1918/19, 1920/21, 1922/23 in 1932/33. Med gradivom je 10 fotografij in 4 članske izkaznice. Ve ina jih bo potrebno sc razvozlati, dve pa sla znani. Na eni je Beg o v a sestra Zorn, druga pa predstavlja tabor v Celju, ki je bil od 27. - 29. junija 1937. izkaznice potrjujejo, daje bil zanesljivo lian zadruge (zadružna izkaznica s pravili jc iz leta 1920), Udru-ženja jugoslovanskega učileljstva (1924), Učite! ske gospodarske poslovalnice v Mariboru (1924) in Društva državnih upokojencev in upoko;':nk (1930). Zavarovan je bil pri Zavaroval n: bunk i v Pragi ki je imela generalni zastop v Ljubljani. Med gradivom-jc sorazmerno veliko računov. Ti siecr nimajo nobene vrednosti, pa vendar sem jih ohranil. Tudi taki papirčki nekaj povedo, zlasti, če je drugega, bolj pomembnega gradiva manj. Kažejo, dajc Matija Hiti kupoval veliko knjig, zlasti v Katoliški bukvami. Ohranil sem tudi posclnice, kijih Ji' dobival od znancev, prijateljev, kolegov. Mnogokrat jc na njih tudi kakšno sporočilo ali čestitka, O tem, kako so matični listi d vorazred ne .tele na fobu iz obdobja 1902/03 do 1910/11 prišli med njegovo gradivo, ni potrebno razmišljati. Sedaj so tam, kamor sodijo, in kjer je večina matičnih listov ~ Pri fondu Osnovne šole Dob pri Domžalah, ki ga ravno tako prani naš arhiv. .Največ pa bo o njem in njegovem delu povedala njegova osebna korespondenca, ki tvori j-dro Ion-da. Kar za dve škatli jo je. Okoli 1000 pisem, dopisnic in razglednic. Samo temeljito jih bo potrebno pregledali in prebrati. Pisem n pisal v kopijah. * glavnem je naslovnik on, mnogokrat pa tudi njc-£ova žena Josipina, sestra Marija in hčerki Zora in Miei, Prvo pismo jc iz leta 1886, zadnje pa iz. leta Zanimivo bo ugotovili, kako so prišla v fond Pisma j naslovljena na Josipa Wcslra iz Ljubljane, Ivanko Eleršck iz Ljubljane, Hclo Bndkovič iz \riž-™arij in Uelo Vuga iz Celja, Gre namreč za ljucii, ki na prvi pogled niso imeli z, družino Hiti me skupnega. Ali pa? Z. vsemi temi p t ob le m i sc bo srečal raziskovalce, ko bo začel preučevati in spoznavali vlogo pomen učitelja Matija Hitija i/. Doba pri Domžalah, | °štni žigi Ljubljanske pokril ine -Notranjska in Dolenjska pod italijansko iri nemško okupacijo 194]-lt>45 ( 'Zupančič V reviji Arhivi, št. 1-2/1990 je bd objavljcl ela-z zgornjim naslovom, v katerem je btlo po - > i11 loj da spadajo v ta sklop tudi poštni žigi pomoz-in ambuhinČnih pošt, ki so se uporabljali na ooniočjn t.i. Ljubljanske pokrajine v easu 131-1945 ter da bi bilo lahko to področje prt -rj)j| posebne raziskave oziroma obdelave v nekem fJrugem članku. REDNE POŠTE Prcdnc se lotimo omenjene obdelave, je potreb no povedali da^.c bila vsaka pomožna pošta vezana na matično pošlo, to jc obračunski poštni urad. Naj povemo, da je na začetku Ljubljanske pokrajine leta 1941 na tem območju poslovala 101 pošla in sicer tele; 1. Adlcšiči 2. Banja Loka pr Kočevju 3. Begunje pri Cerknici 4. Bela Cerkev na Dolenjskem 5. Borovnica 6. Brezovica pri Ljubljani 7. Brusnicc 8. Cerknica 9. Črmošnjiec 10. Črnomelj 1 l J Dcvica Marija v Polju 12, Dobrmee 13, Dobrova pri Ljubbam 14, Dobrunjc 15, Dolenja vas pri Ribnici 16, Dolenji Logatec 17, Dragaluš _ 18, Dvor pri Žužemberku 19, Para pri Kočevju 20, Gorenji Logalee 21, Gradae v Beli kmjini 22, Grahovo pri Cerknici 23, Grosuplje 24, 1-linjc 25, Horjul 26, Hotcdršica 27, Ig pri Ljubljani 28, .Icžiea 29, Kočevje 30, Kočevska Reka 31, Koprivnik pr Kočevju 32, Kostanjevica na Krki 3.3, Krka 34. Krmcli 35. Ljubljana 1 36. Ljubljana 2 37. Ljubljana 3 38. Ljubljana 4 39. Ljubljana 5 40. Ljubljana 6 41. Liubljana 7 42. Ljubljana 8 4.3, Ljubljana 9 44. Ljubljana 10 {prej Moste pri I jubljani) 45. Ljubljana 1 1 /prej: Vič/ 46. Loški Potok 47. Lož 48. Metlika 49. Mirna 50. Mirna Peč 51. Mokronog 52. Mozclj 53. Nemška Loka 54. Nova vas pri Rakeku 55. Novo mesto 56. Ortnek 92 57. Planina pri Rakeku ^8. Polhov Gradec 59. Prečna pri Novem mestu 60. Prcscrjc 61. Radaloviči 62. Rakek 63. Ribnica na Dolenjskem 64. Robna Dolcmskem 65. Rovlc 66. Semič 67. Sodra žica 68. Stara Cerkev pri Kočevju 69. Stari Log pri Kočevju 70. Stari trg ob Kolpi 71. Stari trg p i Rakeku 72. Stična 73. Stopičc 74. Straža pri Novem mestu 75. Struge na Dolenjskem 76. Suhor 77. Sv. Križ pri Kostanjevici 78. Sv. Kri/, pri Litiji 79. Št. Jernej 80. Št. Pclcr pri Novem mestu 8 L it. Rupcrt pri Mokronogu 82. it. Vid pri Stični 83. Škocjan pn Mokronogu 84. Škofljica 85. Šmaric-Sap 86. amarjela pri Novem mestu 87. Šmihcl pri Novem mestu 88. Toplice pri Novem mestu 89. Trcbclno 90. Trebnje 91. Tržišče 92. Turjak 93. bršna sela 94. Velika Loka 95. Velike LaŠčc 96. Vi dem-Dobre polj c 97. Vinica pri Črnomlju 98. Višnja Gora 99. Vrhnika 100. Zagradcc na Dolenjskem 101. Žužemberk Odtis primerka žiga redne pošte jc prikazan v prilogi (siika 1). Milan Govckar v svojem članku v eni izmed številk Filalclijc leta 1969 zapilc, da sla pod upra vo poštne direkcije v Ljubljani ob začetku okupacije leta 1941, delovali še pošli Osilnica in Draga kod Čabra, ki pa sla bili po končni razme i.vi preneseni v pristojnost PTT dirckcijc na Reki. Obe pošli sla do prejema ilahlanskega žiga s krajevnim imenom v italijanščini in s pokrajinsko oznako Fiumc uporabljali naeionali ;irana jugoslovanska ¿'ga, kar naj bi bila po Govckarjcvi domnevi osnova za tako trditev. Vendar jc iz dokumentov, ki sem jih našel, razvidno, da sla ti dve pošti nacionaliziral jugoslovanski žig uporabljali do druge polo/icc septembra 1941, medlem ko so vse pošle v Ljubljanski pokrajini zamenjale žige za italijanske že v sredin i unija 1941. V okrožnici št. 62 PoKr; irskega ravnateljstva Pošle, brzojava in telefona v Ljubljani (v nadaljnem besediiu: Dirckciic PTT) z dne 5. avgusta 1941 pa sla v seznamu pošt v Reški pokrajini žc vključeni tudi Osilnica ter Draga kod Čabra. POMOŽNE POŠTE Naj nadaljujem z napovedano raziskavo pomožnih pošt, ki naj bi obratovale v času 1941-1945. Kol osnovo nagega raziskovanja citiram del članka Milana Govckarja v Filalc!;;i leta 19691. »Ob zasedbi so Italijani prevzeli tudi omrežje pomožnih poštnih uradov, ki so obstajali v raznih odmaknjenih naseljih in ki so imeli zvezo z matično pošlo le d^a ali trikrat tedensko. Zaradi razmaha osvobodilnega gibanja pomožne pošle niso dolgo vzdržale, tako da tud' zavoljo lega seznam teh pošt ni in verjetno tudi nikoli ne bo mogel bili popoten. Vsi ž'gi pomožnih pošt so bili okvirni, podolgovati in z razdelilno črto v sredini. V zgornjem delu jc ime pomožne pošle, v spodnjem pa sc v oklepaju nahaja ime matičnega, to ic obračunskega poštnega urada. Ta urad jc na vsaki pošiljki odtisnil tudi svoj žig. Znani so žigi naslednjih pomožnih pošt 1. Bccajc {llcgunjr pri Cerknici) 2. Cvišlarji {Koecvje) 3. Dolenji Briga (Kočevski, reka) 4. Dolenja Topla icber (Stari log pri Kočevju) 5. Gora (Sodražica) 6. Golcnica {Kočevska reka) 7. Karlovca (Velike Lašče) 8 Muljava (Krka) 9. Podlipa (Vrhnika) 10. Ponikve (Trebnje) 11. Rožni dol {Semič) 12. Staro apno (Turjak) 13. Sv. Gregor (Ortnek) 14. Sv. Vid nad Cerknico (Begunje pri Cerknici) 15. Št. Jošl (Vrhnika) 16. Šlalearji (Kočevje) 1 7. Vrh Sv. Treh kraljev (Rovlc) 18. Zaplana (Vrhnika) Pod nemško okupacijo so, kolikor jc doslej zma-nol poslovale samo tri izmed navedenih pošt: Podlipa, Si. JoŠl in Zaplana.« Povedali jc treba, da Govckar navaja samo znane žige pomožn'1! poŠt, ki jih jc imci sam, ali pa jih je videl pri drugih zbiralcih. Zalo bomo našo raziskavo usmerili v smer dodatno odkritih žigov pomožnih pošt in v smer dokumentiranih osnov, iz katerih lahko upmvičcnc sklepamo, da so določene pomožne poŠte takrat obstajale in uporabljale svoje žige. Poleg 18 znanih žigov pomožnih pošt. kijih Go-vckii predhodno navaja iz. Časa italijanske okupacij- Ljub'janskc pokrajine (do 9.9.1943), sem odkril šc naslednje1 19. Gorenje Vrhpoljc {Št. Jernej), datum doku menta: 13.4.1942 20. Veliki Gaber (Št. Vid pri Stični), datum dokumenta, 15.1.1 v42 21 ■ ovica {Št. Jcrncj), datum dokumenta 93 ...... ....... àWv F >štna hranilnica v i v Ljubljani . :,Cf'K J i «L 12-83.0 J^f^ < : C j Naj se izplača t, ^^ v i—--^—L-----L — Qgflj^tj «ç^Tg^fc Irjijfilltll pogoji: I Çtdifr^ra vroatcï ■. ' \ u.jiu'.cmJ t^HL feELl r ■ Sx.tolo.ii : TKrH&T-1''/2j I' Primerek odtisa poštnega ligi redne pošte 22. Preloka (Viniea pri Črnomlju), datum doku m eni a: 16 2.1942 23. Vrli (Vinica pri Črnomlju), datum dokumenta: 5.5 1942 24. Pla ni na (Črnomelj), datum dokumenta: 1.5.10.1941 25. Čatež (Velika Loka), datum dokumenta: 9.6.1941 2tt v času 1941-1945, je možno ugotoviti, da so Poslovale še naslednje pomožne pošte: 28. Svetli Potok (Koprivnik pri Kočevju) 29. Smuka (Stari Log pri Kočevju) Pijava goriea (Škofljica) Navedene 3 pomožne pošte naj bi bile na csnovi okrožn,ee Dirckcijc PTT, št. 17/11, dne 31.3. 1941 J!< njene (s še 12 drugimi) 30. aprila 1941 kar r j(> bilo naknadno z okrožnico Dirckciic PT T, št. 20, -Jnc 11.4.1941 preloženo za nedoločen čas. Tor.j So le 3 pomožne pošle (vsaj v začetku okupacije) dejansko poslovale. 31 Sclo (Zagradec na Dolenjskem) . £ okrož.nieo Direkeijc PTT. šl. 50/1., dne 2.6.1942 sc glede na lo, daje biki pošla Zag.:idee 7*časno zaprta, pomožna pošla Sclo dodeli nadzorn; (matični) pošti Si. Vid pri Stični. ^2. lilošku Poliea (Slari trg pri Rakeku) . Z okrožnico Dirckcijc PTT. št. 25/V.. dne t Op. 1943 sc pomožna pošla Bloška Poliea s 27.4.1943 začasno dodeli pošti Grahovo pri Ccrk-nici. Oni liti jo treba Še en vir, in sicer članek Dali->orja Štovička, objavljen v Filalclističncm zborniku 1 V/1987, kjer navaja kol pomožno pošlo, kije poslovala v Času 1941-1943, pa jo predhodno r : omenjamo: 33. Poliea (Višnja Gora) Tako smo od prvotno znanih žigov pomožnih pošt na območju ljubljanske pokrajine v času 15.4.1941 do 9.9.1943 prišli od I 8 na 33. Za obdobje nemške okupaeijc Ljubljanske pokrajine od 10.9.1943 do 15.5.1945 pa Govckar navaja samo 3 pomožne pošle, katerih žig mu jc bil znan (iz obstoječih zbirk): 1. Podlipa (Vrhnika) 2. Šl. Jošt (Vrhnika) 3. Zaplana (Vrhnika) Sam nisem do danes odkril nobenega dodatnega žiga iz obdobja nemske okupacije Liubljanskc pokrajine, nili nisem našel v okrožnicah Dirckcijc PTT nobenega določila (omenjanja) o pomožnih posluh lega obdobja. Odlis primerka žiga pomožne pošle jc prikazan v prilogi (slika 2). TïT® Î f/ i ■/, * l- J i* i . ■ t ï ■ ' " : t* l. i 4 ? , HI @ 2. P'imcrck odli;a poštnega žiga pomožne pošte AMBULANCE OZIROMA POŠTENA VLAKIH Kol pri lomožn i oošlah upoštevam pri raziskavi področja ambulančnih žigov za osnovo Gove-karjev člunck: »Italijansko zasedbeno ozemlje so prepletale štiri železniške proge. Za glavno prometno žilo Ljubljana - Trsi, k; jc bha z rapalsko pogodbo presekana lahko domnevamo, du j bila italijanska ambulan-ea Trsl-Postojn i podaljšana do Ljubljane. Vendar sc tovrstni i g doslej še ni pojavil v nobeni zbirki. Druga proga, ki leče v isli smeri: Ljubljana- 94 Vrhnika nikoli ni imela amhulančnc pošte, čeprav so pošto po njej vseeno prevažali. Iz popisa žigov namreč lahko povzamemo, daje italijanska in fašistična žiga št. 7 in 8 pošte Ljubljana 2 uporabljal spremljevalec poštnih skhpov, poši posameznim poštam, ki ležiio ob tej progi. Dolenjska pa je mela dve progi1. Ljub'jana-Karlovac in Ljubljana-Kočevje. Na teh dveh progah so ambulančno pošto ustanovili že v stari Avstriji. Poslovala e ves čas Kraljevine Jugoslavije in tudi pod ital-lansko okupacijo, ko je zadržala prejšnje jugoslovanske žige in tudi številčno oznako. Tako lahko na starih jugoslovanskih znamkah, na pretisk-h, na itai ianskih znamkah ali na raznih mešanih frankaturah najdemo naslednje štiri žige: a) 76... Liubljana-Karlovac b)76.. Kari ovae-Lj ubija na e) 74... Ljubljana-Kočcvjc e) 74... Kočcvjc-Ljubliana Pod nemško okupacijo ti dve ambulančni pos nista več poslovali, saj doslej ni znan noben odtis navedeni štirih žipov. ki bi nosil datum iz obdobja nemške okupacije Ljubljanske pokri ne.« Takoj uvodoma naj povem, da so ohranjeni odtisi poštnih žigov ambulanc izredno redki, za kar je možno navesti vsaj tri vzroke1 1. Za razliko od rednih pošt {101) ter pomožnih pošt (33) so obstajaii po Govckarju le štirje taki ambulančni žigi. 2. Zaradi nenehnega rušema železniških prog je prihajalo do pogostih prek -uVcv prometa na progah. s tem pa tudi do prekinitve poslovanja ambu-lančnih pošt. 3. Direkcija PTT je z okrožnico, št. 85, dne 29.10.1941 v zvezi s pisemskimi nabii al ni ki v ambulančni h vagonih prepovedala sprejemanje pošte na roko. Na enak način, kot sem to storil pri pomožnih poštah, bom komentiral Govckarjcvo pisanje o ambula neah. Takoj p;1 moram ugotoviti, da s tega področja nisem odkril nobenega dodatnega žiga v kakšni zbirki. Vendar pa jc mot glede na okrožnice Direkcije PTT zaslediti nekatera navodMa oziroma pojasi la v zvezi s progami (ki jih Govekar v predhodnem članku ne omenja), da bi lahko imele ambulančne pošte z znanim poštnim žigom: L Proga I jubljana-Vrhnika (in nazaj): V vseh okrožnicah Direk« ¡e PTT, ki govore o ambuianeah jc omenjeno le, da so se na tc/ progi posredoval: poštni skici ter ni o ambulančni pošti nikjrrr govora. 2. Proga Ljubljana-Trst oz i roma Trst-Postojna z eventualnim podaljškom do Ljubljane: v okrožnici Direkcije PTT, št. 47. dne 27.6.1941 jc govora o železniškem prometu na progi Ljublia-n a- Postu m i a Grotte. Decidirano jc navedeno, da se na prof.i Ijubljana-Postojna ambulančna pošta zaenkrat Se ne uvede. V več nadai;njih okrožnicah Direkt1 ,c PTT se sicer poslovanje poštnega prometa na tej prog' omenja, vendar je vedno govora le o posrcdovarnu poštnih sklepov, ne pa o ambulančni pošti na tej progi- Eaino v okrožnici, št 47/1., dne 30.6.1944 se omenja pri progi Ljubljana-Postojna ambulančna pošta Ljubljana--Rakek 90 (do Postojne), kar pa kaže na ambulančno pošto, ki ima v oznaki žiga vedno svojo številko. Vendar do zaključka tega članka zadeve nisem uspel v celoti raziskati ter tako ostaja to vprašljivo. V primeru pozitivnega rezultata pa bi to tudi pomenilo odstopanje od trditve Govckarja, da pod nemško okupacijo Ljubljanske pokrajine ni poslovala nobena ambulančna pošta. 3. Proga Trcbnjc-ŠtJanž na Dolenjskem in nazaj: Na tej progi ic oJ. leta 1924-1939 poslovala am-bulanea Trcbnje-Št.Janž na Dolenjskem m nazaj pod štev. 75. Od leta 1939 dalje, ko jc bila proga podaljšana od Tržišča do Sevnicc, jc poslovala pod ■sto številko 75 ambulanca Trebnje- Sevnica in nazaj. Od začetka italijanske okupacijc je b la ukinjena ambulančna pošta 75, ker jc bila pošta Krmcli (Št.Janž jc samo naziv za železniško postajo v Kr-mclju) pud nemško okupacijo. Poštni sklepi so se zato predajali le poštam ob progi do Mokronoga. Krmclj je pi.šcl pod italijansko okupacijo 8. oktobra 1941 in jc zato pričela poslovati pošta Krmclj v okviru Direkcije PTT v Ljubljani. Tako seje 7. 20. oktobrom 1941 ponovno uvedla ambulančna pošta Trebnje--Št..lanž 75 in nazaj. Poslovanje na tej pro^' se šc večkrat omenja kot ambulančna pošta 75 (okrožnica, Št. 10/1., dne 27.1.1942, št. 38/V., dne 30.4.1942, št. 43, dne 19.5.1942. št.60, dne 27 6.1942). V ok-oznici št. 99, dne 22.12.1942 pa se proga Trcbnjc-Št.Janž 75 ne omenja več kot ambulanca. V okrožnici, št. 53/lV., dne 17.8.1943 je govora o zapiranju ncka-ic i h pošt tc ukinitvi železniškega prometa na progi Trcbnje-Št.Janž. Pa tudi sicer je treba povedat' daje bila ta proga že od leta 1942 dalje stalno ruše-na ter promet prekinjan, tako da jc bilo poslovanje ambulance 75 bolj izjema kot pravilo. Tudi sam nisem našel nobenega odstisa ambulantnega i:iga 75 s tc proge in omenjenega razdobja. Odtis primerka žiga ambulančne pošte jc prikazan v prilogi (slika 3). ■ ■ ., I J. * ' * ■ '- ■■■ ' ' .*•: i Primerek odtisa poštnega žiga ambulančne pošte 95 7- današnjim člankom ^i bil tako končan .eetovi t prikaz poštnih žigov Ljubljanske pokrajine v času italijanske in nemške okupaeijc v letih 1941-1945, tako žigov rednih, pomožnih irl ambulančnm pošt. Če bi hoteli raziskavo tega področja razširiti Še na ostali del današnje republike Slovenije (kar bi bila lahko osnova za bodoči katalog poštnih žifiov Slovenije za čas 1941-1945), bi bilo na enak način, kot smo to storili za Ljubljansko pokrajino (italijanska okupaeija), treba to razširiti se na nemško okupaeiio Slovenije (Štajerska, Gorenjska, del Koroške) ter madžarsko okupacijo Slovenije (Prek-murje). S tem bi dobili zaokrožen pregled poštnih žigov, ki ;o si uporabljali na območju današnje republike Slovenije v času vojne 1941-1945.