llbaja vuk dan raa« «»bet. ned«U In p/UBBOT. luued dally except Saturday«. Sundays and Holiday« , PROSVETA t _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * Uredniški ln upravniiki prostori: M07 South Lawndala A v«, Of ft ca ol Publication: SSI7 South Lawndala Ave. Telephon«. Rockwell 4M« TS£*:clmm ""«w Jivrr 1*. IW. at th. pet otn« •t Chicago, Uitoou. under tlx Act ol CooaraM ol March i. IT? CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 19. JUNIJA (JUNE 19). 1945 Acceptance for mailing at spécial rate of poitatc provided for In acctlon 1103, Act of Oct. 8, 191?. authorlard on Jun« 4. 1911 Subscription 99-00 Yearly STE V.—NUMBER 119 Masni napad ameriških bombnikov na manjša japonska industrijska mesta Šesta divizija pomorske pehote počistila polotok Oroku. Deseta armada drobi ostanke japonskih sil na Okinawi. Ameriške čete našle truplo japonskega admirala.—Ogromne japonske izgube na Filipinskih otokih. Cez 400,-000 sovražnikov ubitih in ranjenih.—Enote britske bojne mornarice v akciji na Pacifiku.— Japonske čete prodrle 25 milj daleč po zlomu japonske obrambne linije na zapadni strani Liuchowa, železniškega križišča - GUAM. 18. Jun.—Stirl manjša japonska industrijska meata, ki io jih včer«J napadli ameriški bombniki, so v plamenih. Bomb- nega napada «e je udeležilo 450 letal tipa B-29. Japonski komunike J« nasna-nil. da so napadi trajali vsč ko pet ur in da je ogenj, povarooen po tažigalnlh bombah« "pod kontrolo." Poročevalska agencija Dcmei je prlinala, da «o bombniki povzročili "nekoliko ftkod«." Dostavil« je. da «o glavalfe napadom sledili drugi manjtl napadi. Letalci, ki so so vrnili vfrrol« baie. so iz j «vili. da «o videli kolon« plam«nov. ki so s« dvigale nad mosli. katera so napadli. Guam. 18. jun.—Šesta divizija pomorščakov, ki je okupirala polotok Oroku, je udrla v sektor Yaeju in prodrla več sto jardov daleč v notranjost južne konice Okinawe. Deseta ameriška armada drobi ostanke japonskih sil na otoku. Poročilo iz glavnega stana ad- obrežje Brunejskega zaliva otoka Bornea. Kolone devete divizije prodirajo v smeri Tuotonga, središča oljnih čistilnic. Prve so dospele do točke, ki je oddaljena osem milj od Tuotonga. Poročilo pravi, da so Japonci uničili več skladišč olja. Operacije avstralskih čet podirajo bojna letala. Ameriški in brit-ski letalci so vrgli 130 ton zažigalnih in razstrelilnih bomb na japonske po4icije pri Balikpa-panu. Drugi roji zavezniških letal so napadli japonske komunikacijske zveze v severnem delu Bornea. Čungklng, Kitajska. 18. jun.— Uradni komunike pravi, da so kitajske čete prodrle 25 milj daleč in zdrobile japonsko obrambno linijo na zapadni strani Liu-chovva, železniškega križišča v južni Kitajski. Ljuta bitka za posest Liuchowa se nadaljuje. Druge kitajske sile so zavoje-vane v bitkah z Japonci pri Wenchowu, pristaniščnem me- rjRss&taasis^^ 7itzpatrick spet izvoljen za predsednika federacije Chicago, 18. junija.—John A. itzpatrick je bil ponovno izvo-jen za predsednika Cikaške de-avske federacije. To je žc njegov dvainštirideseti termin. Anton Johannssen je bil ponovno zvoljen za podpredsednika, Maurice Lynch pa za tajnika. ga admirala Minoruja Otaja, poveljnika japonskega brodovja pri Okinavvi, v neki jami polotoka Oroka. Detajli o smrti admirala niso znani. Mnenje prevladuje, da je izvršil samomor. Nimitzovo poročilo dostavlja, da japonske izgube na Okinawi, odkar so se ameriške čete izkrcale, znašajo 80,459 ubitih in 1680 ujetih vojakov. Vojaški voditelji sodijo, da se na otoku še nahaja okrog 8000 japonskih vojakov. Ameriške izgube od začetka operacij znašajo 5332 vojakov in pomorščakov ubitih in 21,343 ranjenih ter pogrešanih. Japonski letalci so metali bombe na ameriške pozicije, a so bili kmalu pognani v beg. Tri japonska letala so bila sestreljena. General Lemuel C. Sheperd, poveljnik šeste divizije pomorske pehote, je naznanil počiščene polotoka Oruka. Pričakuje se. lC'J v fi"lini Cagayan, kjer »o zbrani ostanki japonskih sil. V ":rnil> mesecih po ameriški indiji I,eyta, prvega otoka Fili-klh grupe, so Japonci utrpe V "»'.romne izgube. Tc znašajo 400.000 ubitih in ranjenih. Skupne ameriške izgube zna-^135. Število uključuje '•'njene in pogrešane vo- ulat jakr v» ■•lindanaoju, drugem naj " "t<>ku Filipinske grupe ' '":tal odmor v operacijah ''I'"" beže pred ameriškimi '1 v hribe v severnem delu britake bojne mornari v akciji proti Japoncem na ^u Napadle so japonsko " " nti baZo ob obrežju Tru 'ka Karolinške grupe. Po-biitsk« mornarice je ad •I Mruce Fraser. finski otoki leže v bližini ' ilegalne linije med ■"•"m in Hava jskimi otoki '»slske čete kontrolirajo Kitajske čete so okupirale shan v prodiranju proti Tatan-gu,i strategičnemu mestu, 21 milj užnozapadno od Liuchowa. Del železnice Kwangsi-Kweiyang je pod kontrolo kitajskih čet. Srdite bitke so v teku pri Lungnanu in Tignanu. Slednje mesto leži 130 milj severovzhod-' no od Cantona. Ameriška letala x)dpirajo operacije kitajskih čet. Sestava carterja se zavlekla Ruska delegacija vodi opozicijo San Francisco, Cal.. 18. jun.— Sestava čarterja za svetovno organizacijo, ki naj bi vzdrževala in ščitila mir ter preprečila a-gresije v bodočnosti sc je zavlekla zaradi opozicije ruske delegacije. Ta je za omejitev oblasti splošne skupščine. Novi poskusi glede amendira nja čarterja so bili storjeni na konferenci Združenih narodov Državni tajnik Edward R. Stet tinius, ki je načelnik ameriške delegacije, je apeliral za spre jetje čarterja do sobote, da bo lahko predsednik Truman govo ril pred delegati. Ruska delegacija je za ome j i te v oblasti splošne skupščine na zadeve mednarodnega znača ja, ki se nanašajo le na v/drže vanje miru in varnosti. Stctti nius je kot posledica ruske opo žici je imenoval pododsek, ki bo razpravljal o tem vprašanju in skušal doseči kompromis. Člani tega pod od seka so Stettinius Andrej Gromyko, načelnik rus ke delegacije, ln H. V. Eva« načelnik avstralske delegacije Predlog kanadske delegacijc da čarter vsebuje provizijo glede izstopa držav iz svetovne organizacije. je bil poražen. Proti so glasovale delegacij«- Veliki Britanije, Francije in Kitajske, za p« delegaciji Amerike in Rusije. Izgleda, d« konferenc« Združenih narodov ne bo zaključena 23. junij«, ker «o ovire. Laboriti hočejo novega voditelja i Odločitev bo morda padla na konferenci London, 18. jun.—Možnost jc, da bo delavska stranka dobila novega voditelja. Sedanji njen voditelj je Clcment R. Attlce. Opozicija proti Attleeju se je opozicija proti povratku belgijskega kralja Organizirani delavci za-pretili z oklicem stavke LEVIČARSKE STRANKE PROTESTIRAJO Bruaolj, BelgUa. 18. jun.—Organizirani delavci so zapretili z oklicem generalne stavke, voditelji levičarskih strank pa so pozvali svoje pristaše, naj odločno že pojavila v krogih delavske nastopijo proti elementom, ki stranke. Kritiki mu očitajo, da | skušajo postaviti kralja Eeopol-je preveč popustljiv in "lesen."j da na prestol. Priznavajo mu sicer osebno po- štenost in zasluge kot bivšemu članu Churchillov« vlade. Odločitev glede novega vodi- V Bruslju so se vršile demonstracije proti povratku kralja. Slišali so se vzkliki "Smrt Leo- .a. Kot kandidata za naslednica Attleeja sta omenjena Ernest Jevin in Herbert Morrison. tolja bp najbrž« padla na kon-, p()jdu!" in "Obesimo g«!" Usluž- ferenci delavske stranke 6. juli- . . . .„ i_____...... ....i_j—: benei cestne železnice so nazna- nili, du bodo zastavkali, če bo kralj stopil na belgijsko zemjo. Kralj Leopold se nahaja v Sol-nogradu, Avstrija. Ministrstvo za informacije je naznanilo, da se bo kmalu vrnil v Belgiji». Opozicija vztraja pri zahtevi, da se mora odpovedati prestolu. Leopold, ki«ic jc s svojo armado vred podul Nemcem po invaziji dežele, nima zaalombe pri ljudstvu. Člani kabineta, kateremu je naČeloval socialist Achille van Acker, so reslgnirpll v znak protesta proti povratku kralja Leopolda. Acker Je dal zagotovilo, da bo vzdrževal red, dokler n« Ho formirana noTO vlad« 8ocl<» alistična stranka jo podprla zahtevo, da se mora Leopold odpovedati prestolu. Vojaki prevzeli tovorne avte diicagCTiffjiin.-i-Arfnštia je posegla v konflikt med unijo voznikov tovornih avtov in kom-panijami ter prevzela prometne inije. Okrog 300 vojakov bo vozilo tovorne avte, sto pa jih bo stražilo. Pričakuje se, da bo to delo poverjeno 2000 drugim vojakom, ki pridejo v Chicago danes. V stavki je zavojevanih čez 6000 voznikov. Stavka kavčukarskih delavcev v Akronu Akron, O., 18. jun.—Tri to varne Goodyear Tire & Rubber Co. so morale zapreti vrata zaradi stavke, v kateri jc zavojevanih 18,000 delaveev. Stavkar ji so člani unije CIO. Uradniki kompanije so izjavili, da ne vedo vzroka stavke. Uradniki u-nijc jc niso komentirali. Argentinski minister zagovarja dekreti Domače vesti Is Minnesota Ely, Minn.—Po dveh mestnih bolezni jc 2. junija umrl v bol- Reprezentanti I «iinic t Frank Rozman, «Ur 67 .j .. , . let ln doma iz Stražlšča pri industrij protestirajo Kranju, odkoder je prišel v Ameriko pred 30 leti. Zapušča Bu«no« Alroa. Argentina. 18. Ueno t„ dva sinova, od katerih jun.—Podpredsednik vlade Juan je eden v Nemčiji; sin Fred je Peron, kl je tudi vojni in delavski minister, je naznanil, da se bi> dekret, ki dolm'a ustalitev cen na točki, ki je prevladovala v decembru- preteklega leta, izvajal. bil slučajno na dopustu po vrnitvi iz Evrope. Dva njegova sinova sta bila ubita v vojni, prvi lota 11)43. drugI pa 1044. Tukaj zapušča tudi hčer in brata Valentina.—Priti tremi tedni Proti dekretu so protestirali J* umrl «»»r Plonlr Jol>" industrijfi in trgovci. Izjavili so, da hoče vlada kontrolirati) gospodarstvo dežele. Peron je instruiral policijo, I naj začne izvajati dekret. U-radno naznanilo uključuje grožnjo, du bodo oni, ki bi kršili dekret, aretirani in obsojeni v zapor. Peron je tudi predložil | spomenico predsedniku Kdelmi-ru Farrellu, ki uključuje obdol-žitve, da industrije! in trgovci] bojkotirajo vlado. TI so zagovorniki politiko, ki bi lahko po-1 stara 7(1 let, doma od Črnomlja gnala deželo v slično tragedijo na Dolenjskem In v Ameriki čez Kut jo je v januarju I. 1910. kol HO let. Zapušča pet sinov, ti je bilo več delavcev ubitih v kr- hčere, med njimi mrs. Anno vavih stavkah. Peron je nagla-l Miško Iz Chlcaga, več vnukov sil, da je kontrola cen nujno po- In pravnukov. Pokopana je bi trebna, da se dežela Izogne in-| la v Calumetu,, Mlch., kjer je ca, doma nekje na Dolenjskem in star 76 let. Ves čas Je živel na Elyju in bil član SNPJ in ABZ. ZupušČa ženo In sedem poročenih «hčera.—Dne 8. Jun. je bil pokopun Matiju Kovuch, star 57 let in doma z Griča pri Črnomlju. Bil Je samski in veteran prve svetovne vojne. • Zapušča več sorodnikov. Nov grob Chicago,—V Lafayettu, Ind., je v petek umrla Annu Sedlak, flacijl. Spomenica vsebuje tudi trditev, da |e cilj dekreta zaščit« ljudstvu pred oderuhi ln navija lcl cen, Vinson svari pred inflacijo Cene morajo ostati pod kontrolo • živela skoraj ves čas razen zad njih nekaj let, Padel n« Oklnawt Barberton, O —Družina fitr-fan Trenta Je bila obveščena, da je padel na Okinawi njen sin Joseph, star 20 let In v armadi od julija 1043. Bil Je člun KSKJ. Na dopustu Chicago. — Domov k svojim staršem j« prišel ha dopust a Pacifika Anton Zore, član društva 1 SNPJ, ki služi Strica Sama pri mornarici. On jo pastork Mat t ha Marentinčiča. Waahlnglon. D. C.. 10 jun. Fred M. Vinson, direktor /.a voj-PPP , - , no mobilizaciji), Je na zaslišanju L ^'""'.(fi? !- ..JjPred kongresnim odsekom za ........... bančne In denarne zadeve sva-|el sv. Nikolaja se nahaja rev munistične stranke, trdi, da vse demokratične grupe podpirajo stališče premierja Ackerja. Slednji je povedal Leopoldu, da ga belgijsko ljudstvo ne mara, ker ga je zapustil v kritičnem času. Voditelji liberalne stranke so izjavili, da ne bodo stopili v nobeno vlado, katero bi formiral kralj Leopold. Ker so se socla V bolnišnici Sheboygan, Wis.—V bolnišnl ril pred inflacijo. Dejal je, d« James Cherne. Marie Prisland bo odvrnjena le, ako bodo cetie predsednica fizz, ki j« bil« dal ostale pod kontrolo. Vinson se Je izrekel zu podaljšanje veljavnosti zakona o| kontroli cen /a nadaljnje leto. ' Zadeva podaljšanja je zdaj pred| kongresnim odsekom. "Upam, ila me ne boste sma- listi in komunisti izrekli proti1 trali za človeka, ki straši amc povratku, pomeni, da ima kralj i i^ko ljudstvo preti Inflaciji» brez oporo le pri katoliški stranki, ki vzroka," Je dejal. "Nevarnost je manjšinska Socialisti, komu-j Inflacije je zdaj večja netfo Je nisti, liberalci in Belgijska de- bila kdaj pr«J, odkar Je Ame-lavska federacija so objavili rika v vojni. Oni, ki mislijo, skupno deklaracijo z nasvetom da nevarnost nI aktualna, s« Leopoldu, naj ostane v tujini. motijo." časa v bolnišnici, se zdaj zdravi doma pi»d zdravniško oskrbo. Is Cl«valanda Cleveland.—Pi» tritedenski bo leznl je umrla Johana Dobre rojenu Krese, staia M let In domu iz vasi Sela pil Toplicah, tal k oiler jc prišla v Cleveland pled 37 leti. llllu Je članica 8DZ. Zapušča moža, tri hčere pet sinov (štiri v armadi), štiri vnuke iu sestro Kose Dolšak. V Kuclidu je po dolgi bolasn umrla Agne« k za k, stara 4» let Zapušča |>et hčera, v Chicagu pa tri brate.—Louis Turk iz Buclida je bil obveščen, du Je bil 23. Jan. v poli tii Iz Alžerije ubit njegov sin major dr. Herman M Turk, star 41 let, Prvotno poročilo se je glasilo, da Je pogrešan. Pred vstojiom v armado je bil ravnatelj državne bolnišnice v Llml, O. Iib«t je bil nu Korziki, ko je treščilo na tla transportno le-tali», s katerim se je |>eljal na Inšpekcijo vojaških bolnišnic.-Na japonskem otoku le Je bil 20. apr. ranjen Pfc, John J. Ke-nlk, poročen sin družine Hudolf Kerilk iz Newhurgha. Pil vojakih jr od oktobra I1H2 In preko morju o dijsklh poročil v ozadju ruske fronte. Obtožnica jltn očita tudi druge prestopke proti varnosti sovjetskih sil. Obravnava se vrši v Sojuzo-vem domu, glavnem stanu ruskih unij. Obravnava je Javna in časnikarji so dobili dovolj«-ije za vstop v srnino dvorano. Poslaništva zunanjih držav so aila }»i»vabljena, na) pošljejo «vo-Je opazovalce v dvorano. Trdi so, da lx» proces razkril zakulisno delo (»oljske ubežne vlade proti sovjetski Rusiji. Sodišču bo predložena evidenca, da «ta t« vlada in nj«na armadi vodili podtalno borbo proti sovjetskim oboroženim silam Dva poljska voditelja sta do-•ipela is Ijondona v Moskvo, kjer •e bosta udeležila diskiulj glede formiranja nove poljske vlade To sta Stanislav Mlkolajcsyk, bivši predsednik (»oljske vlade v Londonu In v»»dja kmečke stran-, ke, In socialist Jan Htanczyk, bivši delavski mlnist«r. Oba sta bila sinoči gosta ruskega zunanjega komisarja Molotova. Diskuzij glede formiranja nove (stljske vlade se bosta udeležila tudi ameriški poslanik llarrlman in hritski poslanik Archibald Clark Kerr, Pričakuje m«, du Is» tinvu |m>ljska vlad« formirana pred konferenco mod maršalom Stalinom, premier Jem Churchillom ln predsednikom Trumuiiom v Berlinu. Političen zastoj v Italiji zlomljen Partizan postal predsednik vlade . , I. iop«l Mčala oglašati »• • d#»okr«l«klk obljubah nastale ^XTnoZ^^ ^^^ je dobro le . 'oUInlh k.mp.nJ.k . .. Washington, D. C, IH Jun Henry J Kaiser, ladjegradnlškl magnat, Je dejal, da morajo de lavel ln delodajalii onvojltl na telo k'»o|rt»f«H)e v Int4?renu in duHtrljskeg« mliu v p«)Vojni do bi 'In J t»ilšlo do tovarnarjev m Ameriško delav i»ko f«^le>r«e|Jo. K«iari lin« pf»-K<*Jb<* r unijami ADF in Kon-laiesa induatrijakih organizacij SO mililo« Jofca 'jn*,,, teh unij w» upoelant v nje» j govih ladjedelnicah na zafMadu. It Itn. IH jun.—Političen /a-stoj, ki Je nutdul pied več tedni, jo bil zlomljen, ko jo Kerrueclo Parrl, član strank« akcije, ki *e je boi II pioti nemškim silam kot partizan, dobil nalogo foi utiranja nove vlade. On je prvi, ki m* je dvignil i/ partizanskih vrst In pi ev/el „po/lcljo premierja. Parrl m» Je |Hiavetov«l Z voditelji husuh |»ollticnih sU«nk, ki IVi»rlJo ialla»r narodne osvoboditve. m |»i<-ati»lou«kledmkoin tJml>ertom, preden n»u je slet K/tiina med ZVI «OI vlade di Al« lds d« (iaapeti hi š< anaki deinokiat, Togli«lti In Pietro Nennl, v<»dj« socialistične Strank«, (iaapert je Imel pozicijo zunanjega ministra v kabinetu IvaiKteja Bonomlja, ki je rcsif(ntra! zadnji t«d«n. Kaiser priporoča koope racijo med delavci \in delodajalci PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLABILO III LA&TMMA SLOVENSKE NARODRE PODPOW« JED MOTE Ovg*n el and published by »I®**«" Rational IVarotnlne sa Zdruiene drier. (lava« Chka#a) la--- n.l^TwSo i« pol Uta. 11.40 e. ¿.Irl lata; « Chicho ta okoUeo c oo« Ca- »7.S0 sa calo lelo. M.7S sa pol tata; aa taoaemelvo M 00 Subscription ratea, lor the Unllod Stete« (eataspt Ctteafe) end CaoedeM-00 por year Chicego end Cook Coo«ly VM per rear, loseta* countries t» 00 por T**»- Cm ne oeUuov po dopo»oru.—Rokopisi dopisov ta aaaatotenib ¿¡S* m no vrnejo. RokopUl lilererno ^SÍ «treme. potmi Ud.) so ▼ rao jo pošiljatelju le w slučaju, co »o p Advertising rates on egreemenl—MenuecrlpH oi comrnuniratlona end unsolicited ertlctas will no« bo •uch es stories, plar«. !*>•»• *lc" * rotarD^ to -end.r only whoa accompaalod by mM addressed aad «tanked envelope Haalov na vse. kar Ina stik a listami PROSVETA 2657 59 So. Lawndale Ave- Chicago 23. Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin tai Datum v oklepaju na primer (June 30, 1945), poleg vak-ga imena na naaiovu pomeni, da vam je s tam datumom poteki- narodni«.. Pono vita io pravočasno, da se vsm list na uatavi._ Izid kanadskih volitev Dne 11. junija bo imeli v Kanadi splošne volitve za nov parlament Teilen prej so imeli tudi državne volitve v največji provinci Ontario. Teh volitev se borno dotaknili le toliko, kolikor so značilne za delavstvo. Pri splošnih volitvah je zopet zmagala liberalna stranka. Od 245 poslanikih sedežev je dobila 120 mandatov, sedem pa neodvisni liberalci. Z njih sodelovanjem bo torej imela le par glasov večine. K tej zmagi so ji več ali manj pomagali komunisti, ki so pridno ugitirali zanjo direktno in indirektno. V zadnjem parlamentu so liberalci imeli 15« poslancev in so zdaj torej precej nazadovali. Piogrisivno-konservativna stranka je izvolila okrog 66 poslancev. V zadnjem parlamentu je imela le deset mandatov. Iz tega je razvidno, da je storilu dobro politično potezo, ko se je pred par leti odela v "progresivni" plašč.. Pri volilcih je očividno vleklo tudi to, ker je imela "progresivno" platformo, da je lažje lovila glasove. Drugače pa to Stranko tvorijo velebizniški torijski elementi. Na tretjem mestu je farmarsko-deltfvska stranka Cooperative Commonwealth Federation (CCF), kl je izvolila 23 poslancev, v zadnjem uarlamentu pu jih je imela 10. Komunisti, ki so posvetili vse svoje sile porazu kandidatov CCF, so izvolili enega poslanca. Na četrtem mestu Je stranka socialnega kredita, ki je izvolila 13 poslancev. V ostulem Je bilo še IB drugih strank, od katerih je le okrog pol ducata strank dobilo po eden ali par mandatov. * * * S stališča interesov delovnega ljudstva je bila važna le stranka CCF. ki je šla v kampanjo s programom demokratičnega socializmu. Ker je ta stranka pred par leti v provinčnih volitvah v On-taiiu pokuzala povsem nepričakovan uspeh in od približno 80 sedežev dobila 34 mandatov, lani pa je v Saskatchewanu zmagala ftkotaj na vsej črti—izvolila je 47 Izmed 53 poslancev—so ji nekateri optimisti napovedovali možno zmago že pri zadnjih volitvah. Splošno mnenje je bilo do pričetku zadnje volilne kampanje, da bo dobila več glasov kot jih je faktično dobila in da bo postala glavna opozicijska stranka. Toda ko se je pred nekaj tedni pričela volilna kampanja, je pričel pihati tudi precej drugačen veter. Obe stari stranki, liberalna in korihervutivriu, sta pričeli strašiti, da pomeni zmaga CCF—pa-taliziranje vsega gospodarskega življenja, veliko masno brezposelnost in povrhu še "komunistično diktaturo." Socialistični progi am CCF so namreč enostavno proglnsili zu—komunizem. Obe slrunki stu imeli nu ruzpolugo milijone dolurjev za svojo kampanjo slrušenja. Veliko tega denarja je prišlo od umeriških kapitalistov, ki imajo velike investicije v Kanadi. Za te, kakor tudi /u domače kupitulistične interese je bilo važno, da zmaga ta ali druga kapitalistična stranka in ves denar, ki so ga potrošili v tej kampanji, se jim bo Izborno obrestoval. Kot je poročal maga-zin News Week, so ti interesi v svrho davkov v zadnjih letih preveč znižali viednost svojih korporacij zu poldrugo milijardo do-laijcv Ako zmaga CCF, pravi ta puhlikuciju, se bodo ti interesi i/kasljali za to vsoto. Pohošitev nekaj milijonov dolarjev zu poraz kanadskih socin-lntov je bilu torej majhna cena /u kupituliste. Nu to izborno financirano kampanjo |e molili CCF streljati le s fičcfujem. Nn na.spiotni strani so bili milijoni, pri CCF pu le kvodri in dolarji. Poleg tegu pa so kapitalistični reakciji še pridno pomagali—"komunisti," ki zdaj jadralo pod firmo progresivne deluvske stranke. a A * Pioti CCF so potrošili nujvcč denarja v Onturiu, ker je bila tu piovincu najvažnejša. In tako je pri provinčnih volitvah 4. jun. zmagulu konservativna strank«. (KI 34 rnundatov si Je CCF ohru-nilu le sost, kar je sicer šest poslancev več v provlnčnl zbornici kot so jih sociulisti Itnell do pted/.udnjih volitev. Toda kljub vsej ogromni propagandi Je CCF kar dobro izšla iz splošnih volitev. Izvolila je 13 več poslancev kot Jih Je Imela v zadnjem parlamentu Po številu sicer ni izšlu kot druga najmočnejša stranka, todu njenih 23 poslancev ho fuktično tvorilo glavpo opozicijo, kait« med kanadskimi liberalci in konservativci je približno taka "la/lika" kot v Ameriki med demokrati in upubhkunci—v imenu. S|>loh bi bilo nekaj čudnega, če bi CCF v danih razmerah zmagala ali urišlu bli/u zrnate, Tud< v Kanadi namreč vlada—vojna prospeiiteta. Dela |e dosti, zaslužek bol|ši kot v normalnih časih in tudi dta^iniu ni tuko vehka ko1 v Ameriki, kajti kontrola cen jc lam bolj efektivna kot tukaj. In dokler je dosti dela in prilično dosti kruha na eni strani, nu dtugi pa silovita propaganda proti rocializmu ali "komunizmu." m* tudi večina delavskih in farmar-skih volilcev ne bo l/rekla za tak program kot Ka ima CCF. Masna stranka s takim socialističnim programom kot ga ima CCF more računati na zrnato |«< v dobi velike krize kot dedič gospodarskega ooloma kapitalizma, ko je ljudstvo pripravljeno okleniti se temeljitih ali revolucionarnih reform, Delovne mase v Kanadi so toliko na boljem, ker imajo že precej močno socialistično stranko, ki bo Ishko prevzela vlado, ko pride njen čaa. V Ameriki jo bo treba pa še zgraditi. Ako ne pride do tega. je bodočnoet te dežele zelo problematična in tudi temna za delovne mase. SLOVENSKI DAN V CLEVELANDU Clevfland. O.—Tukajšnje podružnice SANSa, ki so organizirane v centralnem odboru, se pripravljajo že več mesecev za Slovenski dan, ki se bo vršil dne 8. julija na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher ave., Euclid, O. Za Slovenski dan so bili povabljeni razni govorniki in sledeči so se do sedaj odzvali: pisatelj Louis Adamič, jugoslovanski poslanik Simič, Etbin Kristan in Stane Krašovec, ki je delegat na konferenci Združenih narodov v San Franciscu. Navzoče bo pozdravil tudi euclid-ski župan Simms. Na programu bodo tudi nastopili sledeči pevski zbori: Zarja, Slovan, Glasbena matica, Jadran, Planina in Zvon. Nekaj pesmi bodo skupno zapeli, kar bo gotovo naredilo impozanten vtis. Slovenski Cleveland ni imel že precej časa prilike slišati več zborov skupaj. S priredbo Slovenskega dneva imamo več namenov: prvič, skupna solidarnost teženj naših rodnih bratov onkraj morja s programom, katerega zastopa med nami organizacija SANS, v kateri so pridružene vse naše podporne organizacije. Drugič, da se naš slovenski Cleveland bolj pouči o pravem delu SANSa. Namen Slovenskega dneva je tudi, da oživimo delo za naš trpeči narod v stari domovini in zaeno finančno podpremo organizacijo SANS, da bo imela več prilike vršiti svoje delo, katerega ves čas vrši pod spretnim vodstvom tajnika Mirka Kuhla in ostalih odbornikov. Dragi Slovenci in Slovenke! Danes ni čas, da bi spali spanje pravičnega, danes je čas dela za naš narod, kateremu imperializem še vedno streže s svojo grabežljivo roko po življenju in mu hoče ugrabiti zemljo, na kateri so živeli naši rodovi že preko tisoč let. Človek ne bi priča kovaN v tej vojni, da bo kra-marska Anglija imela slabe namene z našo lepo slovensko Primorsko. Pričakovali smo, da bo skušalu v tej vojni popraviti krivice, ki jih je storila slovenskemu narodu v času prve vojne, ko je Italiji obljubila in potem izročila primorske kraje, da jo je tako zvabila v vojno proti Nemčiji in Avstriji. Ta kra-marsku Anglija se ne ozira na fakt, da živi na Primorskem nad pol milijona Slovencev in da sem jim dela največja krivica pod tujim jarmom. Ne, Anglija ne misli na te stvari, glavno, da ona lepo živi na račun dru gih narodov. Sedaj se tudi boji prestiža strica Jožeta, kajti če bi imel on v veliki Jugoslaviji prijateljico in povrhu se dohod TOREK, 19. JUXtta do Jadrana, poiam bi se morda tudi italijansko' demokratično ljudstvo otresilo imperializma in jpostalo prijateljsko z Jugoslavijo. . Vojna v Evropi je sedaj končana. Ubogo jugoslovansko ljudstvo je doprineslo ogromne žrtVe za svojo osvoboditev. Toda ne samo to! V Jugoslaviji je zadrževala 25 nacističnih divizij in tako preprečila, da niso bile te divizije poslane na za* padno fronto in tudi na tisto Anglijo, katera je precej let zadrževala 'S milijone vojakov na domačih tleh in gledala od strani, kako se je slovanska Rusija borila z največjo pošastjo v zgodovini sveta. Da, poleg ruskega naroda je jugoslovanski narod doprinesel proporčno največji delež v boju proti nemški in italijanski pošasti. Seveda, sedaj ko je vojna končana, pa se je pričela zopet kramarska kupčija na račun malih narodov, posebno slovenskega, ki je že tako majhen. Bratska Rusija je dala svojo izjavo, da ona ni priznala v prvi svetovni vojni aneksije slovenskega Primorja in ga tudi sedaj ne prizna, temveč podpira težnje jugoslovanskih narodov. Žalostno je, da imamo tudi med ameriškimi Slovenci izdajalce in prodane duše, ki bi raje videli, da bi primorski kraji še vedno pripadali Rimu in Vatikanu kot pa pod sfero ruskega vpliva. Prav radi tega nekateri mečejo pod noge polena sedanji jugoslovanski vladi, ampak jugoslovanska vlada ve, da so njene težnje upravičene in prave, ter bo obračunal* ne le z zunanjimi sovražniki, temveč tudi z domačimi. Ti sovražniki Jugoslavije kri-če, da zato nasprotujejo jugoslovanski vladi in Titu, ker je v Jugoslaviji vera v nevarnosti. To stvar prinašajo v ospredje samo zato, da slepijo in varajo svoje verno ljudstvo, ki ne, zna samo zase misliti. Ali nimamo v naši veliki Ameriki verske svobode? Ali je tu vera ogrožana? Ne, tu imamo demokracijo in vsakdo lahko svojega Boga moli. Prav taka svoboda in demokracija bo vladala (udi v Jugoslaviji, če ne še večja. Kar se faktično nasprotniki sedanje Jugoslavije najbolj boje, je skrb, da bodo rudniki, banke in bogata posestva izročena ljudstvu. Ce se bo to zgodilo, kdo si bo potem redil lepe, o-krogle trebuhe? Toda tista doba, ko je vladajoča klerikalna klika zatirala naš slovenski narod, je za nami, kajti ljudstvo je storilo svoj obračun in se ne bo hotelo več povrniti v razmere, kakršne so bile pred to vojno. Vsa ta zavajalna politiku prihaja iz Rima in Vatikana v škodo slovenskemu narodu. Ne, ne gre za vero, kakor kri-' če ti narodni zavajaki, temveč za škofijska in druga cerkvena poaeatva, katera so si po krivici prilastili cerkvenjaki s tem, da so umirajoče strašili, da jih bo hudič vzel, če ne zapuste svo-j jega premoženja cerkvi. Dragi Slovenci, ako vam je draga vaša rojstna gruda, na kateri je tekla zibel vašega življenja, boste gotovo prišli dne 8. julija na vrt Slovenskega društvenega doma. Naj ne manjka nobenega zavednega Slovenca ali Slovenke! Slovenski Cleveland, rojaki in rojakinje, v imenu tukajšnjih podružnic SANSa in JPO-SS ste piošeni, da se gotovo omenjenega dne udeležite te velike manifestacije. Pomagajmo po svojih močqh in zmožnostih, da bo slovenski narod združen, svoboden gospodar na svoji' zemlji in da bo lahko molil svojega Boga v materinščini. V lepi slovenski Gorici je ško-foval italijanski fašist, kateri je preganjal slovensko duhovščino. Tudi Vatikan sedaj ve, kje prebivajo Slovenci, a vsa ta leta je molčal, ko je fašistična pošast divljala po Primorskem in uničevala na najbolj krut način slovenski narod. Da, vse to je Vatikan dopustil in mirno gledal, ne da bi protestiral proti krivicam, ki so se godile slovenskemu narodu. Ubogim primorskim rojakom so Italijani vlivali ricino olje v usta in jih izganjali na Liparske otoke, a papež jim ni pomagal, ni hotel slišati njihovih glasov. In danes še vedno najdemo ljudi med nami, ki žele, da bi slovenski narod še na dalje živel v takih razmerah. Sramota, da jih je rodila slovenska mati! V svoji slepoti vsega tega ne vidijo, ali pa nočejo videti. Mogoče pa dobivajo kakšne subvencije. Kdo ve, Judežev Iškarijotov je veliko tudi med nami. Vsa umazana propaganda, katero vodi gotov "svetovni list," nam priča, da ima ta reakcija dobro kovačnico laži in potvar-janja. Na pisma, ki prihajajo iz stare domovine, se ne ozirajo in jim ne dajo prostora v svojem časopisu, kajti boje se, da bi o-kužili svoje zapeljane čitatelje. Ampak vsa ta gonja je zaman, vsa ta kramarija ne bo uspela, kajti slovenski narod v stari domovini se ne bo pustil, da bi ga zatiralci še nadalje vodili za nos! Narod je pripravljen tudi izkr-vaveti, kot pa da bi šel ponovno v sužnost. In dobro se drži pod vodstvom junaka Tita in jugoslovanske vlade! Naj plačanci še tako vpijejo, pomagalo ne bo vseeno nič. * Kdor čuti tako in ima še kaj slovenske poštenosti v svojem srcu, se bo gotovo udeležil velike narodne proslave, ki se bo vršila v nedeljo, 8. julija, na vrtu Društvenega doma v Eu-clidu, O. Za podružnico št. 48 SANSa: J. F. Dum, tajnik. Hitlerjev glavni antlsemlt, notorični Julius Streicher je bil M. sačen, ko so jo skrival na neki kmetlH pri Boskieju, Nemčija. V ujetništvo Jo moral Iti v spremstvu židovskega vojaka. Tudi po«, ttčna iustlcal Filmska igralka Jane Wyman «1 semo kreeotlca. marveč j« tudi dobra uniontatka. Udolstvule se v Scroen Actors Guildu (ADF) kot članica ekeekulire ln unljskega odbora sa smago. Časovni komentarji Chlcago. 111.—Mnogi časnikarji, ki so si ogledali razne kraje in mesta v osrčju porušene Evrope, pesimistično pišejo o obnovitvi uničenih mest in resta-vriranju normalnih razmer; človeka strese groza ob misli na uničene sadove trdega dela generacij. Človek je ustvarjal v potu svojega obraza, se trudil od ranega jutra do pozne noči, potem pa je čez noč vse pokončal, uničil z nezaslišno silo in duhovitimi, peklenskimi iznajdbami svojega uma. Uničenje fn razdejanje v tej vojni je tako ogromno, da največji optimist postane pesimist. Vendar pa bo človek-mravlja zopet znesel kamen na kamen in postavil, kar je podrl. In to najbrže v krajšem času kot si mislimo. Njegova produktivna sila se je podeseterila, poslote-rila, iznajdbe, ki jih je rabil za destrukcijo, bo vporabil za konstrukcijo, kolektivno moč, ki mu je tako "uspešno" služila pri u-ničevanju, bo vpeljal v mirnem času za stojo blaginjo, oziroma jo že uvaja po vsej Evropi. Poročila prihajajo, da malone vse evropske države prehajajo v kolektivlstični red. Skoro nobena nova vlada ni brez komu-ntatičnih in socialističnih zastopnikov. V Franciji so pri občin-' skih volitvah skoro povsod zmagali radikalci. Ogromna posestva na Poljskem, Madžarskem.' Češkem. Nemškem, katera so lastovale skozi stoletja bogate družine, danes razkosavajo na manjša zamljišča ln jih razdeljujejo med narodom med revne sloje; rudniki, industrije preha- jajo pod državno kontrolo—na kratko: Evropa prehaja v socializem. Ta socializem pa najbrže ne bo tak, kakršnega si zamišljajo nekateri marksistični teoretiki in ne tak kot ga vidijo v prividu sanjači, temveč bo navzlic vsem trenotnim napakam dozoreval iz praktičnih izkušenj in se zmeraj bolj izpopolnjeval. Reakcija vseh barv, ljudje, ki žive od ljudskih žuljev, zavirajo pot v socializem, toda ne bo do uspeli, kajti za vsem tem stoji mogočna in uspešna kolek tivistična država—Sovjetska Ru sija. Nič ni čudnega, da mogočneži po vsem svetu zastavljajo pohod socializma, prav tako je razumljivo, zakaj noče biti Churchill tista oseba, ki bi likvidirala britski imperij; razum-ljvo je tudi intrigiranje poljskih žlahtičev in postopanje ameriških kapitalistov, teže pa je razumeti obnašanje nekaterih "revolucionarjev," ki se boje revolucije, in trudijo se na vso moč s kapitalisti vred, da bi uničili Sovjetsko Rusijo. Toda ves nji hov trud je zaman, kajti kolektivna moč te delavske države je danes močneja kot je bila kdaj poprej. * Milijarde in milijarde dolarjev je bilo potrošenih za uničevanje, za krvavo vojno, in trosi se jih še danes, ker vojna z Japonsko še ni končana. Seveda, v vojni smo in ni drugega izhoda. Toda ko človek čita o bi lijonskih proračunih za vojrfti, se domisli Hooverjevih časov, ko se je vsako zahtevo za zboljšanje gospodarskih in socialnih razmer pobilo s krikom, da je treba "balancirati državni bud-žet." Prav tako se domisli na kričanje po vsej deželi radi tistih par dolarjev, ki jih je "potrošila" Rooseveltova administracija za konstruktivno delo organizacije WPA. In vendar je bil tisti denar v prmeri z denarjem, ki je bil že potrošen za vojno, kot kupljica v morju, a dežele še vedno ni vrag vzel. e Drelaer. poznani ameriški pisatelj, je pred leti aapisal članek, v katerem je trdil, da je nevrotičnost ameriškega naroda, zlasti prebivalstva po mestih, zelo velika. Tedaj so pisatelja mnogi pobijali, češ, da zelo pretirava. Da je imel tedaj Dreiser prav, se ie izkazalo posebno v času te vojne, ko ni bilo potrjenih k vojakom mnogo mladih mož, ki so bili fizično sicer zdravi, a duševno zmedeni, nervozni in nezanesljivi. Pred kratkim pa sta se zopet zgodila dva primera, ki pričata o duševnem stanju dveh mladih žensk. Neka 2#-letna mati iz Chicaga je hladnokrvno utopila svoji hčerki v banji. Starejši Je bilo tri leta. mlajši pa samo •edem rneflAr. Neka mati, stara 22 let, iz Peorije, 111., pa je svojo dve leti in pol staro hčerko najprvo zagnala po stop-njicah z namenom, da jo ubije, ko pa je videla, da deklica še vedno živi. Jo je zabodla triin-dvajsetkrat s kuhinjskem nožem. katerega je najprej dobro nabrusila. Pisec bo šel s svojo družino prihodnji teden na počitnice. Kam? Razumljivo—v Cleveland na farmo SNPJ. Milan Medvešek. RAZNOTEROSTI Hudson. Wyo.—Ker je naša naselbina majhna, nimam poročati dosti novic. Farmarji so sedaj zaposleni s sejanjem in sa-denjem, prav tako oni, ki imajo vrtove okrog hiš. Nekateri imajo tudi veliko piščancev in tudi ta živalca, da dosti dela. Včasih, ko je bilo v tej okolici okrog tristo rudarjev, je bilo veselja na koše, sedaj pa je bolj dolgčas vsem razen farmarjem, ki morajo delati od jutra do večera, ako hočejo imeti obdelano zemljo kot mora biti. Tukaj ni druge industrije kot v Rivertonu, 14 milj od tu, kjer pridobivajo na tisoče sodov olja. Tam lahko dobi delo marsikdo in je dobro plačan, če le hoče delati.' Tako. Vojna je končana v Evropi, toda menda ne bo mir trajal dolgo časa, kajti vse kaže, da Churchill in papež hočeta, da bi tekla kri v potokih! Stalina in Sovjetske Rusije se bojita. Churchill bi rad zasedel celo Jugoslavijo, katera je toliko poma-magala zaveznikom zoper naciste in fašiste. Da, Angleži bi najbrže poslali svoje čete v Jugoslavijo, ako bi se ne bali Rusije. Churchill je pokazal, koliko mu je za svobodo drugih narodov, ko je zasedel Grčijo. To bi se črni reakcionarji i/. Clevelanda veselili, ako bi Angleži zasedli Jugoslavijo. Toda te račune jim je prekrižal Tito s tem, da ji stopil v zvezo z Rusijo. Človek je res čudna žival, da tako hitro pozabi, da mu je nekdo pomagal. Prišel bo dan pla-ičla tudi za Vatikan, ako ne bo prenehal delati združbe radi komunizma. Ako ne bi bil nas predsednik Roosevelt ubrahil. bi tudi Vatikan dobil zasluženo plačilo. Človek, človek je res čudna žival! Zgagarji iz krojja Ameriške Domovine bolj lažejo, zabavljajo in natolcujcjo Stalina in Tita kot pa Hitlerja in Mussolinija, ki sta morila m požigala po Evropi s papc/.u\« vednostjo. Z orožjem, ki jijn» ga je blagoslovil pajHŽ, sta kršila tisto božjo zapoved, ki P'-' vi ne ubijaj. Zakaj cerkve« "dostojanstvenik" tak. zap"**» ne upošteva? Ali velja ta zap" ved samo za brezpravno lju]' stvo, hinavci? Ko sem šel 19. maja iz ^ nišnice, sem čakal \ busu <».« ■ peljem proti domu. Trije nn* so se pogovarjal, o konfere* Združenih narodov, vr na San Franciscu. in edi i vi: "Kaj bodo neki San Franciscu''" O« odgovoril: "Ako 1»' Roosevelt živel, bi. dobrega sklenili o nin se vidi. da Churchill gleda kpt pa za svet Tretji pa je dejal: h ' žrtvovala največ zr 1 *" ^ vojni. Anglija pa "*Ui{ " ^ ^ šetari. Amerika pa P»-' " r narjem in z življenji nov." . . tfš Ko sem poslušal f (Dalje ae t. sua»» h pri- [ff! Hi » I P« J» vedi* ,vo W takopi , j. J£lt ' # u mir Slomški vodniki in preroki Dr. Ivan Lah (Nadaljevanje) Simon Gregorčič (1844-1906) Slovenska pesem, ki nam je postala ščit in meč, s katerim smo h • nili svojo narodno posest, je čimdalje bolj odmevala proti na jugu ki se je le malo oglašal ob času našega prvega prebu Od leta 184« se glase po Krasu pesmi Vi\harjeve, ki so po ih lahkih napevih postale narodne popevke in budnice: Cujte gore m bregovi, da sinovi Slavf smo. V Trstu se zbirajo rodoljubi v -Slovanski čitalnici", kjer se snujejo načrti za narodno kulturno delo. Glasovi novega življenja segajo v našo Goriško in v razlegajo ob bregovih Soče v tihe pogorske vasi. Naša pesem se oglaša čim dalje mogočneje v pevskih zborih, v družbah In šolah v nji se izražajo vse naše nade in bolesti. V Gorici nastaja novo središče naše narodne misli, ki odgovarja mehki čuvstvenosti in južni živahnosti našega kraškega ljudstva. Z visokih planin nad bregovi Soče je prišel v to solnčno, pre-bujajoeo se Gorico Simon Gregorčič, da postane najvišji glasnik naših narodnih idealov, in največji prerok naše' bodočnosti. V njem se je zlilo vse, kar je trepetalo na dnu slovenskih src, kar so čutile naše užaljene duše, kar je odmevalo še nejasno povedano od mej do mej naše domovine. Ob času splošnega narodnega petja, ki se je razlegalo v različnih glasovih, ubranih v eni skupni narodni misli, se je oglasil nenadoma iz solnčne Gorice in zdelo se je, da so vsi drugi pevci utihnili in onemeli, da slu-šajo "goriškega slavca". Napolnil je vsa naša polja in vrtove, vse naše hiše in koče, vse naše duše in srca s svojimi pesmimi in-dotlej še ni šla preko slovenske zemlje pesem pesnika, ki bi bila tako na mah odjeknila v srcu vsega naroda. V tem je pomen pesnika Simona Gregorčiča za naš narod in za našo književnost. Čar in žar njegove pesmi je bil tako svetal in močan, da je prebudil iz spanja še tisoče in tisoče src, ki so bila nedostopna ali neob-čutna za glasove prejšnjih naših glasnikov in buditeljev. Pod njegovo pesmijo se raztopi sleherno slovensko srce, njegova vznesena ljubezen do teptane domovine in zatiranega naroda vžiga čuvstva in misli, naše duše se odpirajo in čudovita melodija njegovega jezika nam zveni kakor davno znana pesem domačega napeva. Prišel je med nas pravi pesnik v pravi čas. Zato razumemo, zakaj pod njegovo pesmijo odmeva vsa naša zemlja, zakaj jo prepeva ves narod za pesnikom. je bila pesem naših polj in ,f!('ra. naših planin in dolin, naših logov in gajev, a obenem pesem našega hrepenenja po svo-Mi, naše narodne bolesti, naše vere v zmago pravice, našega upanja v bodočnost, naše ljubezni do rodne grude. Zato tudi razumemo, zakaj je ime Simona Gregorčiča poleg Jurčiča najbolj priljubljeno slovensko ime. Ako danes izgovorimo to ime, ^»utimo v srcu bolest, kajti k'«J. od koder se je glasila nje-K(,va solnčna, taka živo vžigajo-»*semt je pokrila črna tema. 1,1 i/ te črne teme se zdi, da '«irueva njegov duh v našo svo-J"1«' 'n nam govori o težki uso-^ «j j«' zadela njegovo domovi-,n "a.še misli pogosto roma-J" ob Soči navzgor na tiste ne-K,liJJ tako jasne planine, ki so ,-,n l"'.slale s svojih bregov nu-"¡'rodnega pevca. <" caoawr Za gQspodinje Skoraj povsod je razširjeno mnenje, da so Italijani iznašli makarone in da so oni največji mojstri v pripravljanju teh in podobnih jedil. Resnica je, da so poznali in izdelovali te dolge močnate cevke Kitajci par tisoč let, preden so se vdomačile v Italiji. Potem se je pa ta industrija tam res zelo razširila, in Italijani sami smatrajo makarone, poleg polente za svojo nacionalno jed. Ampak danes so znani po vsem svetu in v Ameriki ne manj kot po Evropi. „ Izdelujejo se tukaj v ogromnih množinah in so postali tako domači kakor v Italiji ali Franciji. Dobe se debeli kot makaroni, tanjši kot spageli, dolgi, da pokrijejo največji krožnik, ali pa kratki in malo zapognjeni v "koleno." To pa ni tako važno kot dejstvo, da se lahko pripravljajo na neštete načine. V naslednjem podajamo navodilo za en način, ki ga mnogi imenujejo italijanski, pa se zdi, da je pravzaprav francoska iznajdba. Na tem seveda ni nič ležeče, pač pa je jed dobra in ne dela posebnih težav. Spaghetti v pikantni omaki 2 žlici maslu uli oljčnega olja funt zmletega mesa (sume govedine ali pa pomeiunc s svnijskim mesom) 6 unč paradižnikove gošče (tomato paste) 2 in pol kupici kuhanih puradiž- nikov tri četrt kupice vode parmezanskega sita, če ga imafl rada 2 ali tri stroke fino zrezunega česna malce sesekljanega petriilju malce sesekljano zelene en fino zrezan lavorjev list žličico soli za spoznanje popro dva funta spagetijev 6 četrtink (quarts) vrele vode z 2 Žlicama soli Paradižnikova gošča se dobi konservirana v mnogih prodajalnah. Pri nas so jo ženske znale imenitno delati v Dalmacni in tudi nekod po Primorju. Če je ne dobiš v trgovini, si lahko pomagaš s tem, da vzameš namesto nje še eno kupico in četrt kuhanih paradižnikov; v tem slučaju ni treba navedene tri četrt kupice vode. - Nekateri jedci imajo zelo radi sir, drugi pa ne. Če ga rabiš, je parmezanski pač najboljši; ime ima po mestu Parmi, kjer so gu najprej izdelovali. Sedaj ga zelo ponarejajo. Dober je pa več ali manj vsak sir, ki se da lepo nastrgati ali zmleti. Ogrej v težki ponvi maslo ali olje, kar ti bolj ugaja, ko je vroče, pa dodaj najprej zmleto rrje-so in praži, da se lepo zarume-ni. Potem dodaj paradižnikovo goščo z vodo (ali pa gori omenjeno nadomestilo), kuhane paradižnike, sol, poper in dišave ter pusti, da se počasi praži pol do eele ure. Medtem kuhuj spuge-tlje v slanem kropu 15 do 20 minut in ko so toliko kuhani kot jih imaš rada, jih odcedi. . Na ggret velik krožnik stresi kuhane špagete in jih lepo naravnaj. Potem polij povrh omako in serviraj gorko. Sir lahko daš posebej na mizo. Ta množina zadostuje za dvanajst jedcev. » Med kuharicami je mnogo zanimanja za zaključna jedila (deserte), ki pa se večinoma lahko rabijo tudi s kavo, s čajem in ob vsakovrstnih prilikah sploh. Kakor pri nas potica ali zavitek, tako je v Ameriki pred v.s<*n priljubljen "paj". In med neštetimi vrstami teh pogač je jabolčna še vedno na prvem mestu. Iz Francije prihaja nekoliko drugačen recept za jabolčni paj kot je tukaj v navadi in če ga poskusite, boste gotovo priznali, da je zelo slasten. Francoski jabolčni jwij H do Ü sočnih jabolk po) do dvu tretjini kupice slad kurja Sličico cimetu 2 ¿lici maslu 2 žlici tortne moke Se pol kupice muslu pol kupice rjavega sludkorju kupico tortne moke testo za eno .skorjo Pokrij globok krožnik (pie plate) z izvaljanim testom za skorjo. Olupi, očisti in tenko z reži jabolka. Zmešaj sladkor, cimet in dve žlici tortne moke, potem pomešaj to z zrezanimi jabolki in jih razpoloži p,» spodnji skorji. Če so jabolka bolj suha, jih malo poškropi z vodo. Povrh razdrobi dve žlici masla. Vmešaj (cream) pol kupice masla z rjavim sladkorjem. Pre-sej kupico tortne moke in vmešaj v maslo z žlico ali testovnim mešalnikom, ali pa kar z rokama, tuko da dobiš drobljivo testo. ,To, zdrobljeno, posuj povrh jabolk. (Nekoliko teh drobtin lahko posuješ po spodnji skorji.) Peči v vroči pečici 450 st. F. kakšnih petnajst minut, potem pa zni/.aj vročino ne na več kot 350 st., rajši malo manj in peci še približno pol ure. Ker se ni bati, da se sesede kakor torta, lahko pogledaš, da se prepričaš, kdaj je dopečeno. Bog brez cerkve V New Yorku, kjer je marsikaj mogoče, pripovedujejo sledečo zgodbico: V eno najodličnejših cerkev je neko nedeljo hotel vstopiti sicer bolj revno, toda snažno oblečen starejši mož. Nu vrliu stopnic ga je ustavil vratar z nastopom kakšnega španskega grunda iz dobe Filipa. "Ali ste član naše cerkvene občine?" ga je vprašal in v njegovem glasu se je izražal dvom, ki skoraj ni bil vtič dvom. Starec je priznal, da ni član, ampak je mislil, dii je cerkev odprta vsakemu, če se hoče pomoliti svojemu Bogu. Vratar ga je pomoril. "Kako ste le mogli pomisliti, da je ta cerkev za vas? Kuj, če bi vpra Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja b 2. M rani.) mož, sem sam pri sebi mislil, ti možje pa že nekaj vedo. Potem pa je šofer pognul bus. Ko sem piišei domov, sem našel eel kup raznih časopisov, ki jih razen Proletarca nisem čital že 20 dni. Takoj sem se lotil citunja. Ameriška Domovina se zgražu nad Titom, ker deluje, da bi se v Jugoslaviji cerkev ločila od države, Ali ne bi bilo pajbolj piuktično, da bi se to'zgodilo? Saj imamo tudi v Ameriki tuk sistem in ker je nam u.šee, bo tudi našim rojakom v stari domovini. Kdor hoče duhovniku in njegovih naukov, nuj ga plačuje, Naj še pripomnim, tla od bo*je Atime ne more nihče žl-, veti. V neki drugi izdaji A. D. njen prt Antwerpu. prejema kolajno modrega srca od polkovnika pa sr urednik jezi, ker je Tito T. F. Sheehans. V te) vojni so tudi mornarji doprinesli velike rešil otroke krščanskega nauku. Šrtve in tisoče Jih Je našlo grobove v hladnih morskih valovih. ! Če se je res to uvedlo v sloven- .......' i». i ■■ m..........i ■ ..i.»,, i ■ i' 1 ■" skih šolah, potem gre vladi vse priznanje. Kaj bi ruzni kaplan-čki ubijali v glavo otrokom tisto prazno klepetanje in jih učili slepe pokorščine do raznih zajeda leev in farizejev, V Ameriški Domovini vidim, V drugi svetovni vojni so dali ameriški južni Slovani s svojim tla so na prvi strani ponatisnili knostruktivnim delom svoj maksimum za izvojevanje zmage /rdi« sugestijo Miluna Medvcška, ko njenih narodov nad tiranijo nacifašizma. Organizirani Američani Jim je jUibrusil, naj se ukitlajo južnoslovanskega porekla še nadalje doprinašajo svojo, krepko v Hlm zu njlnistrante. Pieprl-podporo v vojni ameriškega naroda proti Japonskemu militarizmu, čim sem, da ne bo šel nobeden njih l/ te «le. ele, Ki je lot. na od cerkve, vzllc temu pa se l- Mornar Lorenso Noto. član mornarske unije CIO. kl Je bil ra Nameni zedinjenega odbora južnoslovanskih Američanov Zuto je prizadevanje demokratičnega dela našega nuroda v Ameriki dobilo, kttkor je znano, zasluženo priznanje visokih krogov v VVashingtonu. Bres dvoma je, tla leže uspehi našega naroda v organizaciji in edinstvu. To je najbolj m«-nifestiralo v tej vojni kljub po-izkusnim naporom raznovrstne nusprntniške propagando. Nacionalni kongresi naših nu-rodov v Ameriki so Častno izpolnili svojo nulogo. Vrhunec uspehu njihovegu delu ju bilo osnovunjc Zedinjenega odboru južnoslovanskih Američanov. Pet kongresov je povezalo svoje konstruktivne sile v tem odboru. Nu kongresu nuših narodov se je uveljavilo njihovo edinstVO, vojni odtrgan od svoje narodne mttjn n.|o dobro. | Katka Zupančičeva je zapisa-Sovrainikl nove Jugoslavije |Mi (1|| na Vsem božjem svetu ne mirujejo. Dasi je jugoslo- j^jj m|rn,,ga in dobrega naroda vanska reakcija razbita, niso knt jt, ^venski, Ako pa človek njeni najbolj zagrizeni ostanki ¿itjl Ameriško Dombvlno, pa više uničeni. Pri vsakem koraku (li, (ja p|n0i (ja ni bolj divjega se trudijo, da zapeljejo ume- in brezveatnega narod« na sve-riško javno mišljenje s pot v ar- tUt p„ mntnjU A, I). krnulu ne j en jem resnice n stanju v Jttgo- v w(ull domovini nobenega slaviji. Njihovo profsŠlsttčno duhovnika ali nune, ker Jih bo delo Je škodljiva ne samo inte- Tj|„ VMI, pohrustal. Ima pač resom narodov v Jugoslaviji, (jober Želodec, če vse ti» prebavi. v ampak tudi vitulnim interesom ja pmisr. demokracije. Zedinjeni odbor mora še nadalje stati na braniku demokratičnih pravic narodov Dr, Schacht »e pritoiuje ameriških in jugoslovunskih. in izpeljalo naduljnju delo. Nasprotniki edinstva nušega naroda niso uspeli s svojimi peklenskimi nameni kljub vsej svoji slinusti propagandi, Delo Zedinjenega odbora je povezalo pozitivne sile nacionul-šali svojega Boga, ali je to pro-1 nih kongresov in jih jo prlpe- Zedinjeni odbor mora povečati svojo aktivnost, ker demokru-"katero je z aktivnostjo zgrudilo I tične vrednote ene in druge stor za vas in kako bi spudali v družbo odličnih ljudi, ki prihu-jajo sem?" Mož je spoznal, da nič ne pomaga in je odšel, v glavi so mu pa rojile misli, ki jih ne bi bil povedal vratarju. Par tednov je minulo in sturi mož je zopet prišel pred cerkev in hotel noter. Predenj je zopet stopil isti dostojanstveni vratar. Hotel ga je odpraviti kar na kratko in je že dvignil roko, potem se je pa domislil in gu posmehljivo vprašal: "No, ali sto vprašali svojega lioga, ali je to cerkev za vas?" Mož je odgovoril: "Da, vprašal sem ga." In preden Je vratar imel časa, da bi kaj dejal, je nadaljeval: "Pa vest«-, kuj ml Je odgovoril? — 'Nikar ne izgubite upanja,' je dejal Hog 'I^e še po Ijalo iz njihovih ožjih domen v široko ameriško politično javnost. S tem je Zedinjeni odbor postal reprezentativna organizacija vseh demokratičnih ameriških južnih Slovanov. S prinašanjem resnice o borbi naroda Jugoslavije je Zedinjeni od-1 bor stvarno dovršil veliko zgodovinsko vlogo. V najbolj kritičnih časih, ko je propaganda vseh sovražnikov našega naroda cvetela v lažnjlvem triumfu. je Zedinjeni odbor s svojim efektivnim publicističnim delom uspel, da obvesti ameriško javnost o perfidnih mahlnacijah jugoslovanske reakcije v inozemstvu in popolnoma razkrinkal lažnjivn legendo o Draži Mitiujloviču. Kadi tegu, ker se je neustrašeno boril z resnico in iskal pripore zu ustvarjenje principa de skušajte, morda se vam posreči mokrsdje nu Balkanu, si Je /e-priti v to hišo molitve. Jaz sem Vinjeni odbo» opravičeno prido- poskuša), da bi pnšel vanjo, tal-kar so jo sezidali in odprli, |>a doslej še nisem dosegel uspeha'," ' " pastirček tem glaimn ro raz»deval, ' not*tk ,K> dolu grcdttč, "" j* * "fkraj Opeval. "' bol i lam m«em poznal, «dirom sem ratel, W vedno tam gori o stal 'tov* ,patri . . . ' trt)a vetrlega glas. 'rt* * "'leti ti*, «PUttil te. rojtivena vat, ' u« pustil, planine» (Pastir .1 Japonski Cok .r.l.Jo i. kol d« —«-» 'Uk*rD° bil zaupanje širokih slojev ju goslovanskegu nuscljeništvu v Ameriki. Pred Zed in jen im odborom stoje še danes velike |xilltične naloge. Zelo nevarno in škodljivo Je trositi zmoto, da se radi končane vojne v Kvropt labkt) pie-neha z delom zedinjenega odbora. To je buš ono, nu kur komaj čakajo sovražniki nuš< gu nuroda. Neposiodnl dogodki po dovršeni oboroženi borbi v Kv ropi pričajo, du bo boihu /a pravičen mir na svetu Zelo t«*>ku in ostru Ameriški Jugoslovani ne moremo pusivno opazovati namenov reakcije, du ona zaigra plavite narodu v Jugoslaviji, kuleru je bila pridobljena in iz-vojevana v krvavi štiriletni bor bi. Zu vsulo fiu objektivni ga o-puzovulru je očividno, da zavisi ioošljltc Zedlnjenemu od-j Po zavezniškem naziranju to boru, ker je potreba velika in nikakor ni opravičim za človeka, nujna, kl so je pridobil največjih zaslug Zedinjeni odbor je s svojim za Hitlerjevo vojno gos|>odar-dosedanjim delom zaslužil in o- sivo. pravici! zaupanje nušega narodu v Ameriki, To nus vtrjuje v j veri, du bo nuš narod, iiosebno pa naši dosedanji sodelavci, še nadalje prožil v teh usodnih časih rmiterijalno in moralno |>o-moč temu odboru. Zedinjeni odbor Juinoelovsn-skih Američanov, 4U5 l.exlngton Avenue, New Yoik 17, N Y. WHIM THE FUEL OOEt Meteor iti Meteoiiti so meteorji, kl padejo nu zemljo. Večin« meteor jev, kl neprenehoma Iromburtli-rajo naš plunet, Je tuko mujhna, du se v zraku vsled drgnenju takoj s<*žgo. Ker so nekaj o tem slišajo, mislijo ljudje večinoma, du je meteor, kadar pade nu /«•mijo, silno vr'W To je mogoče, če je meteor 11 Železen, če je pu kamen, Je hludan uli pu kvi i j emu mlačen, ker se pri padcu sko/i ozračje iu/Im Iji iiu skorja hitro odlušči. V Proevell ao 4n«vne »v »lov ne in delavske mil. Ali Uk ¿lUie vsek dsn? Il lake« 12,500 gallons of g M» line lo Utla one pilo«.. i..«......*«., wr Éyrt^jS* Man« ooe (tj Of S ID TU« MTV. ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE •e trsi d,u4tv.ni tajniki tn tajnice ta lum. «I Jih «sutlvs Is v all Jo V le •vrhe. Nsél nnsisvljsnl lokalni tn potovalni S4Mi«nniai se «nlnéene ekvaje s*i UuU BsiUiu-, aa MUweukee. Wis. In okolico. Anion JsnkvflcS. aa Clovoland. Ohio In okolico frank Klui» la Chlakoima. Mino. as Chlahoün In ekolloo. frank C trotan la Tiso Hill, fa* aa »14 MO«ln)e «ahnéno Panno. Anion ZofolS la Horml^. fa. «a vso s«|*o4no P«nnaylt»anlja John Zosnik aa Oolveil Is. okoilan. Polo* vsok tok po lohbo vsak 4Un ■II asrsialk aom poUJe svojo nosoé Uno direktno llsl«t PROfVFTA H%7 «o Lown4olo Ave. Chirofo. ni. IZ MODERNEGA SVETA Spisal F. S. FIN2GAR (Nadaljevanja) XVII. Dr. Sluga je slonel pri odprtem oknu. Solnce ga je obsevalo, vlažen jug sc je igral z njegovimi lasmi in polnil sobe z vonjajočo vlago ter pregnal iz vseh kotov pusto prsnobo, ki se je izkadila pozimi iz peči in se zajedla po stanovanju. Zdravnik je zaklopil knjigo in jo vrgel na mizo. Obslonel je v sladki melanholiji. Delati se mu ni ljubilo. Mehka lenivost je ovila njegove ude. Želel si je miru, da bi sanjal na solncu, sanjal karkoli že brez reda in volje. Želel si jc pa hkrati tudi družbe, človeka, ki bi z njim govoril popolnoma vsakdanje stvari; samo da bi bil dober, da bi brez zlate tehtnice lahko govorila, kar koli bi si domislila. In danes je res čakal takega človeka. Pogledal je že večkrat na uro in se ozrl skozi okno. Prosenc mu je obljubil, da ga obišče. Vedel je, da pride gotovo. Kar je adjunkt obljubil, je izpolnil. Samo takoj bi ga rad. Skoro jezilo je doktorja, da še ni nihče potrkal. Vsak ropot ga je zvabil k durim, da bi zaklical in hkrati odprl vrata, ker je vedel, da drugi ne pride, ne sme priti, saj čaka in hoče samo njega. Slednjič je vendar stal Prosenc sredi sobe. V veliki desnici je držal prijateljevo roko, z očmi je pa sodil in ogledoval njegovo stanovanje. "Saj stanuješ kakor grof!" "Za silo! Odloži in sedi!" Prosenc je vrgel svršnik na stol in nanj poveznil širokokrajni klobuk. "Izvoliš piva?" "Karkoli—ali pa nič! Samo na solnce greva —k oknu!" Prosenc jc potegnil mizico k oknu, postavil ob njej dva stola in prijatelja sta sedla tako, da ju je grelo solnce v hrbet. "Prijatelj, to ti rečem, pomlad je nekaj posebnega! Veselim se je kakor otrok pomaranč, bojim pa kakor nesreče!" "Zakaj bi se je bal!—Dobrodošla!" Izpila sta vsak čašo plzenca. "Zakaj sc je bojim? Zato, ker postanem vselej spomladi nekoliko prismojen!" "Recimo vesel, kakor vsak. Vpliv predram-ljene narave!" "Prismojen, le ostaniva pri tem izrazu. Prismojen zato, ker ae neke spomladi gotovo tako izpozabim, da se oženim. In to je tisti strah, ki mi ga prinese vsaka pomlad!" "Ce sc pametno oženiš, te pač nI treba biti strah. Večno vendarle ne boš kolovratil po svetu samski. Če si pa spomladi najbolj dovzeten za prihod ljubezni, odpri ji «vrata!" "Odpiraj jih le ti, jaz nisem zato. Pri vseh svojih lumparijah sem vendar toliko pošten, da ne bom rinil nikogar s seboj v nesrečo!" "Saj ne veš!" "Sc predobro.—Sedaj kaj drugega, če ne, ti uidem,—Aj, to solnce! Čaj, na okno se naslonim!" Prijatelja sta se naslonila na blazinico, prižgala smotke in govorila. Pod oknom so se pojavili kontrolorjevi. Bu-talič je vodil otroka za roko, Seme je spremljal gospo in zagotavljal, du se maščuje nad zdravnikom, ker jo je tako kruto žalil. Zdravnik se družbi vljudno prikloni. Vsi so mimogrede pogledali na okno, kontrolor je nekaj zamrmral—odzdravil mu ni nihče. Sluga je osupnil in odstopil nekoliko od okna. Prosenc se jc pa glasno zasmejal. Na njegov smeh se je ozrla vsa družba z jeznimi pogledi na udjunkta, ki je mirno kadil in gledal na cesto. Luci je bila strašno užaljena. "Gospod nadzornik, kdo je ta impertinentni človek?" "Oprostite, milostna, takoj zvemo!" Seme se je obrnil ln z jeznimi koraki šel po poti proti vratom, ki so vodile v tvornico. "Kaj se ponujaš in siliš tem ljudem? Ali si . videl, kako te prezirajo! Ne bodi šlevast! Kaj pa imate?" "Kaj imamo? Nič! Čisto nič! Saj že ves teden nisem govoril z nobenim!" "Nekaj je pa vendar! Ali si videl te obraze? Vsak posebej ti je dal klofuto!" "Če zaradi otrok?"--- "Zaradi otrok? Ali si jih razžalil, oštel?" "Posvariti sem jih hotel—razumeš—hotel samo, ker sta mi iztikala tu po omari. Pa sta zagnala glasen krik in bežala potem k mami." "Ali ne veš, da manj boli, če mater s polenom, kakor njenega otroka s pogledom? Causa sufficiens! Toda sedaj glej, da si mož! Če se ponižaš pred temi ljudmi, potem prodaj diplomo branjevki, da zavije fige vanjo!" Nekdo je rezko potrkal. "Slobodno!" Nadzornik je vstopil. Na njegovem čelu je bil pečat nadute predrznosti, v obrazu se je treslo veliko razburjenje. "Gospod doktor, prosim ene besede z Vami!" "Govorite! Moj prijatelj gospod pristav, ne sliši nič, kaj ne?" "Mene ni tukaj!" Prosenc se je naslonil skozi okno. "Med štirimi očmi, prosim!" "Da, med štirimi! Gospoda ni tukaj! Prosim, izvolite!" Nadzornik je bil jezen. "Dobro. Ali vam je znano, da ste vi razžalili obitelj kontrolorjevo, osobito gospo, ker ste bili kruti z otrokoma?" "Ali vam je znano, gospod nadzornik, da vas to čisto nič ne briga?" "Jaz bi ga bil že ven vrgel," je zamrmral adjunkt skozi okno. "Gospod doktor, jaz sem intimen prijatelj kontrolorjev, torej je moja dolžnost---" Adjunkt se je obrnil pri oknu in se zasmejal z globokim basom. Seme je drgetal gneva. Stopil je korak proti Prosencu. "Nadzornik Egon Seme, c. in kr. rezervni častnik." "Pristav Prosenc in tako dalje—kakor vi!" "Vi ste se smejali prej skozi okno, sedaj se zopet smejete. Povejte, zakaj?" Glas se mu je tresel. Prosenc je pa kadil in se ni ganil od okna, kjer je slonel s hrbtom na solncu. "Imam puč tako navado, da se vsakemu lažnivcu smejem." "Kaj? Kdo je lažnivec? Ali ste vi mož, ko ste rekli, da vas ni tukaj, sedaj se pa meni po-smehujete? Vi me žalite?" "Morda-Lče je takega pobiča sploh mogoče žaliti!" Seme je prebledel. Drhteča roka je segla v žep. Potegnil je pa prazno iz njega. Nato je skoro zacvilil: "Na svidenje!" in je izhrumel skozi vrata. Prosenčev bas gn je spremil. "Kaj si mislil? Seme te pozove!" "To hočem!" "Ali sprejmeš? Saj si bil na Dunaju princi-pielni nasprotnik boja?" "Beži, beži—principielnl nasprotnik! Saj sem še danes. Ali takega razposajenega fantička je treba nabiti, da je priden!" "Meni je ta stvar zelo neljuba!" Zdravnik je bil razburjen in je hodil po sobi. "Dragi moj, tega bi ne bilo treba!" (Dalje prihodnjič.) tri NOVELE Miguel Cervantoa Prevedel dr. Ivo Sorll Predgovor Ker Imamo Cervantesovega "Don Quixota" še vedno surno v neki mladinski izdaji (taki "izvlečki," ki kažejo božanskega viteza samo kot popolnega norca in nič več, so res prava— izdaja tega večnega umotvora?) sem izbral vsaj izmed njegovih novel (takozvanih vzornih novel —Novelas ejemplares) troje takih, ki ao ne samo razmeroma kratke, ampak ki se mi zdijo zanj tudi posebno značilne; in sicer "Prevaro * cenitvijo" ter "Klnconete in Cortndillo" /ato, ker ae jima najbolj po/na, da »ta otroka istega moža. ki jc ustvaril "Don Quixota.M VMoč krvi" pa zato, ker kaže fte, rekel bi, "prejšnjega" Cervantesa z vso tisto nam te nekoliko naivno, u vendar ljubeznivo "šlrokostjo" In "natančnostjo" starih piscev. Delo ni bilo ravno lahko. V prevodu modernega spisa namreč bi se ne obotavljal povedati česa "po avoje;" če prevajam pa takorekoč "hiatorično" snov, mi moia biti pred vsem na tem, da ohranim čim bolj osobitosti iz- virnika. Nerad sem sc celo odločil, da sem trgal stavke, u res nisem mogel druguče—nič neredkega namreč ni, da sega pri Cervantesu en sam stavek (ne morem reči perijoda—in to je ovira!) vsaj čez tri četrtine Ozko tiskane strani. O drugih težko-čah porečem besedo na drugem mestu, tO-Je v kontekstu prevoda samega. Ne omenjam pa teh tež kot z namenom, dn bi se o» pral, če se mi prevod ni posrečil: dikcija je enostavna, copia verborum le srednja—prave tež-koče čakajo šele prevajalca "Don ytiixotu," kjer n. pr. Sancho Punza preobrata besede, kakor kozel kopice. Vendar bo to delo obenem čez vse prijetno, in jaz sam bi se ga ne branil, če bi hotel dobil Bog. /.di se ml, da bo bolj primerno, če bo obširen ui temeljit Ccrvantesov život opis /družen a -prevodom njegovega "Don Quixota," zato naj navedem tu aam«< najpotrebnejše |x»datkc: Rojen je bil veliko Nació Mi-guel de Cervantes Suavedra leta 1547. Starši, revni plemiči. bi bili radi, da do dovršenih "humanidades" nameri svoj čol-nič proti varnemu pristanu bo-go- ali pravoalovja, njegovo srce pa "embedido con los incantos de la poesía" (napito čarov poezije). Kakor pravi neznani pisec predgovora k izdaji "Don Quix-ota" pri Pcdru Beaume iz leta 1815., ga je speljalo tja ven na brezbrežno morje, kjer ga je čakalo revno življenje ln samotna smrt, a kamor ga sprem-Iju že tristo let ln ga bo spremljalo pač do konca dni na milijone in milijone najboljših src. Saj jc že dovolj tragična usoda tistih velikih mož, ki ji pravimo "usoda nespožnanih genijev." Todu drugi taki možje so našli nekuj zadoščenja vsaj v spoznanju in priznanju najboljših svojih aovrstikov; že črno-obrobljcni posmrtni list našega Franceta Prešerna nam dokazuje, da ga je napisala roka. ki je vedela, kaj smo izgubili. O Miguclu Cervantesu pravi gori omenjeni pisec, da je bil "njegov pogreb žalosten in reven, kakor njegovo življenje samo." A kar človeka naravnost pretrese, so te zaključne bewede: "V hov día confundida su tumba can las otras, no puede distinguirse el sitio donde deberla escribirse; Aqui yace el VRHNJA PLAST "Pustite ga, naj api—mogočo sanja o načrtu sa preuredbo pro dukcijo . . autor del Quixote." (In danes ne razločiš njegovega groba med drugimi grobovi in ne veš, kje bi moralo stati: Tu počiva on, ki je ustvaril Quixota.") . . . Kako lep izgovor bi imeli njegovi rojaki, če bi se bila n. pr. potopila na dno morja galeja, na kateri so ga korzarji vlekli v suženjstvo ali na kateri se je vračal iz njega!—Toda res, potem bi ne bili imeli "Don Quixota," ki je—menda ne rečem preveč?—vendar njih največji ponos . . . Zakaj Cervantes ga je napisal šele v svojem 58. letu, ko že davno ni več "broda-ril" . . . Še ena tragika (čeprav bolj zunanja ravno zato, ker samo notranja), tiči v tem, da se Cervantes niti—samega sebe ni spoznal; to je, da ni vedel, da pojde njegovo ime skozi vsa prihodnja stoletja sfcmo zato, ker je bil napisal—"Don Quixota." Tega sicer njegovim t komentatorjem iin biografom ne verjamem, da je to svoje delo omalovaževal— preveč globoke notranje zado-voljnosti diha iz spisa samega; to je pa verjetno, da ga je kasneje, ko je že pisal svojega "Per-silesa," zgrabila vera: to bo šele nekaj! No, "spreobrniti" se niti ni več utegnil: dne 18. aprila 1616, je skončal "Persilesa" s posvetitvijo ^rofu de Lemos, dne 23. istega meseca je v svojem 68. letu umrl. Tiste čase je bil čuden, a nc-zpremenljiv običaj, da so književniki svoja dela "posvečali," pa bilo komurkoli, seveda vedno takemu mogočniku tega sveta. Te posvetitve so pisane brez izjeme v tako servilnih izrazih, da človeka iz "solidarnosti" še danes oblije rdečica, posebno če čuješ, da so "oboževanci" s svojih visokih stolov svoje "obože-vatelje" pri njih nogah ne samo protežirali, ampak često naravnost redili . . . No, bodisi, da ubogi Cervantes pri izbiri ni i-mel srečne roke, bodisi, da je bil ton njegovih "dedikacij" še vedno preveč samosvesten—siromak niti tu ni imel uspeha. Vojvoda de Bejar, kateremu je posvetil I. del "Don Quixota," ga je sploh pustil na cedilu, a tudi grof de Lemos in nadškof Sandoval sta skrbela le toliko zanj, da ni poginil od lakote, iz revščine pa mu še ta dva nista pomagala. Morda bi bil res najbolje storil, da je ostal to, kar je bil, ko se je kot še čisto mlad človek preselil iz Španije v Rim—prvi komornik kardinala Aquavive. No, kaj pomaga: bodoči oče "Don Quixota" ni mogel vzdržati pri polnih loncih, ko se je vnela vojna med njegovo domovino in turškim sultanom, ali bolje: med krščanstvom in mo-hamedanstvom: prostovoljno se je vpisal med čete Marka Antonija Colone ter se udeležil slavne bitke pri Lepantu, kjer je dobil težko rano v roko, da je ni mogel rabiti nekoli več. No, njegova domovina se mu ni izkazala hvaležno niti za to. Zal^aj, ko so ga štiri leta kasneje na poti v Španijo ujeli morski roparji in ga odvedli v Afriko, so ga njegovi rojaki pustili vzdi- "majski glas" -z a leto 1 94 5- posvečen stiridesetletnici "PROLET ARCA" Nad dvajaot tukajšnjih aotrudnlkov jo saaiopanlh v nJemu ln pesniki ls osvobodilno borbo v Sloveniji. Gradivo prvovrstno ln trajno vrednoatl. CENA ZA POSAMEZEN IZVOD 35c Za večja naročila to cene sledeče: 10 Istlaov ... ... $ 3.30 IS iitiaov ............. 4.80 25 Istlaov...................... 7.75 35 Istlaov .................... 10.50 Istlaov ............¿1.JI 150 75 Istlaov ................. 21.00 100 Istlaov ................ 27.00 250 Istlaov ..................15.00 "Naročila pošljite na alodečl naslovi proletarec 2301 So. Lawndale Ave. . Chicago 23, 111. hovati dolga leta v strašnem suženjstvu ter so ga šele leta 1580. odkupili očetje reda Sv. Trojice z denarjem plemenite Leonore de Cortinas. Torej rešitev z vseskozi "privatno akcijo," bi rekli danes. Za vojaštvo pohabljeni Cervantes ni bil več. Pohabljenec je bil pravzaprav pa tudi na književnem polju. Zakaj ravno njegovi porazni neuspehi po prvih poskusih na tem polju so ga bili svoj čas napotili, da se je preselil iz domovine v Rim. Cervantes je namreč imel—sit venia verbo!—naravnost mani-jo, pisati verze. Ne samo, da je svojo literarno karijero ž njimi začel, jih je tudi pozneje čez vse rad trosil med svojo sijajrfo prozo. V tem pa si je edina kritika vseh časov, da zanje ni imel talenta. Mogoče je bil njegov materijalni položaj v tem pogledu prava sreča zanj: hočeš nočeš se je moral odločiti za ipak bolj "plodonosno" nevezano besedo . . . Tako je nastala leta 1584. njegova pastirska novela "Galatea," ki je napravila njegovo ime vsaj znano, če ne slavno. Baje se mu je tudi za ta nepopolni uspeh še največ zahvaliti njegovim slabim in dolgočasnim verzom . . . (Dalje prihodnjič) ZAPUŠČAM MEStÍT^TT: m čist avtomobil takoj I d°l bro. Kličite Juni^r 781 n an> NA PRODAJ JE 6 sobna zidana 'BunguluW ^ vroča voda g,„k„ta. d široka lota. 2526 So. 56th_Ct„ Cicero, 1U. NA PRODAJ JE I « sobna fasManiua 1 Fu. gorkota. Garaža za 2 jan • lota. Blizo 48. in 22. street. ^ _Telefon Cicero 5799 POMOČNIK NOČNEMU HIŠNIK Oglasite sc pri inženerjn 3270 Lake Shore Drive, Chki AGITIHAJTE ZA PROSVET MEAT POINTS I A^l nANDAKo am LOW room S* I IM «A LOM tt HANK IM Ii 4 WAIT M • NMX * 4 tHOULOM m V «HANK 4 TOTAL «M 144% MOM All f ART! TOU CAN SAVI UtIO »AT TO iXCNAN«! po> cash ano ixTtA ration pomts DELO DOBE Ace "JAN1TRESSES" ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovno ura od 5:30 popoldne do 12. ura ivsčsr. Vojno nujna industrija. Rabimo tudi pomočnica v Jedilnici VPRAŠAJTE pri: illinois bell telephone company "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street oí TISKARNA S.N.P.J. aprojama vaa v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska ^bila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd v ■lovenakem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih ........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ' . . . . Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarn« .... Ceno šmarno, unljsko dalo prva niti Pišite po informacije no naslov: SNPJ PRINTERY ¿857 59 S. Lawndale Avenue • - Chicago 23. Ml«* TEL ROCKWELL 4904 naroČite si dnevnik prosveïo Po aklapu 12. redno konvencijo ao lahko naroči na list Profrslob prlšteja eden. dva. tri. štiri ali pot članov la ona drušlaa k »nI otfot ainL Ust Prosveta stana sa vso enako, aa člana ali aailana M 00 n ono letno naročnino. Km oa člani ie plačajo pri asasmantu IIJO« tednik. ao Jim to prišteje k naročnini. ToroJ sedaj al virokf. rs* da Jo Ust predrag aa člane SNPJ. List Proavata Je vala lastnlaa » gotovo Jo e vsaki društnt nekdo, ki M rad čital list vssk dan. Pojaanilot—Vaolrj kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družina ln bo zahteval »m avoj tednik, boda moral tisti član iz dotično družine, ki Je Uko »kup* naročena na dnevnik Prosvato, to takoj nasnanitl upravniitvu lil», in obenem doplačati dotično vsoto liatu Prosvata. Ako tejs r* stori tedaj mora upravnlitvo mižati datum za to vaoto naroiniM- Cona ilatu Proavata Jai Za Zdrui. državo In Kanado HJN 1 tadalk la t tednika in 3 tednike In 4 tadnlka ta _ I tednikov In 2.40 1.M Za Chlcago In okolico )• I tadnik ta.----------- t tadnlka In------- t tadnlka la--- 4 tadnlka la « tednikov la JtJO .17 K - I* _ 1.11 ts in 1Ü Za Evropo fe ------- _ Ii polni ta apodnjl kupon, priloéito potrebno rtoio dtB*r,'i^ MonSr Order v pismu la al naročita Prosvato. llsL Id |a t aie la.taia* PROSVETA. SNPJ. tMT So. Lawn dal« Ava. Chicago S3. UL Prti o lana pošiljam naročnino aa Ust Prosvato vsoto I---- L _____Cl Srultvs M» —-- Naslov Ustavite tadnik In ga pripišite k moji naročnini od »*** članov mojo družino! t,_________ČL društvs él —— I. ___CL društvs It--- 4. ___ČL društvs IL----- ». ____________.ČL društva IL----- Rov naročnik □ O