Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •« |» Mil. »EDINOST« zizhaja 2krat na ted«n vsako sred« In sabati o noludne. Cena za vne l«to prilogo Tel . za polu leta 3 el. 50kr„ za žetrt leta 1 gl. kr. — Sama prl-ogas'ane 1 gl. SO kr. za celo leto.— Posamezne jr.pvillie se loinvajo ori onravmštv in U-aakan v Trata po 0» kr.. v Borlol In v Ajdovičinl no « ur. — tiarnftnme, i-hhi*-seije .n innerate prejema Opravnlitv«, vla Terreate, »Nava tlakama«. Vai doviti ae pošiljajo Urtdalitva »vla Tarrenta« iNuova Tlpografia;« vsak mora biti frankiran. Rokopisi o*-ez posebne vrednosti ae ne vračajo, — Inurat\ (razne vrate naina-mla in poslani««) ae zaradunijo po pogodbi — prav cend; pri kratkih oglasih z drobnimi Srk»>ni sr nla^nie za vsako besedo 2 kr O kmetijskem prašanju. Vidno je iz vsega, da čim bolj so kmet zadolžuje, tem bolj njegovo posestvo propada in statistično je dokazano, da so upniki čestokrat pri eksekucijskem prodajanju zemljiSč na zgubi, ako so na ono zemljišče ve5 nego polovico njegove vrednosti posodili. čim bolj je torej zemljišče zadolženo, tem bolj je opustošeno in ne nasprotno, kakor trde nekoji kratkovidni kmetje, ki menijo, da se z dolgom zemljišče boljša. Ako bode zem-ljišSni dolg tudi v prihodnje tako rastel, propadala bode vedno bolj dežela, kajti tem manj cenjena bodo njena zemljišča. Ali ako bi država zemljišČni dolg v roke vzela, trpela bi sama. Tudi to bi se lahko prigoddo, ali država ima na razpolago pomočke, kojih se poslužujoč bi polagoma kmetijstvo po-vzdignola, da bi pri tem nikomur ne Skouovala. Uvedla naj bi v to svrho moratorij, namreč zabranila upnikom za nekoliko let eksekucijskim potem posojeni denar iztirjevati. V tem času bi si kmet kolikor toliko opomogel ter nekako primoran od vlade poplačal svoj dolg ter bi po času moratorija njegovo zomljiSče ostalo dolga prosto Smelo torej še enkrat ponavljamo, da za kmetstvo v Avstriji ne bode boljših časov, dokler se zemljišča prevelicega vknjiženega dolga ne oproste, dok'er so ne zabrani eksekucijsko prodajanje zemljišč in odpravi deljenje zemljišč; za to pa skrbeti ima država. V državnem zboru se je 28. febr. t. 1. predlagala nova postava glede posebnih prepisov o dedinstvu na posestvih srednje velikosti, po ka-terej se namerja vsaj nekoliko v okom priti deljenju srednje velicih posestev ter se določuje, kako se ima podedo-vanje vrstiti, ne da bi so posestvo razdelilo. Hvalevredno početje, ki bi pa moralo se ozreti tudi na manjše kmetije, kojim vzlasti preti poguba, ako se mu kmalu no pomore. Ali preveč smo raztegnoli opisovanje o tem prašanju, kako bi se dalo še pomoči kmetu, glavnemu faktorju v državi. Ne trdimo sicer, da smo na to ali ono prašanje, ki smo si stavili, odgovorili z nasvetom, s katerim bi se dala mizerija in propid kmetstva v našej državi preprečiti, le opisati smo hoteli nekoliko sedanje žalostno stanje, da ga naši kmetje dobro premislijo. Svesti smo si, da pridigovanje po listih malo ali nič ne izda in radi tega nismo hoteli očitno grajati velicih razvad, ki so- se žalibog, tudi našega kmeta prijele, kajti dobro vemo, da najboljša šola za razumnega kmeta je dežela, v kojej živi in njegovi so-dežclani. Vsak razumen kmet lahko sprevidi sam, kam pelje pijanstvo, kam bahauje s prebogatimi pojedinami, preveliki stroški na oblačilih, obdol-ževanje zemljišč in prebogato obdo-tanje hišnih hčeri in slednjič deljenje zemljišč, kader njih gospodar umre. To on lahko sam vidi in najboljše si bode vedel pomagati sam. Umevno je pa samo ob sebi, da v nekaterih stvareh si on pri vsej njegovej dobrej volji ne more pomagati in tedaj prihiteti mu je dolžna na pomoč vlada, na katero naj bi vplji-vali dobri zastopniki v državnem zboru ter stavili predloge v uamen pomagati propadajočemu kmetu. Tu lahko vidite, koliko važnosti ima izbiranje dobrih poslancev, ki naj bi vam kolikor mogoče pri vladi po-boljška iztirjali. Odgovoriti mi bi pa znal kdo: Ako bi se nasveti vaši izpolnili ter bi se zemljišče dolga rešilo: bUli potem ne bilo več dovoljeno se na isto zemljišče zadolžiti, niti bi ga nikdo ne smel prodati? Dokazano je, da vknjiženi dolg zemljišče tlači ter kmetu ne pomaga, ampak v sedanjih okoliščinah veliko več škodi. Dolga bi se trebalo ogibati in ako bi se ta naredil, naj bi se kmet le pri vladi zadolžil. Se ve, da bi morala vlada za tako državno posojilnico skrbeti, pri katerej bi se kmet zadolžil, tirjala naj bi pa vlada, kakor smo uže rekli, vsako leto više odstotke vračunajoč jih nekoliko za interes posojenega denarja in nekoliko za počasno poravnanje posojene glavnice. In ako bi država ne mogla take posojilnice sama v roke vzeti, brigala naj bi se za ustanovljenje enakih. Začelo se je pred leti s takimi posojilnicami na Češkem in uspeh je menda ugoden. S tem bi se preprečila ekse-kucijska prodajanja zemljišč ter bi se kmetu pomagalo. Glede druzega ugovora moramo opomniti, da bi se morali poprej ustanoviti stalni domovi. Glede njih napravo piše g. Ivan Belce v svojej hva-levrednej knjižici: »Kmetom v pomoč«, to le: I. Stalni dom je zemljišče s primerno potrebščino, ki se tie sme niti zadolževati, niti razkosovati, niti ek-sekutivno prodajati in ki tnora vedno ostati lastnina kmetske družine. II. Pravico stalnega doma mora imeti vsako zemljišče, na katerem družina prebiva in katero družina sama obdeluje ali oskrbuje in čegar dohodki zadostujejo družini v življenje. III. Velikost stalnega doma določujejo po drugem pravilu izvedeni možje za posamezne kraje, istotako določujejo izvedenci tudi primerno potrebščino. — Taki stalni domovi ne bi so smeli prodajati raznim baranta-čem, niti se zadolževati in eksekutivno prodani biti. Smeli hi le preiti v roke kakega druzega gospodarja, kmeta, ki bi jih dalje obdeloval, ne pa opustošil, v nemar pustil ali v travnike spremenil, kakor se čestokrat pripeti, ko zemljišče kupi kak upnik. Posestva, ki so do konca razkosana in kojim ni več pomoči, ne sprejemala bi se mej stalne domove; ostala naj bi kakoršna so sedaj le s tem razločkom, da bi se ne smela več zadolževati in radi tega ne eksekutivno prodajati. Svobodno naj bi bilo take kajžice prodajati in kupovati. Ne odpada pa slučaj, da bi se i take kajže, z majhnimi parcelami zemljišča, ne emele širiti in v stalne domove spremeniti. Obširnim posestvom naj bi bilo še dovoljeno deljenje, ali to le do meji, ki zadostujejo pravilom stalnih domov. Iz delov tacih obširnih zemljišč naredilo naj bi se toliko stalnih domov. Nekoliko v okom bi prišla deljenju srednje velicih zemljišč tudi gori omenjena predloga postave o uravnanju dedinstva na enakih posestvih. Ponavljamo še enkrat : kmetijstvo peša, ali temu peŠanju ni vzrok vlada, kakor bi hoteli zviti liberalci, morda najbolj isti liberalci, koji so krivi zakonov, ki dopuščajo kmetu svobodno se zadolževati in posestva kosati. To pešanje izha ja tudi iz ogromnega uvoza tujih pridelkov iz Amerike in Indije, s kojimi ne more naš kmet tekmovati; svoj pridelek drži doma; ako ga ne proda, nema denarja in od tod dolgovi itd. Sploh se bode morala vlada mnogo brigati za zboljšanje kmetskega stanu, kajti drugače preti mu propad. Z njegovim propadom propade pa tudi država, kar Bog odvrni! Ljubo mir. Govor poslanca M. Volnjaka. v drživnem zboru dne 20. marcija 1886. (Dalje). Kar se tiče politične uprave, moram omeniti, da mnogi uradniki niso zmožni slovenskega jezika. Vlada se izgovarja, da vstopa premalo slovenščina zmožnih uradnikov v politično slnžbo. Uzrok temu je pa, da slovenski aspiranti za politično službo težke dobe, ali rekel bi, niti ne done adjutov, kateri so določeni za Štirsko. V letošnjem hudgetu je n. pr. 14 tsicih mest koncepnih pruktikantov z adjuti po 550 gl. Ako sem prav poučen, zmožen je izmed vseh tnii 14 konceptnih praktikantov samo jeden slovenščina. Kako bode politično uradovanje pri takem rastlo na Spodnjem Stirskem, lahko si mislimo. Po mojem me-nenju bi morala visoku vlada, ako hoće nepristransko postopati, ako je res njena volja, Slovencem dati jednake pravice, ku-kor našim nemškim so ieželanom, vsaj tretjina teh adjutov dovoliti le takim prosilcem, kateri morejo dokazati popolno znanje slovenščine. Pa tudi pri sodništvu se našemu jeziku nič boljša ne godi. Vzlic ministerskim naredbam se z slovenskimi strankami, ki niti besede nemški ne umejo, pišejo zapisniki nemški, (poslanec pl. Derschata ; To ni res I) če tu it gre pri tacih obravnavah za denar in Čast. Mnogo inkonsekvencij prouzročuje to, da se na slovensko narodnost dosti ne ozira, kar se tiče porotnih sodišč. Spodnja Stirska spada pod Celjsko okrožno sodišče. To Hodnie okrožie ima po uradnih podatkih 90\ Slovencev in le 10*lfl Nemcev. Prvi bivajo zdržema po deželi, poaledni pa bivajo le po mestih in trgib. Mislil bi kdo, da se, kar se tiče porotnikov, tudi pokaže isto, ali pa vsaj blizo isto razmerje, pravim blizo isto razmerje, ker je v mestih in nekaterih trgib več inteligence nemške. Toda skušnja uči nasprotno. Uči. da je Število nemških in slo* venskih porotnikov baš v obratnej razmeri s prebivalstvom. O tem se je uže 1883. leta razpravljalo in, kolikor je meni znano, bila se je o tem unela časniška polemika, na katero je okrožno sodišče odgovorilo oficljalno haS v onem listu, v katerim se je bila sprožila ta stvar. Toda, kaj je povedalo Celjsko okrožno sodišče? Povedalo je: Sedaj je 558 letnih porotnikov in od teh jih je 117 vzetih izmej kmetskega prebivalstva. Mislil bi kdo, da je večina teh slovenske narodnosti. Uže iz navedenih številk je razvidno, da imajo Slovenci h 20"!,, porotnikov, do-Čim bi jih po razmerji prebivalstva morali Imeti 90°l0. Omeniti moram še nekatere druge podatke iz t»ga letuega seznama porotnikov, ker se baš nanj sklicuje Celjsko okrožno sodišče. Iz tega seznama se najprej vidi. da je izmej 558 porotnikov 137 Mariborčanov, če tudi broji Maribor, ki je skoro popolnem nemški, le 9350 moških prebivalcev ; iz Maribora je tedaj 20 porotnikov več, nego iz vseh spolnjeStlrskih kmetskih občin, ki broje 170.000 moških prebivalcev. Iz skoro popolnem nemškega Ptuja, ki broji 2044 moških prebivalcev, vzelo se jih je 20, iz neraškoliberalnega trga Št. Lenard pa 10, 6e tudi ima samo 311 moških prebivalcev. Narodni trg Središče je imel pa pri 488 moških prebivalcih samo jednega porotnika. In kdo je bil ta porotnik? To je znamenita prikazen. Ta porotnik je bil jedini Nemec tega kraja. (Čujte 1 na desni.) Lahko bi imenoval ime. Ako ga kdo zahteva, postrežem mu ž njim. PodobeD slučaj o sestavi seznama porotnikov je ol-javil nedavno nek list in se tiče St. Jurija na južnej železnici. Ta občina je narodna in broji 1986 moških prebivalcev. 01 teb jih je občinsko predstoj-ništvo devet vpisalo v prvotni seznam porotnikov, ali od teh je okrožno sodišče samo jednega za vrednega spoznalo, da Re vpiše v letni seznam porotnikov in to je zopet jedini Nemec tega kraja. (Čujte 1 Čujte I na desnici). Vprašal bi. ali se je od leta 1883, od kadar smo dobili te podatke, v tem oziru kaj zboljšalo ? tU d bi obrnol pozornost visoke zbo-nice na seznam porotnikov za 1886, leto. Dotični podatki sicer niso ofi-cijalni, a jaz je zrnatram za prave, dokler se mi nasprotno ne pove. Ta letni seznam broji 519 porotnikov; od teh pripada 336 mestom in trgom, 183 kmetskim občinam, poslednje so j>h dobile 66 več, nego so jih poprej imele. Žito jih je pa uobil Maribor 68 več, da se ohrani enakotežje. Omenjeno mesto ima te laj 22 porotnikov več,, nego vse kmetske občine na Spodnjem Štirkem. Ne vem. ali se na Maribor zategadelj tako ozira, da se dokaže, da bi sedež Celjskega okrožnega sodišča prav za prav Imel biti v Mariboru. Gospoda moja I Sestavo letnih seznamov sem zategadelj tako poudarjal, ker so merodajni za sestavo službenih listin, to je seznamov za dotična porotna zasedanja. It letnih seznamov sestavijo se službeni seznami s žrebanjem. Vzemimo letni seznam za 1883 leto za podlago daljšim razpravam, in to zategadelj, ker so nam uradni podatki uže nekoliko znani, namrrč da je izmej 558 porotnikov 117 pripadalo kmetskim občinam. (Dalje prib.) Politični pregled. Notranje dežele. državnega zbora. Poslanska zbornica je 13. t. m. nadaljevala razpravo o proračunu pravosodnega ministerstva. Minister Pražak je odgovarjal na pritožbe nekaterih poslancev ter reke), da druzega ne more storiti, nego naslanjati se na obstoječe zakone in zahtevati, da b« ti strogo izpolnujejo, na sodniške razsodbe pa ne more vplivati. Rešile so se pravosodni proračun, najvišja računska gosposka, pokojnine, subvencije in dotacije. Vladin zastopnik dvorni svetovalec Pichs je potem dokazoval, da so trditve o konkurenci kaznilnic nasproti obrtnikom pretirane. Vlada pa se bode prizadevala, da izrečenim željam ustreže. Potem so se sprejeli Se vsi drugi naslovi proračuna in finančni zakon brez premembe in brez ugovora. V seji 14. t. m. se je proračun za leto 1886 sprejel v tretjem čitanji in potem se pričela sploSna razprava o z ikonu za črno vojsko. Poslanec Knotz je Izjavil, da je predloga pre-drugačba brambenega zakona, ki ustvarja veliko nadomestno reservo. Govornik graja pozamezne določbe in pravi, da so veliko bolj čutljive, nego nemški zakon o črnej vojski i nazadnje predlaga prestop na dnevni red. Ker je govornik hudo napadal vlado, posvaril ga je načelnik. Poslanec grof Hompeech izjavlja, da se je v Avstriji uže davno kazala potreba, ustvariti take ustanove, katere imajo vse evropske države in katere nas po razmerah z njimi v voja-Skib zadevah na enako stopinjo postavijo. Predloga sicer ni idealen zakon, ali pri sedanjih okoliščinah potrebna. On i njegovi tovariši bodo tedaj kakor dobri Avstrijci zanjo glasovali. Poslanec Sturm pravi, da predloga ni zadosti utrjena. Nove uredbe so bile vedno drage; to bo tudi s črno vojsko. Ker manjka mejnarodnih pogo-deb, zato je zakon o črnej vojski jako ozbi-ljen za tiste,ki bodo spadali k njej. Govornik pravi, da ima on i njegovi somišljeniki sočut do armade, ker je ona zrcalo enotne države. Njemu i njegovej stranki je vse enako, kdo pri glasovanji za ta zakon aedl na ministerskej klopi, ker pri tem praSanji se je treba ozirati edino le na državne interese. On i mnogoštevilni njegovi somišljeniki kodo glasovali za podrobno razpravo, da zakon zboljšajo ter se nadejajo od večine, da se bo na želje manjšine ozirala. Poslanec Giovanelli izjavi v imenu tirolskih poslancev desničarjev in južnih Tirolcev, da bodo za zakon glasovali, da se pa pri tem ne od-*poved6 pravicam Tirolske, ki jej ustavno pristovaio glede deželne brambe in črne vojske. Potem se je razprava pretrgala. — Poflanec Vojnovič je interpf liral, ali misli vlada predložiti zakonsko osnovo za pov-zdigo trgovinske mornarice. — 15. t. m. se je razprava o črnej vojski nadaljevala. Minister za deželno bran je predlogo utrjeval in Knotzeve trditve krepko pobijal. Kazal je na njeno potrebo, ki nema namena vojske pomnožiti, ampak le omogočiti nadomestitev in porabo vse vojske v vojni. Tudi ogersko vlado so prisilile skušnje, da je pruv enako predlogo podala. Krvni davek se ne sme brez vapeha dajati. V politiki držav se vprašuje po delib, ne pa po prilizr.enih besedah. Mi radi ostanemo zvesti in odkritosrčni prijatelji naših prijateljev, ali le kakor moč, ki uživa spoštovanje in zaupanje. Črna vojska ima biti v pomoč vojski, a miru ne sme obtoževat'. Samo ob sebi je umevno, da se pametna meja ne prestopi. Minister kaže na nadomestite/ nemške vojske, ki je v zadnjej vojni na ugodni mir toliko vplivala. Vlada n bi mogla prevzeti odgovornosti v vojni, ako ne bi mogla nadomeš čati vojnega stanu. Želji, da bi dosluž-niki prišli zadnji na vrBto, ne more se vselej ustreči. Ker imajo vse države Črno vojsko, zato je tudi varovanje narodno-pravnega značaja v interesu vseh držav. Ker je orožja zadosti, ne bo treba nobenih posebnih troškov in sploh ne bo nobenega proračuna o črnej vojski. — Za Scbdnererjev predlog — prestop na dnevni red — glasovalo je le 6 poslancev. Knotzev predlog — prestop na dnevni red z utrditvijo — padel je z 235 glasovi proti 45. Zbornica je potem v podrobnej razpravi Bprejt-1 i prve štiri paragrafe po odsekovih predlogih. Poročevalec Matuš je konci bvo-jega govora rekel : Danes je Čas, da zi-kličemo skoz okno, čez rueje v široki svet. da tam, kder gre za obstanek, za svobodo in samostalnost drŽave, in se morajo naj-važniši državni interesi braniti z mečem, umolkne vsak strankarski prepir, vsaka verska i narodnostna svada; da vsi poznamo le eno geslo: Pripravljeni smo za vsako žrtev! Vnjane dežele. PoljAki se s Pruskega vedno bolj izganjajo. Meseca marcija je prišlo v Galicijo 40 izgnanih obitelj z 117 osebami, ki so ruski podaniki, in 18 avstrijsko-poljskih obitelj. Od lanske jeseni do letošnje pomladi je prišlo v Galicijo 472 iz Prusije izgnanih obitelj z 1412 osebami ruskih po. danikov, in 163 avstrijsko-poljskih obitelj. Skoraj vsi so ostali v Galiciji. Nemška gosposka ibornica je 15. t. m. brez premembe sprejela vse v poslanskpj zbornici sprejete predloge glede varstva Nemcev, ali prav za prav izganjanja Poljakov in ponemčevanja poljskih pokrajin v prnskej državi. h Srtdca se 13. t. m. poroča, da je turška vlada uže zagotovila bolgarskemu knozu ferman, s katerim bo imenovan glavnim guvernerjem za Rumelijo, veliki vezir je knezu čestital k velikemu dosta-janstvu ter izrekel sultanovo priznanje, da je sprejel konferenčne sklepe. Poslanci za konečno določitev meje in predrugačbo ustave se brez odloga izvolijo. Grlkej vladi so zastopniki velevlasti 14. t. m. zopet izročili skupno noto, naj razoroži, a Dely.innis je odgovoril, da se mir le tedaj obrani in da Grška le tedaj razoroži, ako se spolni to, kar ona zahteva. Vsled tega se vlade neki dogovarjajo, da pošljejo giškej vladi ultimatum. — Grški državni zbor je dovolil vse, kar je zahtevala vlada zi vojne namene. Delyannis je zelo hvalil grško vojsko in rekel, da je 77.000 mož uže oboroženih in da bo k malo 110 000 zbranih. Italijansko ministerstvo se je izvleklo iz progle, v katero se je ujelo, s tem, da se je zasedanje državnega zbora odložilo. 14. t. m. je namreč Depretis v obeh zbornicah državnega zboia prečital kraljev dekret, vsled katerega je zasedanje odloženo. Zbornici ste se takoj zaprli. To je pač Je začasno zdravilo. DOPISI. Trst 13. aprila 1886. (Raznoterosti it volilia v TrebČah.) Cesar ni bilo pričakovati, to se je prigodiln. Krivica zmagala je nad krivico. In sedaj — babemus pon-teficem, imamo papeža, ki z svojo učenostjo in dobrosrčjem vse okoličane po njem zastopane osreči (?) Navadno je, da ta ali oni kandidat razvije svoj program volilcem, ki naj bi ga izvolili za svojega zastopnika, ali pa podpiše program kakega političnega društva, ki potem njegovo kandidaturo podpira. Kdor hi menil, da g. novi poslanec Danel ni tega storil, moti se. Ni sicer razvil svojega programa na papir niti ni pritegnol onemu društvu Edinosti, ampak razvijal je svoj program svojim volilcem, rectius Bvojim dolžnikom in nevednemu ljudstvu ustmeno sam ali po svojem bratu Lojzu, ali po Mirkoviču, svojih plačanih Čuvajih in drugih magistratovcih, koji ko se mu kaj radi v to ponudili, ker — svoji k svojim! V bojazni pa, da bi njegov brat propal ter bi vsa Lojzekova upanja do bolj&ega obiska njegovega hotela od strani mestnih poslancev po vodi ne splavala, — napotil se je še v nedeljo gosp. Lojzek v Trebče bratu kandidatu reclamo aeiat in pri tej priliki je v tamošnjei krčmi i program svojega brata razvil. Na strani mu je bil zvesti in morda najboljši prijatelj Andrej Hrovatin Bugre, dobre volje od vinske in žgane kapljic-1, da so ga noge komaj nosile ter niti ne vedoč, zakaj klical jec. kr. žandarje, naj vlove narodnjaka, ki je tam, komur je hotel glasovnico podpisoval, ne da bi koga silil, koga naj voii. Ta program bi obstajal po besedah imenovanega posiančevegu brata v tem: novi gospod poslanec ne bode z nikomur držal, niti z Lahoni, niti z nemŠkutarji niti z Slovenci; po lem takem ne bi on niti nobenega teb narodov zastopal, Slovenci v tržaškej okolici niso slovenskega rodu, ampak oni so terltorljalci (sic) tik naroi, o katerem nismo še slišali. Ker je nov poslanec tudi tega rodu, naravno je, da on sovraži vse tujce s Krasa in Kranjske, ki delajo v Trstu; te bo treba iz dela izpoditi in na njih mesto staviti volilce g. Danela, ki po tem takem tudi to nalogo prevzame. Tujcev iz laške dežele in Istre ki ubogim okoličanom kruh iz ust trgajo, ni niti omenil* Sploh se bode novi poslanec potezal za to, da svo|im volilcem polente priskrbi prihranlvši za se kokoši in piščeta. Tudi druge ideje nevega gosp poslanca so kaj eminentno praktične in njega vredne: Človeku mora biti pred vsem skrb za svoj trebuh, kakor Judu ziato tHe. kar se nam zdi no uku sv. ka toliŠke cerkve prem iterjalistično in grešno; in vender k tej cerkvi spadajo vsi Danelovi volilci. Po rečenem toraj ne bo držal novi poslanec za nobenega druzega, razven za teritorjalcel narediti bo moral posebno stranko, koje ud bo sam — nekak centrum v rudečem mestnem zboru. Da pa temu ne bode povsem tako. sklepali bi uže iz naključja, da je z omenjenim glavnim agitatorjem iti bratom novega poslanca v nedeljo bil tudi rudeči sodelovatelj smrdljive »Šalobarde«! Tu už-nič ne diši — vskliknol ji marsik lo, ko je videl ta par. Ubogo ljudstvo, uboga Danelova rajal Kako grozno se je strašilo, mamilo |ih, obećalo se ubogim nezavednim volilcem, ni nam treba praviti, vsaj je to vsakemu uže od prejšnjih volite/ v TrebČah znano. Ravnal se je tudi takrat g. novoizvoljenec po latinskem slovu »do in dabo ut des: •lam ti in ti bodem dajal ali zapomni si dobro, da mene voliš ubogi Openc ali kdor si I Obljubila se je n. pr. dobra večerja in hekt. vina vsem volilcem, ki bodo Di-nela volili. Pet Piščancev n. pr. ja bilo povabljenih po volitvi v hotel pri obelisku, kder bodo pili in jedli — brezplačno, vse pa ako bodo volili Danela. Drugim Open-cern, Banom in Trebancem je bilo obećano vina kolikor bodo hoteli itho kakor ovce, makari v propad. Gospod Danel se je okoristil te njih preprostosti in nevednosti — si e avvantag giato alle spalle dei gonzi — kakor bi rekel Lah jn postal je poslanec, kojega smrdljiva Salobarda . In dipendente, II Mattino in druga tržaška gomazen v sedmo nebo kuje kot mož i njih prepričanja, come uno dei piu sinceri propugnaton tella nostra lingua e della nostra nazio-nalita — kikor pravi sinčko Mattino. Torej g. Danel bo poslanec njih barve, njih prepričanja, pospeŠitelj lafike narod nosti in laškega duha v čisto slovenskoj okolici. Res lepega poslanca Bte Bi izbrali vrli slovenski Openci, Bani in Trebanci: čestitamo 1 Zmagala je krivica nati pravico! Še enkrat ponavljamo in k tej zmagi je pripomogel magistrat sam z odtrgovanjem volilne pravice 19Gropajcem, ki so zadnjič volili, sedaj se jim pa to ni dovolilo, ker sklepati je bilo, >la bodo volili moža svojega prepričanja g. Živca. Nam ni za osebo, ali boli nas, videč ubogo okoličansko ljudstvo takostrahovano in pritiskanood samovoljnega na videz bogatca, ki je hotel po sili nastati megov poslanec, da le pri tem svojo razno lakomnost nasiti; boli nas, da je v to volitev prisilil magistrat, največji sovražnik okoličanov, da je v to svrho na vse kriplje deloval Čuden duhoven, ki ne da bi svoje ovčice podučil ter jih vodil na pravo pot. odvrača jih od te ter to ljudstvo babi izdajajoč je v roke Lahonom, sovražnikom Avstrije in vere, za kojo zadnjo bi moral oni feUpater v prvej vrsti držati! Res, zmagala je sic?r krivica nad pravico, ali reŠdi so vendar v tem čast svojo vrli Bazovci, Padričani in Gropajci, več rodoljubov na OpČinah, pri PišČancin in drugod. Sila ni nikier mila in tudi g. Danelu menda ne bodo, kajti možaku, kakoršeu je on (tako se je vsaj njegov brat izjavil; ni za narodnost, ampak le za navidezno spravo z mestom, boljše z mestnimi Lahoni, ki na magistratu samovoljno vladajo. Tako spravo s temi volkovi, ki bi tali vse Slovence v žlici vode vtopili. hoče on za iobiti z izdajstvom, namreč se zatajenjem svojega jezika. Nam Sloveucem in tedaj tudi tržaškim okoličanom, kajti tudi oni so Slovenci, pa je naš jezik najljubša dragost. Ako se nam ta odvzame, vzame se nam vse, kar nam Še ostaja najslajšega. Ta jezik hočejo tudi naši najhujši sovražniki, zviti Lahoni. nam vzeti ter svetu trobiti: glejte, Primorska dežela je laška, pride kmalu Čas, da jo rešimo ter pridružimo iaškej škornji j In s temi sovražniki našega jezika in naroda bo držal tuli g. novi poslanec, to v88j se da sklepati iz vsega njegovega vedenja in besedi (ibogej svojej »raji« namreč priporoča neki Čitanje Šalobarde in In iipendentija — kar ae nam z ii, ako je res, nič manj abotno nego celo noro) Ali pustimo mu to veselje, naj se-le brati z sovražniki Avstrije, Slovencev in vere, naj širi 1" laščino v čisto slovenskej okolici; nasvetuje naj makari laško univerzo za Opence, njegove dolžnike in radi tega vollce, naj iztiruju iz del v mestu sovražne (?) tujce Kranjce in Kraševce ter jih podeljuje svo|im vernim dolžnikom in volilcem, ubogim s pretnjami in vinom omamljenim volilcem ; naj sklicuje in na Općine vabi »poštenjake« od Šalobarde in iruzlh tržaških nesramnih listov; naj le dela v okolici laško propagando in razŠir j nje ideje tržaških »liberalnih« nemirne-žev; V. okraja on ne bode dolgo zastopal, in ako bi ga, ne bode \saj zastopal Idej in prepričanja zavednejŠe večine volilcev onegi okraja/ Zavedni možje V. okraja, ki ste otdali svoj glas Živcu, kandidatu vašega prepri-čmja, storili ste navzlic slabemu izidu volitve sebi in okoličanom čast, ker volili ste neustrašeno po svojej vesti in prepričanju, ne pustivši si vpljivati niti po denarju, niti po pretojah in obetih Dane-lovib. Krivice sfc je sicer v tej volitvi godilo na koše, ali prkie vendar dan pravice 1 Ako vse to premislimo, vidnu je, da nema g. vsiljeni poslanec nič kaj ponosen biti na svojo izvolitev, koja mu tudi nič kaj ne tekne, ker v svesti naj si bode, da velika večina po njem zastopanega prebivalstva goji srd proti njemu. Ko sprevidi namreč, kako je bila opeharjena, ne izbere Tebe, Danel, niti nobenega tvoje barve, nikdar več za poslance. Et nune exsulta, Danele, laetitia t magna qnia vino, promissionibus atque minatiombus adjutantibusque omnibus Italianissimis, Austriae etslavicae nationis rmxmis hostibus, deleetus es — ad op-primendos territorialesl Poskakuj od veselja, zažigaj kresove, Zaničuj Slovence, svoje sorojake in brani nenavedene volilce, koje si prisilil, da so te volili, prorokovati ti pa vender smerno, da ne bode tvoje veselje dolgo trajalo, kajti smelo trdimo, da ti je veČina prebivalcev v V. okraju vendar le nasprotna. Sicer pa Še Danela je manjkalo, da progressovci v mestnej hiši obdrže svoje enakotežje in sedaj ga imajo — bon pro loro faccia/ Iz Tolminskega okraj«, 12. aprila. — Malo, čisto malo novic prinašaš, draga mi E iinost, iz našega okraja, in vendar je toliko potožiti, da bi skoraj črnila in papirja zmanjkalo, ako bi hotel vse popisati. Kamor se ozreš, povsod ti je tožba, rekurs, prošnja, a milosti nikder. Trkaš, prosiš, odkrivaš svoj žalostni po-lož ij in kuj dobiš — ostro besedo za odlok in vrh tega še toliko pota do doma, koli-bor si od doma do tja potreboval. V Tolminskem polltč. okraju, kolikor sem površno pozvedel, tu je leto za letom okoli 1200 mladeničev stavi podvrženih, toraj nič manj jih ni bilo tudi letos. Po« česno imel je do sedaj dati ta okraj okolo 120 mladeničev za stalno vojsko in za dež. bran. Prošenj za oproŠčenje bo po mojih mislih tudi kakih 400, to se ve dar od teb bo le polovico uslišanih, ker so očetje, oziroma bratje reklamiranih za delo zmožni spoznani. Ali kaj ti pomaga dan danes prositi, za oproŠčenje svojega edinega sina, za svojega brata kot edino podporo, za edinega obdelovalca svojega v hribu in visokem hribu ležečega premoženja, katero je treba s krvavim potom svojega obraza obdelovati, ker si uže 60 in več let star. — Vse zastonj. — Te prošnje pridejo še drugim stro» kovnjakom v roke. N iše modro c. kr.okr. glavarstvo je izročilo namreč letos vse te prošnje c. k. Žandarmerijskim postajam, da so one skrivaj pozvedovale in popraševale drugih ljudi, je li je res to resnica, da ta ali oni 191etni mladenič, za katerega se oproščenja prosi, svojega očeta, b-ata itd. redi in sploh vso premoženje z lastno močjo vodi. Take pozvedbe, ki so ces. kr. žandarji največi del le od postranskih priprostih ljudi če tudi le mimogrede po-zvedavali in Bog obvari, da bi bila Županstva v tem kaj vedela — predložile so se okrajnemu glavarstvu in služile kot najresnlčnejfia In najvažnejša podlaga za oproŠčenje vloženim prošnjam. Čemu toliko opravila — ali ne bi bilo boljši', kar v začetku velevati, da se Imajo podajati prošnje direktno tem nad vse zanesljivim organom ? Ces. kr. okr, glavarstvo je toraj tem poročilom vse zaupalo, prošnjam in njim pridjanijubo prisegli biti zvesti cesarju in svoje dolžnosti vestno spolnovatl? Ali ne bi bilo zoper njih obljubo Dotrditi spričevala onih prosilcev, katerih sinovi niso doma potrebni? Ali nemajo oni sestavljati v prvej vrsti zaznamkov vojnej dolžnosti podvrženih mladeničev in se vsled vojne1 postave morajo udeležiti žrebanja, nabora itd., da storijo resnico o dvomljivosti in dajo pojasnila in vse, kar je treba? Gospodje župani I zakaj ste postavljeni. Vi ste tukaj da zastopate ljudstvo svojih županij vestno, pravično in po razmerah kraja brezplačno. Vi ste tukaj, da izvršujete od državnih oblastnij vam naložene ukaze in da jim dajate zaprašana pojasnila. Neudajte se toraj, bodite ponosni na svojo čast in potegnite se za njo, pokažite, da ste možje, da branite svoje in svojih volilcev pravice. BuSet v Istri, 10. aprila 1886. »Naša Sloga« v št. 20, nam je prinesla dve zanimivi novici. Prva je odstavljenje gosp. ad-junkta Petronio, vsled disciplinarne preiskave, katere uzroki so nam neznani. — Zagotavljamo tedaj »Našo Slogo«, da ta-kovega uspeha ni imel prejšnji naš dopis v »Eiinosti«. — Trdili smo samo, da Petronio ne zna jezika tukajšnega naroda in tedaj nezmožnost jezika, ki nI njegov, ni bila uzrok odstave od službe. — Bes pa je. da smo tarnali tudi radi veiicih nerodnosti in nerodnosti, ki se gode pri c. kr, sodniji v Buzetu, a vendar ne vemo, ako no se do zdaj odstranile; kakor se zdi, dotična oblast jako Javlačuje potrdilo onih nerednosti. Res je, da se je deputacija od tukaj pred nekimi dnevi imela predstaviti vzviš. gospodu predsedniku višje sodnije izročivši rnu spomenico, ki toži o nerodnostih v n»Ši sodniji in prosi resnih korakov. — ln ker teh za gotovo prič ikujemo, upamo, da vzviš. gosp. predsednik pride konečuc ranam do živega ter jih popolnoma ozdravi. Druga novica v »Naši Slogi« je ona, da se je uoznalo, da je naši občina prejela znesek 100 gld., ne da bi ga bila po dolžnosti vknjižila; in oni list je v dokaz vprašal gospoda nadžupana Buzetskega za pojasnilo. Naj bole »Naša Sloga« zagotovljena, da nadžupan Glarici (Klarič, puro sangue romano 1) ne bode hotel slifiati ničesa o onej interpelaciji. G. Glarici ne odgovarja časnikom slovanskim, kakor ni oigovmjal onim laškim listom, za katere njegovi prijatelji »nemajo imena«, ker so donašali stvari, koje jim niso ugajale. Naravno, ta molčestnost je izvrstna mano vi a, s katero fie izvleče prav dober kup. — Ako pa Clarici na take otipe svoje časti noče odgovarjati, naj si bode kot Župan, ali kot meščan, pustivši uganjati občinstvu ona dozdevanja, ki mu bolj ugajajo, mislimo pa, d i ne bi smela biti iRtiga mišljenja višja sodnija. Pot ečeta j kaj pa ima sodnija pri teh stvareh? Take reči spadajo v področje deželnega o tbora iu okrajne politične go-Bposk . — Pritrjujemo sicer takim ugo. vorom, a navedemo tudi to le v dokaz naopiotnega. Glarici bivši nadžupan imel je in ima fie danes čast in službo namestnika državu-ga pravdnika (1) pri sodniji v buzeui; kot tak ima dolžnost gledati, da se spoštuje postava, nadzorovati jo ter zatožiti oneg;i, ki ji žail. Zdaj, ko imamo slučaj, da je onih 100 gld., o katerih piše »Naša Sloga«, bilo prejetih, a ne vknjiženih v občinskem uradnem zapisniku v Buzetu, moral bi g. Glarici — kot javni funkcijonar državnega predsedništva — izpolniti svojo dolžnost, ter naznaniti občinsko oskrbništvn radi (#meujene izuiaknene svote ter tožiti je, ker obč. oskrbništvo mora biti odgovorno za pravilno in pravično uradovanje. Ta slučaj je le posamezen, ali ugoden; ni li res? Ali ker je bil ex-župan iu namestnik drž. pravdnika oboje jedna in ista oseba g. Glariča, mora nailsodnija na vsak način se za to stvar zanimati, ker drugače bi padel sum sramotnega in kaznjivega dejanja na njenega jivoega zastopnika, toženega po javnem tisku (časopisu); treba ee j • javno opravičiti, ali nastopiti proti obrtkov.ilcem sodnijsko pot. Nadsodnijo mora zanimati ta zadeva; mora naložiti Glariču, naj da potrebno po-J»suilo o imenovanoj notici v 20. št. »N. Sloge« in to namreč zato, ker je omade- ževana čast njenega javnega namestnika, če tudi je bil kot nadžupan in ne sme se zadovoliti, rekoč : mene ne skrbe neumne tožbe škodoželjnežev. Jisnost mora na dan, mora biti objavljena, vtnešanje sodnijsko v tem slučaji je potrebno, ker bi drugače ljudstvo imelo pravico misliti si mnogo jednacega. Tako n. pr. bi moglo sumiti, da globe, vplačane za obsodbe kazenskih prestopkov pri c. kr. sodniji, ki se stekajo v obč. denarnico, da b se razdelile m-j uboge (Kateri se pritožujejo, da so potrebni pom' či) da se ne oele potrebnim. Take sumnje se morajo odstraniti, da se ohrani organom vludajšČih eblasti ono hliščilo, do katerega imajo pravico, in katero tudi potrebujejo. Konečno sklepam« z besedami, da se v zadevo, prineseno od »Naše Sloge« in zgoraj navedeno, nadsodnija mora vtak-noti in sicer hitro in ostro, brezobzirno. Spodobnosti je treba od vladajočih oblasti 1 Domač© in razne vesti. Nadvojvoda Karol Štefan mi sli kupili vsacemu Tržačanu znano vilo »Murat« pri sv. Andreju. Prebivala bi v njej njegova visoka soproga, ko hode on na morji. 1111.« škof tržaški naznanja v puNebueoi razglasu spored božje službe v velikem tednu. — Jutre, oljkovno nedeljo bode pri Sv. Justu ob 10 uri predp. blagoslovenje oljkovne in velika maša. Popoludne oh 6 uri pridiga potem »Miserere« in blagoslov. Veliko sredo zjutraj ob 4 uri izpostav, ljenje S. H. T., ob 10 uri slovesna sv maša. Popoludne ob 5 uri petje psalmov pred božjim grobom. Pri Sv. Antonu in Sv. Jakobu se isto petje začne ob 4'Jt uri pop Veliki tetrUk ob 9 uri zjutraj ponti-finalna maša, blagoslovljenje sv. olja, ob-hajanja č. duhovščine. Po maši procesija za H. T. v božji grob, pranje nog. Popoludne ob 5 uri, oziroma ob 4M, petje pred sv. grobom v omenjenih treh cerkvah. Veliki petek ob 6 uri zjutraj pridiga, ob 10 uri dop. suha maša 'in češčenje razpela Popoludne ob 5 oziroma 4'|t uri petje psalmov pred božjim grobom v omenjenih treh cerkvah, posebno lepo petje pri Sv. Justu; pri Sv. Antonu novem pa slovenska pridiga ob 6 in pol uri zvečer. Veliko soboto zjutraj ob 9 uri blagoslovljene ognja, blag. vode potem slovesna sv. maši s petjem glorije in streljanjem na gradu. Popoludne ob 6 uri petje psalmov, potem ob 6 in pol ustajenje se slovesno procesijo pri Sv. Justu; ista siavnost pa se bode vršila pri novem Sv. Antonu uže ob 4 in pol uri pop. Veliko nedeljo zjutraj ob zori procesij« vstajenja pri starem Sv. Antonu, pri Jezuvitih in pri Sv. Jakobu. Ob 10 uri velika pont. maša pri Sv. Justu, pridiga in papežev blagoslov. ProfeMor dftflć dosedaj profesor na všeučiliščt v Peterburgu imenovan je profesorjem slovanske filologije na vseučilišču Dunajskem mesto Miklošiča; torej se vesto Baudoiu de Gourtenay-u ni obistinila. Slovanska čitalnica bode letos praznovala 25ietnico svojega obstoja. Slovesnost bi morala hiti dostojna in primerna takemu družtvu in vsi Tržaški Slovani bi morali sodelovati, da se stvar lepo izvrši. Radovedni smo torej mi in z nami še marsikateri rodoljub, kaj je odbor čitalnice v t^m obziru doBedaj učinol. „Tržaški Sokol*' priredi prvi svoj letošnji izlet na Velikonočni ponedeljek 26. t. m. v Prvatino. Omenjenega one napiavi Prvaška čitalnica veselico, h ka-terej nas prijazno vabi. Na noge torej, bratje Sekoh ! hujdimo mej zaveune brate na Goriško l Sokoli se zbirajo 26. t. m. na kolodvoru od 8 in pol do 9 ure \jutraj, ter odrinejo z vlakom do postaje Savoonje ; potem se odpeljejo ua vozeh skozi Mirno, Renče in Bilje v Prvičino. Vrnejo se istega dne zvečer v Gorico ni\ kolodvor in od tod ob 10 iu pol v Trst. Izlet bode krasen in nadejati se je, da se ga v obilnem Številu udeležite. Vsak, kedor se udeleži, naj se javi pri društvenem tajniku. Na zdravja! V Trstu 17. aprila 1886. Odbor. Odbor del. p o d p društva se je v sre io konŠtituirai iu so bili izvoljeni za I. podpredsednika g. prof. Mate Mandič, H. po Ipredsednika eosp. Dav. Sinkovič. za I. tajnika g. A. Resman, za II. tajnika g. A. Hrast, za knjigovodja g, M. Katalan, za knjižnič ■«■■a g. G. J-reb, zj gospodarje gospodje: St. Prelc, Fran Žitko, Gerlanc Ivan. Ivan Božič, v veselični odsek gospodje : F. Resman, Valentin Savlovič, J. Drašček. Odbor namerjava osnovati še to spomlad v maju ali juniju veči izlet na sv. Goro ali pa v Divačo in je dal vese-lič iemu odseku nalog, da stvar pripravlja in stavi o svojem Času dotični koukretni pre ilog. Izlet v Trnje polegr sv, §■«•> tra. Pevci del. podp. društva pou vod- vodstvom g. Šteleta, nekateri Sokolci in še drugi TrŽ. rodoliubi. vsih skupaj najmanj 40, napravijo 9. maja izlet v Trnje, ia se udeleže slav. odprtja tamošnje čitalnic". Po pevce in Sokole pridejo sem vozje lojtrance iz Pivke. To bo gotovo prav lep m aomač izlet. Clkorjaško. Okolu kresa, ki ga je g. Lojze Danel v nedeljo večer žgal pred svojim hotelom na čast svojega brata, novega poslanca, obhajala je tudi cikorja svojo »an ioht«. Pijani cikorjaš tako zvani Botta, poljski čuvaj, kričal je v svojej navdušenosti na vse grlo: »Viva Danel, e m . . . . per N^bergoj!« na kar so mu tudi nekateri drugi odgovarjali z enakimi klici. Taki so bili volići g. Dinel-a I Tržaške novosti i Imeverjenje na magistratu se kaže vsak dan veće. — Sliši se, da bode vsa iz-nererjena svota znašala tu li nad 100.000 gl.; ali kar je še strašnejše, govori se, da manjkajo tudi v zalogib razni vrednostni papirji in ta primankijaj gre na stotisoče. Torej bi bili pojedli na magistratu tudi mnoge zapuščine zavodom za ubožnel Nezaslišano, ali v Trstu vse mogoče. Ziaj pa prav pošteno zdibujemo, našo vlado občudujemo 1 Milost, milost, zveličar naši Ispred tod nije. Zarad tatvine sta bila te 8, Santo* f. 47 do 6«, Java f. 60 do 64. Por-loricco f. 89 do 105, Oy!on pl. f. 86 do f. 122. Sladkor — Po tem blaguje bilo zadnje dni veče prašanje, zarad tega so se tudi cene zholišila za 'la do *14 gld. pri metr. stot. in vse kaže. da to blago še nekoliko draže postane. Sladkor v vrečah se je prodajal tedni po f. 20 50 do 23 50. Sadje. Po pomerančah močno prašanje. PomeranČe fr. 3 do 7.50, limoni fr. 4 do 7.50, rožiči I. vrste f.8 do 9, fige v vencih f. 12, opaSa f. 27 do -J8, cvebe f. 25 do 27, Elein* fr. 28 io 36, Sultanina f.30 do 40. Olje — se dobi po ugodnih cenah. Jedilno f. 36 do 42, namizno fr. 50 do 70, bomb ižno I. vrste fr. 27 oo 30, II. fr. 23 do 94. Petro/je — je postalo ceneje in stane denes f.9 75, pa v kratkem bo tuii po fr. 9.50. DomaČi pridelki. Fižol iskan ; rudeči f. 10.—, heli f. 10.50, zelen dolg f 11.—. bohiiifc f. 11.— no 12.50, koks f. 12.— do 12.50. — Maslo dobro f. 89 do f. 90, naj-flneje .i o f. 98. Žito. Pšenica b&naškn f. 9.75—10.25, — koruza levantinska I. 6»o0 do f. 6 75 — oves od f. 7 do f. 8 50. Les — dobro obrajtan,- cene še precej trdne. Seno — dobro seno se prodaja po f. 2 do f 2.60._ Borsno poročilo. Botsa je dobre volje in se 11 vršilo to dni več transakcij, kurzi skoraj vsih papirjev dobri •/. nagibom za . Iluiiaj^ka IBor«at dne 10. aprila Enotni drž. dolg v bankovcih 84 gld 95 kr. Enotni drž. dolg v srebru 85 • 05 » Zlata renta......114 » 20 • 5°/, a vat. .... 101 • 70 » Delnice narodne banke. . 874 ■ — * Kreditne de'^'ce .... 291 • 50 • 1 ondon 10 lir sterlin . . 126 • 10 • Napoleon.......— » — » C. kr. cekini......10 » 02 » Kr. državnih mark ... 5 » 94 » Mnogim dopisnikom v Komnu. Sami radi pripoznuvaino. da bi bili boljše storili ako bi gu p« bili sprejoli. Vsled toga dopisa smo prejeli srdita pisma par LiraŠev : objavili smo potem odprto pismo gosp št., v katerem je ta gospod indirektno napadal dva gospoda kaplana, pa po krivici, ker priznati moramo, da omenja c. gospoda nista bila v nobenej zvezi 7. drogi>n dopisom iz Komna. Mi moramo pri tej izraziti željo, da ne bi naši dopisniki nikoli ne sumničili ljudi ter da si preskrbe poprej dokaz iV, predno grajajo eno ali drugo osobo. Na g št. odprto pismo došla nam je obširna polemika našega druzega dopisnika iz Komna, ob enem p« razna poslanu, katerih nekatera smo prijavili, nekitera pa vrgli v koš. Polemika omenjenega dopisnika je bila tako obširna, da bi bila napolnila 2 polni strani našega lista. A to nuj bi še bilo, ko no bi bilo dopisa spremljalo Oidi dolgo pismo, da ako dopisa ne objavimo, i.ismo nra-vičnl in da vsled naše nepruvičnosti cele družine popuste naš list. prvi pa dopisnik sam- (D-Oje prib.) F*, n. gospod I S tem tu i je čast naznaniti vam, d^ mi je poverjeno poslovodstvo novo urejene trgovine z vinom na veliko. M. Šnellerja u Karlovcu. Na temelju mojega večletnega iskustva. koje sem si pridobil kakor pivnicar ali kletar pri F. i A. Goncilija v Zagrebu, nadalje mojega znanja i moje praks^, pridobljene na glasovite) vinarskej šoli baronu Babo-a u Klo^teruenburgu, mojega kes-nejega službovanja k^kor pivničar pri pn*e| trgovini z rajnskim vinom Jožefa Falcka v Maii.cu na Rajni i naposled naučnegu potovanja po vinorodnih krajih Fr»»»cij" in Nemške: uredil sem ta posel g. M. Šnel-ler|a po na|novoj h zahtevali racionalnega kletaistva i vsled tega morem izjaviti, da se hočem truditi, da poleg n išib odnošejav popolno zadovoljim toliko povereriej mi zaiači kolikor čislanim naročnikom, s Čilih poiporo hočemo našemu vinarstvu tako pomoči, da se povzdigne na kolikor viši stepen, kakor ie to pri drugih narodih. Nadejam se, da se mi posreči izpolnit to ob-danje, ker je poznana domača tvrdka g. Šnellerja pripravljena žrtvovati tudi već, ako najde dovoljne podpore pri slavnem občinstvu. Priporočajoči se VaŠej blagonaklonje-nost', prosim Vas, da izvolite nrimlti mojo okrožnico ua znanje ter bilježim se s posebnim spoštovanem Tomo SiarČevlć, posiovodji i pivničar tvmke M. Šnellerja 2—1 v Karlovcu. Slavu fltotn svarilo! Nekoliko tisoč kosov pravilga brn-skega volnega blaga. Oblek za gospode za pomlad in preletje crne, rujave, sive, čokoladne, modre barve, meli ran c in sploh v najmodernejših barvah in denisah po naslednjih uže nezaslišano nizkih cenah. Vsaka obleka prve vrste for 9 95 in visoko « « , -l is Iz najfinejše volne « A ta za popolno vrhovno suknjo stune blago prve vrtse . for. 3__ * vitoko prve vrste for. I t» Plago je nnjrmnj še enkrat toliko vredno. Jtlago jo rabljivo tudi za dežne plašše za može in za dame, za krila in spalne halje. Razum tega je ostalo od neke konkurzne mase še več tisoč komadov prvega blaga iz brnske česane preje (Kamgarn) Ciste volne v najnovejših uzorih v sviltih in temnih barvah Te obleke, ki so poprej stale pri fabri-kantih f. lo.- dam zdnj za samo f. * jfi za celo r.bleko, Blaga je zadostl'za sukno, telovnik in hlače tudi za nsjduljšega in močnejšega moža. Naj torej vsak naroči brez skrbi, saj le kupcu je to v prid, ker fabrikant ima pri'takih cenah neiztne no zgnbo. — RaZem tega se lavezem vsakemu denar povrnott, ako blago ne odgovarja temu. kar more po tem naznanili) pričakovati. - Tudi je na prodaj več tisoč plodov za potovanj« po for. a.SO prve in fr. S so visoko prve vrste komad rujavih, nijavomeliranih in v vsili modnih barvah. Ti potovalni pledi so mej brati še enkrat toliko vredni, česar se more vsakdo prepričati. Pledi s n neizmerno veliki, debeli široki, torej nepokonjčljivl. i 2—1 Odpošilja se le proti pošiljatvi denara na-prej ali pa . roti poštnemu povzetju in je treba nar* čili pri sodinjsko vknjiženej iirmi Avarllot Tudi javimo, da nemamo nobenih podružnic in da so naš prodnjalnica le v Uablingu naiiiija, od kder se na vse kraje rajposilja enako zvoneča naznanila je ponare-jarije. ADRESSA: Export-Waarenhaus zur „Austria", Men, Ober-Dvbling, Mariengasse 31, v vlastilej hiši Lekarna Trnkoczv zraven ratovža na velikem mestnem trgu v LJubljani priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem Marijaceljske kapljice za želodec, katerim so ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznihv želodci in so neprekosljlvo sredstvo zoper: pomanjkanje slast pri jedi, slab Želo-urak, vetrove, koliko, rla-tenloo, bjuvanje, glavobol, krč v že odoi. bitje sroa, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žito. Svarilo i še jedan- kriit nam je omeniti, da »o te kapljice izpostavljene vt-liken.u ponarejanju. Mnogo ljudi je, ki ne znajo pripravljanja teh kapjnli in pimeodnom „Marijaceljske kapljice" razpečavajo slednje kot ponarajene kapljice mej nevednim ljudstvom. Te kapljice zaradi svoje brezvspešnosti neso prave "Marijacelj-*ke želodčne kapljice«. Kdor torej želi pravih »Marljaceljskih želodčnih napljic«, puzi naj pri k upov .mj i vedno na gorenjo podobo Mu-božje, ki je za varsteno znamko postavno zajame na in mora I >L t i na vsaki steklenčici. Dobivajo se v lekarni Tmkoczy zraven ro-tovŽa v Ljnbljani, so najboljše in. "kakor mnoga zahvalna pisma potrjujejo, najsknšenejše in prospešnejšt kapllce ?oner vse želodčne bo-ltzmin njih nasl-dke G== steklenica velja 20 kr., 1 tu-cat 2 (j d.. 5 tucatov samo 8 gld-^S Razpošilja se s p što najmenj jeden tuca t steklenic. Nas'ov : Lekarna Trnkoczj v Ljubljani KUM-ZOIE MUR ECH APOTHEKER TRNKo t umni i ST!ici;?o Spomladansko lečenj© Čaj iz tisoč cvetlic čistilni in krv popravljajoči. Edino sredstvo proti netočnost', rezanci. zabasanost', ne-(ielainosti čevespi. Izvrstno proti Škrofolam in vse bolezni vsled pokvarjene krvi. Dobiva Re v paketih po 50 soldov edino v odlikovanej lekarni Praxmarer (Ai due Mori) Veliki trg. Mestna palača. V isti lekarni se napravljajo vsaki dan pelinovet \a spomladanski le k na podlagi sasapariljs I. vrste z in brez potnfiljive jiidiirf po 30 soldov vsaki 10—2 Sejm v Tominu za živino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, štacunsko blago i. t. d. bode letos, ker pade sv. Jurij 24. ap'ila ravno na veliki petek. prvo sredo po veliki noči 28. aprila. Županstvo v Tominu 5 »prilja 1886 4=3 Hovcfah CSSassgsm^BBSSSSm G. B. ROVIS v Tratu, Corso 47 kder se govori tudi slovenski. Antelmintična zmes, gotovi uspešno sredstvo za pregnati trakulje, kojega so z doorim vspjehom rabili mnogi zdravniki. Proti hemorojdalne čistin pile, koje se labko uživajo večkrat na dan, v juhi, v vinu ali v drugih jedilih brez obzira na užitni red. Odstranuj io iz života slabe sokove, ter ga lihno čistijo ne da bi narejale kakega obtežanja. Zdravniki jih zavkazujejo v slučajih zapeke, jeter-nih vraničnih in hemorojdalnih boleznih. Kitajsko vino * la Marsellle. Uže mnogo let ga priporočajo naj prvi zdravniki kot Izvrstno sredstvo proti težki Sr -buvi, pomanjkanju apetita, želodečriih olih, kiorozi in oslabelosti po hudih bole/nih. Pastile iz tamlranda in klorove kisline. Izvrstno sredstvo v vseh boleznih v ustih in grlu: zadavico in hudemu ustnem kataru. 5—10 I. C. Juvančič posestnik vinogradov na R'«°lj«kem, lik« za I o t? a vina v Šiški rr> Ljub Ijani. Prlporuča svoja izvrstna, Bizelj-ska In Dolenska vina, po 16-24 gld. Uio-I samo od 56 L. in več. 10—1 MOKA za velikonočne pogače najboljše vrste in po jako nizkih cenah, potem vsakovrstne testene izdelke, posebno velikonočne pince, droŽje tudi po nujniŽjej ceni, prav tako se prevzame za izpečenje vsakovrstne testenine, — vse to v domačej pekarni podpisanega. Franc Jeršek, 3—1 pekarna Ccrsh Stadion št. 21. pnselinoKi c. k. priv. in odlikovane tovarne ROMANA VLAHOVA V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S Lazzaro I B Prijeten, krt-pčalen liker, odlikovan se zlatimi kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lmcu, na Dunaju, v Kalkuti itd. Ta iz jagod Junloerus 00-munis in dii čih željišč napravljeni liker je prijetnega okusa. Jako pospeSuje prebav-ljenje In se rabi z dobrim uspehom za krepčanje osla belih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na živce, možgane in na hrb-tanec. Prodajo na debelo preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trstu. Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajaln;cah likerjev in sladčičarijah. Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v katerej je vtisnena firma, potem po zamahi z grbom in po malem ovitku z autografovano firmo Romano Vin Hov. 38-48-18 Agencija v hiši št. 5 v ulici Corsia Stadion I. nadstropje. Oddaja denar in zlatnino na odplačevanje v obrokih, kakor »udi vrče k-apitale proti zemljlSčni uknjižbi /enta-volaciji. 6-5 Trgo vina A. Majer-jeve^a Exportnega piva v steklenicah v LJUI1LJANI (invovarna "a paiv) priporoča Cesarsko, in Boek-pivo v skmjlcth po 25 in 5)stekl. Pnohvifni nauki In molilo v I UpIdVItlll ki jib mora znati kdor hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. ob hajilo. In sv. zakon, zovp se mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva po 4 IKiVC. ITže 87 let obstoječa c. ti m. ^urifi tvornica za žebrake in koce poprej Lichtenaucrja udove in sinov razpošilja po svojih diiinjski zalogi k o n s k i h žebrak lOO (!tm. (lolp iii, 130 ctm. §la*ok.lK, nepoUmičljive kakovosti, temne barve, sn Živejšimi krajci po 1.60 se zavijanjem vred Dalje prodajemo, dokler še zaloge belo barvane konjske žebrake I 2 metra dolge in 1 i pol metra žiroke z Šterogubnimi plavo rudečimi ali temno ru- detimi krajci ncpokončljive iaže po Kld. 3.50 z znvltkom vred Kdor jih vzame 10, dobi jeden komad po vrh »li se mu pa cena za 10 po sto zniža. Samo radi velikanskega izdelovanja in ' prodaje smo v stanu konjske žebrake tako ! nenavadne velikosti in tako izborne kakovost,tako nenavadno ceno prodajati. Stotine hvalnih pisem stoji °vsakemu na ogled. Razpošiljajo se z, povzetjem, lilago, ki ni po godu se brez ugovora nazaj sprejema. — Naj se dobro pazi na naslov; 4—3 Pferde-Deken-Fabrikt Haupt-Niederlage. W1EN, liothenlhiirmstrassH 14. ŽELODČNE BOLEZNI je moguče BRZ0 in POSVEMA ozdraviti po JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi Čudeži priporočajo, niso nič či pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi s6 vsakim dnevom veče praSanje po njemu. Ta baliam bogat na delujočih snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-nega utrodnega upliva na prebavljenje ni čiičenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebivljanja; zato pa ga vsi stiokovnjaki In zvedenci priporočujejo proti neješčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, rignnju, bacanju, proti liemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsak") bolezni v Črevesju. Steklenica z navodom vred stane 30 iiovc.jv. 35—17 GLAVNO SKLADIŠČE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladišča v Trstu v lekan i G. B. Rotiš, na Reki v lekarni al Redentore, G. Omeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoni, v Tominu v lekarni E Palisca. r Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba muopih besedi, da se dokaže njihova i ... , , , eildoVlta moč. Ce se le rabiio nekoliko dni olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratmše ielodlne bolesti. Prav izvrstno vstrezftjo zoper hemorojde, proti boleznnim na /tffriA in na trantet, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnosti h, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. 53-49 Prodajejo se v vseh slavnih lekarnicah na »Vetu; za naročbo in poSiljatve pa edino v le-karnicl Cristofoletti v Gorici, v Trstu v lekarni fc. Zanetti i G. B. Rovis, G. B. Farnboschi in M Racasint. Ena steklenica stane 30 novcev Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo go-ljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. P," J H iJ flfi CU aosp.tGabr. Picoli-ju, lekarničarju v Ljubljani Na »ahtevanje potrjujem, da sem vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili 30-50 Ljubljana, mesec januar 1884. Dr Emil vitez pl. Sttichl, o. k. vladni svetovalec in dnCclno-sanitnet poročevalec. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca lj-ibljat-iskega lekarničarjaxPiccoli-ja hitre in prečndne zdravilne moči. Ž njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, kk me prosi 2a jedno steklenico Želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. iV/assish, župnik-kan. Plomlnj, Primorsko. Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnlc, bolečinam v križi In v prsih, prehladnim bolečinam v elavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Pastllje ssntonlnske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 košč. f)0 kr. 1000 košč. 5 gld. 2000 6 gld. Sallollne pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), plučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost. škatljica 20 kr. Zeliščni prsni slrop. Ta iz zdravilnih zelišč izdnlani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, hripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odraičeiii naj vzamejo 3 do' 4 Žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr. Tu navedena. Kakor vsa drupa zdravila se zmlraj frlšns dobe v lekarni G. Piccoli-ja «pri angelu» v I^jubljuni na Dunajskej cesti, kder se naročila tako po poŠti proti povzetji Izvršujejo. v Z rebanje uže 24. tega eseca. Hincsen SREČKE5 jj|gld. 11 samo 10 Glavni dobitek v gotovini t gld. 50.000 gld. | 10.000 gld., 5000 gld. odleg. 20°o||4782 den. dobilkov, Kincsem-srefcke dobivajo se vlotriisLembureatiogerskegaJooLe-kluba; llis«tliii|M'^ia, Wiltzn^igaH«e 6. " I.HHtnik ornAivj .KDIN