so jo ob vsakej priliki zalezovali, se jej dobrikali. Čas je prišel, ko je Bara pričela misliti in želeti, da postane lastna gospodinje, domišlajjoč Bi ,,lepo" brezskrbno življenje. Dasi so jej namežikavali gospodje bolj ali mauj premožni; na veselicah okolu nje skakali kakor metulje trgovski pomočniki, uradni 1 i in vojaki, a ni jo snubil nobeden teh, tako se je omožila, ko je bila 24 let stara s poštenim tovarniškim delavcem. Prvo leto je minolo seveda brez skrbi in težav, a v drug*m letu zakona je že sprevidela, da tudi ta pot ni posuta z rožicami. Družina se je pomnožila, prišla v hišo bolezen ; kakor se ta oglasi v hiši delavca je tudi občutna ker zdravniki in zdravila so draga in to vse so izvanredni stroški ko ni izvanrednih dohodicov. Bežala so leta, a množila se družina, med tem časom pa Bara občutila snarsikaj hudega, tudi pomanjkanje; zvedela je kaj se pravi troje otrok, mož pa brez dela in kaj so bolezni v hiši. Vsa nada je splavala, gradovi v oblakih se podrli, voljno je prenašala vse težave, a spomnivši se domače v asi, bi se vendar srečne-jo tam štela, ker vendar tam ni to-liku gorja k.ikor v mestih. Otroci sodorastli in prič. li služiti svoj kruh. Bara in nje nož sta gojila upanje, da jima bodo ti na stara leta v podporo, ali z*'lo sta se goljufala. Stareji sin je prošel na tuje, spočetka se je spominjal stari-šev in bolj pogosto pisal domu, a vedno redke ja so dohajala pisma in redkeja, na posled pa izostala popolnoma, stariši niso vedeli, ali je še živ in kj-* Edina hči se je kmalu omožila in sama težko shajala ; torej tudi od te ni nič pričakovati, k večjemu se kaj dati. Najmlajšega sina, nado sta riše v, kteri je bil vse življenje marljiv, se dobro učil in postal spreten mehanik, so pa vzeli — v vojake; na vežbališču se mu je konj spodtaknil, padel in sina tako poškodoval, daje kmalu nato umrl. (Konec prihodnjič.) Drobnosti. Nadškof M i s s i a — kardinal? Rimska „Tribuna" javlja: Med državnim tajništvom in poslanikom Avstro-Ogerske se vrše pogajanja za imenovanje jednega avstrijskega kardinala. V to se izbere najbrže nadškof Jakob Missia v Gorici. * * * Vodovodna dela v Logatcu, katera nadzoruje deležni pomožni inžener g. Wick, napredujejo ugodno. Napeljava je tako v Gorejnem kot Dolenjem Logatcu večinoma že dovršena, izvršiti so še monterska dela po hišah i. dr. Otvoritev bo, kakor nam javlja, to jesen, oziroma prihodnjo pomlad. Ljudstvo je te pitne in zdrave studenčne vode veselo; vsa naprava stane 7<>.lX)0gld. * * * Nesreč e. V Kočevju se je udri usad na 2:2 letnega premogaija Janeza Zamldo iu ga zasul. Zamida je takoj umrl. — V Vinjah pri Dolskem v kamniškem okraju je utonil petlelui Franc Belecijani v domačem vodnjaku. * * * Nesreča ali uboj? Pri savskem mostu na Ježici našli so orožniki due 1-4. okt. mrtvega moža, kateri je imel na glavi dve rani. Ker je župan mnenja, da mož ni padel z mostu, ampak je bil šiloma ubit, se je začela sodna preiskava. * * * Nesreče. Dno 10. okt. zjutraj našel je železniški paznik pri Kranjski gori delavca Ivana Kotnika mrtvega na železniški progi. Vlak, kateri ga je bil povozil, mu je odtrgal obe nogi. Kotnik je najbrž v pijanosti zašel na tir iu padel pod vlak. — V Kamni Gorici je 3tV leta stara Marija Hrovalič utonila v studencu poleg domače hiše. * * * l" m o r. V Pomjanu pri Kopru je posestnik Jožef Kosič v neki gostilni ustrelil iz revolverja na črev-ljarja Andreja Urnka iz Komna, katerega je imel na sumu, da mu je speljal ženo v Trst, in ga smrtno nevarno ranil. * * * V m o r. Leta 1894. so v neki vasi blizu Pulja našli posestnico Lucijo Kustešič mrtvo. Bila je zgorela. Zdaj se je posrečilo razkriti, da bo ženo njeni najbližji sorodniki zadavili iu potem truplo zažgali. Sodišče je dalo zapreti sina umorjene poseetnice, njegovo ženo in nje- govo taščo, ki bo Lucijo Kostešifi usmrtili, da so ae polastili njenega imetja. * * * Dedinolovstvo. Tržaški iredentovski list „Independeu-te" poroča, da je 5. okt. umrla v Barkovljah grofinja Regima Nu-geut. Pred več Časom je naredila pri nekem tržaškem notarju oporoko, s katero je svoje, kacih 300.000 gold, znašajoče premoženje volila svojim sorodnikom. Nekaj dnij pred smrtjo je grotinja poklicala dotičnega notarja k sebi iu mu povedala, da je mej tem naredila drugo oporoko, v kateri je vse svoje premoženje zapustila župni cerkvi v Barkovljah, za župnika Ivana Čr-neta pa določila posebno volilo. Povedala je notarju, da jo je župnik z vsemi sredstvi na to nagovarjal, da jo je grajal, ker je pozabila na cerkev in ji grozil s peklom in končno poklical odvetnika, da je sestavil novo oporoko. Notar je takoj poklical več prič in v njih navzočnosti vzel izpoved bolne grotinje na zapisnik, kakor tudi ujemo izjavo, da razveljavlja oporoko, katero je bila napravila vsled pri tiska župnika <'erneta. —Na te hude obtožbe bo moral župnik Čerue pač odgovoriti s tižbo in za trdno pričakujemo, da se mu posreči „ludepen-dentija'4 na laž postaviti ker moža poznamo kot pravega poštenjaka. * * * Koroški n o v i č a r. Due 9. okt. bila je slovesno otvorjena nova ozkotirna železnica v Krško dolino, oh navzočnost i deželnega predsednika, deželnega glavarja in drugih javnih funkcijouarjev. —V Celovcu se je vršil minulo nedeljo koroški obrtniški shod, ki pa glede udeležbe nikakor ni bil sijajen. Pri- j rejeu je bil popolnoma v nemško-' nacijonaluem duhu, in to je bil vzrok, da so govorili nekateri došli državni poslanci, praznim stolom. Mesto je seveda pokazalo svojo pru-solilhko mišljenje z zastavami. Gotovo prireditelji sami niso pričako-aliv tako klavernega uspeha. Dežnik iu strela. V Ku-noviču pri Imutsku je nedavno ubila strela na čuden način uekega posestnika Marijana Skora. Udarila je v konico njegovega dežnika in šla preko j alice v Skorovo glavo, da je na mestu mrt^v obležal. Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj zt 340.70 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je 6e 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri prejš n jej ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk lobi škatljo smodk z lOOsmodkami brezplačno. Prevožuje stroške plačam sam Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: P. A. DUSCHEK 328 E. 70 Str., ali ,,Gi.as Narodu" v New York. SLOVENSKO PRATIKO za leto imamo na prodaj po 8 centov komad. Prekupci jih dobe 100 za SG. Pošljite nain lahko znamke za ..Pra-tiko." „GLAS NARODA" 109 Green vvich Str. New York Naznanilo. Ker imam v zalogi mnogo rnolitvenikov in povestnih slovenskih knjig raznih založnikov jih pošiljam vsa-komu poštnine prosto, ktere vrste kdo želi. Glede knjig, ktere vrste jili Kdo želi naj mi piše po cenik, pošljem ga vsakemu poštnine prosto. M o 1 i t v e n i k e imam od 30 cent. do $2.25; posvetne knjižice pa od 10 centov naprej ; imam različne podučne in šaljive knjige. MAT. POGORELI:, Box 672, Calumet, Mich. Pisma iz vie ! Pred bavarskim deležnim sodiščem v Kempte-nu sta stala te dni zakonca Wohl-fart, ker sta izrabljevala prazno-vernost družine Kodritscheve. Nezakonska hči Wohlfartovke, histerična Neža Sieder, je namreč lagala, da jej Cecilija, umrla hči Kodričevih, pisari iz vic ter je starišem tudi kazala. Cecilija je bila spočetka v vicah, potem je prišla za dober denar v nebesa. Tam se je omožila ter — rodila. Za v se so morali dati stariši mnogo denarja. Potem je pisala po denar tudi dev. Marija. Kodričeva sta pošiljala hčeri in Mariji perilo, jedil, tort i. dr., kar vse je ostalo seveda Wohlfartovim. Sieder je umrla in potem se je izvedelo vse sleparstvo. L u c h e n i in tovariši. Ta teden pride morilec Lucheni pred porotno sodišče. Za njim pa pri-pejo na vrsto : Martinelli, ki je napravil pili držaj ; Siva, ki je vedel, kaj Lucheni namerava; Galducci, ki je javno hvalil zločin ; Romboli in Gino, ki sta proslavljala umor kak or junaško delo. Zaprtih pa je še nekaj drugih anarhiatov. Porotna dvorana je jako majhna, zato se oglašajo iz inozemstva že sedaj za vstopnice. Pozna ga. Ž^na: „Ljubi mož prosim te, prinesi mi danes dva zajca z lova 1" — Mož: Zakaj pa dva?'' — Žena: ,,Saj bo sedaj zelo poceni 1" Z g o v o r. Gospodar : „Toraj nobenega naročila mi ne prinesete? Ali je to mogoče?" — Potnik : Novih odjemalcev nisem mogel dobiti, k starim se pa nisem upal." B o j nzl i v. (Mož tatu po noči) : „Za božjo voljo pazi, da ne zbudiš mojo ženo, ker potem se ti bode slabo god ilo I" Vsem rojakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE. ILL., v ktere m bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO iu DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi fcegljisce, S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORt 10, 1335 Main Str., La Salle, 111. Francoska parobrodna družba Compapie Generale Direktna črta do HAVRE - PARIS sviro - 1NNSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Touraine ,, 5. novembra La Gascogne ,, 12. La Champagne ,, 19. „ La Bretague ,, 26. La Touraine „ 3. dec. La GaBcogne ,, 10. ,, La Champagne ,, 17. ,, La Bretagne ,, 24. ,, La Normandie „ 31. ,, Giavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK. KJE JE? P AVL ERŽEN, doma ixNoveO«li- ce, na Gorenjskem; pred osmimi meseci je bival v Imperial, Pa. Ako kdo rojakov v6 za njegov naalov, naj ga blagovoli naznaniti: Frank J u r j e v č i č, Box 113, Blocton, Ala. ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitveniki : Vrtec nebeški, z slouovo kostjo in zlato obrezo, elegantno delo $1.50 Lilija v božjem v rtu, z slonovo kostjo in zlato obrezo $2.40 Jezus govori, ravno taka vez $2.40 Hvalite Boga 61.40 Dušni vodnik SI.50 (iolgota in Getzemani 31.50 Kruh angeljski 00 ct. Duhovni studenec 55 ct-Ključ nebeških vrat GO ct. Duševni vouček 00 ct. Vrtec nebeški 00 ct. Spomin na Jezusa 30ct. Druge slov. knjige : Evangelij, 50 ct. Zgodl»a sv. pisma 50 ct. Veliki katekizem Hi ct. Mali katekizem, 7 ct. Sveta Notburga 18 ct. Ave Marija (slike) 10 c t. Božja pot na blejskem jezeru 10 ct. Sveta Germana 12 ct. Sveta Genovefa, stara izdaja 20 ct. 'i o o ova ,, 16 ct. Baraga 40 ct. Perpetn.t 10 ct. Veliki abecednik 25 ct. Mali abecednik 12 ct. Bleivveis Slovenska kuharica $1.80. Za P.oga in domovino 30 ct. Zbrani spisi Pagliaruzi I., II. in 111. zvezek po 30 c t. Preko morja 30 ct. Materini- blagoslov 12 ct. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 30 c. Andrej Holer, nova izdaja 20 ct. t- „ stara ,, 15 ct. Marjetica 50 ct. Gozdovnik, nova knjiga (1. in 2. del) vsak 00 ct. Andrej Hofer 20 ct. Knjižica za mladino 13 ct. Princ Ev gen Savojski 24 ct. Beneška vedeževalka 20 ct. Raznotere povesti 20 c t. Majer: Pravljice 20 ct. Cvetke (razne povesti) 20 ct. Cvetina Borograjska 30 ct. Srečolovec 20 ct. Štiri povesti za mladino 20 ct. Naš dom 1. in II. zvezek vsak 20 ct. Stanley v Afriki 20 ct. Hedvika, banditova nevesta 20 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Vojska na Turškem 30 ct. Roparsko življenje 20 ct. Godčevski katekizem ali zbirka ljubi maki h pisem 20 ct. Šaljivi Slovenec 80 ct. Fun tek zbrane pesmi 30 ct. Repoštev 20 ct. S prestola na morišče 20 ct. Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Pa v lik a 20 ct. Vertomirov prstan 20 ct. Maršal grof Radecky 20 ct. Pod turškim jarmom 20 ct. Najdenček 20 ct. Cesar Mukamilijan^ŠČt. Eno leto med Iudljmci 20 ct. Črni bratje 20 ct. Nikolaj Zrinski 20 ct. 100 pripovedek za mladino 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Sanjske knjige (velike) 35 ct. SCHNELLER & PLAUTZ naznanjata slavnemu občinstvu v Calumetu in okolici, da odpreta ipirod-scj alziico ^ z GROCERIJAMI in RUDARSKO (»PRAVO na 510 PINE ST. v HIŠI MATH. B. VERTINA dne 15. novembra 1898 in zagotavljata z dobro postrežbo po mogoče nizki ceni. Pošiljala bodeta tudi denarje v staro domovino. Z štovanjem SCHNELLER & PLAUTZ, 519 Pixie Street, Calumet, Mich. Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in okolici svoj lepo, na novo urejeni SJLLOON^sm^ na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, lli. Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOYO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA iu DOBRE PIJAČE kakor WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizkej ceui. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM! S£ s pošlo van jem Martin Bluth & Co., SALOONER i; ORNE K OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET, ILL. m EDINI SLOVENSKI ZAVOD! FR AKSER& CO „GLAS NARODA' 109 Greenwich Street, posreduje New York, Panibr DRIŽBA, BliK 7 ji dri ae parcbrodne in zelezniške proge. < >KUALl£ TRANSATLANTIQUE, RED STAR LINE, AMERIŠKA .'D, 1IA.NI BURSKA DRUŽBA, ROTTERDAM-NIEDERLAND LINE ITD. Po i a torn o 111 z I'l l V. rji v razie- sloveti«,; Vsak Slo, Vsak potnik na 1.•* v«»*ijo it+b y,\ i'hictg", aii B V NVw York d Lakavvam, \\ 11 k«*t« 'V. krti ^ za dan, h ni ks pismcuu naziun: kaj driii*a. 1' vitko KHI <;tecn V po*l'd. hrvatski in tudi in odrejo, kar A ko se ks vs.na konj; Moka do nas našo višnja vo t: r - - 4 4 4 ■i 1 4 >jiln Ifr. V STARO DOMOVINO m I poslal i že nad i milijon goldinar, avstr. veljave. I : - un ' men j ee dobrih bank. Posredujemo hraiiilne vloge r vsak mu d >bro postrežemo. Paziti je treba na naš naslov, kr ri železnici v New York pride in čas. V New York ' ; < . rande, Canadian Pacific in druge, ktere gredo samo do ' - i« in t« je potreba vedeti in to nam potreba naznaniti. . ' r iid Central, Lehig Valley, Baltimor Ohio, Erie, Delawa-\e p slušajte krivonosih agentov; nesprejmite transfers : * .vi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 STR. NEW YORK, CITY. Svoji k svojim! Spretni agenti« «e sprejmo preti ntro«!uitii posoietn. G. MARTINI na 5 cesti v Red Jacektu, Mich., HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik iWa je odprl mm J J. STREIF i 4 i 1 1 erger 06 CO., lastnika 1 :i(J (i ree n ( /< h St reef, New York .s Xaroda"4). v l».|. .k1 V naš m h AvstriK Dobra po str Prodaiam» ■ v nci dohajajoči iz in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. Slika predstavlja srebrno uro m. parol h in železniško listke d po aarnižj 1 2fi Tel if i H U ' lii : :•(. KUEHNE AO tam S; •ft. P m daj a in ;' i a iu dolžna pisma. Izpustu j** in iz^r j1 pas« -t; 'lunarne n-t kasni te, ii-enjk-e, w d»il .r am, da blagovolč čestokrat 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, v k ti'rem 1 lil ; PISH PIVO ali ST LOUIS PIVO, dalj.' P i, i A \ : s \\ IIISKEV 111 razne LIKE RJ E. ter imam na razpolag > dobre SMODKE. R. Jak 1, t j,r. >ri.-ali sh »»odete o dobrej pijači in postrežbi. z j e d n i m p o k r o v o m na vijak (Schraube), na kterem je ude lana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim Plomo na slove-Elgin kolesovjem ' člh travniških sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoba se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni! notranjih Mm tudi vnanjil Meznjj. Glasoviti iu proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel di- na 7 kamnov samo. .. ifil 3 50 ču' Mouakovem» tpxO.OU New Yorku,Phi- inna 15 kamnov samo $15.00 ^^ 1 vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladeiliji itd. itd. je bil rojen v Sa- Na zahtevanje se razpošiljajo ce- moh°™ n.a Hr" -.ki frankovani. i ^ 1 letno zdravniško Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe He priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, 89. E. MADISON STREET, CHICAtiO. ILL. S poštovanjem V] 'A^^ • Mike Krawl, 1-06 Scott Street, Joliet,Ill. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih o r g e 1 j i ; i ivanje in popravo KRANJ-\ ! [ONIK Cena najcenejšim Sglas-d naprej in treba dati S5 ,,are". Bolj-« - 'o d.. $100. Pri naročilih od S50 d 6) j tr- l-a dati polovico na račun. GJa-s .vi s i j kla, trpežni za vse življenje. Delo -ga naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsib, ušesih, o ceh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnih žen skill bolez ih itd. — naj obišče ali se piEmono v materinem jeziku obrne na svo- Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na stotine ±m„ stotine nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo p. niagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Štovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahval jujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Družeča Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K aro 1 BI ažina, Can ion Ferry, Mont. Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker štoril bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokratl Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Avev, Brooklvn, N. Y. Dr. G. I VAiV POHBK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI.