•• ,.1 Ljubl,ana Sloweniia STROKOVNA REVIJA Gozdarski~nik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1991 • LETNIK XLIX • ŠTEVILKA 6 LJUBLJANA, junij 1991 VSEBINA- INHALT- CONTENTS 273 Uvodnik 27 4 Robert Brus Bogastvo balkanske folklore The Riches of the Balkan Dendroflora 284 Janez Pirnat Opazovanje in analiza· rekreacije v primestni gozdnati krajini -južno obrobje Ljubljanskega barja The Monitoring and Analysis of the Recreation in Suburban Wooded Landscape - the Southern Part of Ljubljana Marshes 294 Franc Gašperšič Usposabljanje v okularnem ocenjevanju raznih se- stojnih karakteristik ter v gozdnogojitven em diagnosti- ciranju in izbiri potrebnih ukrepov The Training in Ocular Estimation of Several Stand Characteristics and Silvicullural Diagnosing as well as the Selection of Necessary Measures 301 Tomaž Kočar Kratek pregled zgodovine gozdov v Zasavju 315 Boštjan Anke Podiplomski študij gozdarstva kot odgovor na krizo stroke 317 Boštjan Anko Gozdarstvo in varstvo okolja 322 Strokovna srečanja 325 Iz tujega tiska 328 Naši nestorji Naslovna stran: Edo Kozorog : Bukov gozd Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 260,00 din za dijake in študente 80,00 din Letna naročnina za delovne organizacije 1200,00 din Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 80,00 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št . 23-90 dne 16. 1. 1990) za GV ni treba plačati temeljn1 davka od prometa proizvodov. Tiskano na papirju EMONA 90 g/m2 Papirnice Vevče Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana 20-/etnica ZVOS- priznanje tudi gozdarjem V dvorani Slovenske filharmonije je 5. junija 1991 Zveza društev za varstvo okolja Slovenija pripravila slovesnost v počastitev 20-letnice svoje ustanovitve. Obletnica pomeni v prvi vrsti priznanje vsem, ki so pred dvajsetimi leti, v razmerah, ki so bile ekološkim svari/om manj naklonjene, združili glas proti brezskrbnemu uničevanju narave vsega našega planeta, naše ožje domovine in neposredne okolice, kjer živimo. Zveza društev za varstvo okolja Slovenije je v preteklih dvajsetih letih opravila pomembno delo pri ekološkem prosvetlje- vanju naših ljudi, vzgoji mladih in tudi pri reševanju konkretnih žarišč skrunjenja našega okolja. Slovensko gozdarstvo je s svojo sonaravno usmerjenostjo že od petdesetih Jet dalje bilo pomembna opora in vzor vsem prizadevanjem za ohranitev zelene in ekološko stabilne sloven- ske krajine. Tiho (preveč tiho!) smo si vsa ta leta prizadevali za krepitev slovenskih gozdov in ohranitev njihove naravnosti. Strogo oko bi našlo tudi posamezna odstopanja od te usmeritve - življenje je pač tudi zbir kompromisov in tudi napake so življenje - v celoti gledano pa morajo tudi tisti, ki bi danes želeli slovensko gozdarstvo kar najbolj očrniti, priznati pravilnost in naprednost našega povojnega ravnanja z gozdom. Članom ZVOS, zlasti njenim vodilnim ljudem, seveda ni ostalo skrito uspešno delo slovenskih gozdarjev, zato ne preseneča, da so osrednji govor o opravljenjem delu in prihodnjih nalogah Zveze zaupali našemu učitelju prof. dr. Dušanu Mlinšku. To je priznanje prof. Mlinšku, njegovemu vizionarstvu pri usmerjanju slovenske gozdarske stroke, pa tudi priznanje delu vseh sloven~ skih gozdarjev! Zadovoljiti vse (prevelike) potrebe družbe po lesu ter hkrati ohraniti korak z zelo iskrenimi varuhi narave je dosežek, ki ne bi bil mogoč brez etičnega odnosa do gozda, znanja in truda. Slovenski gozdarji smo lahko ponosni nanj. Zaupanje slovenske javnosti (posebej ekološko najbolj osveščene) za delo z gozdovi nam mora vselej pomeniti veliko priznanje in veliko spodbudo. Ta trenutek nam je takšno priznanje še posebej pomembno. Urednik G. V. 6/91 273 GDK: 181.1:182.1 :187(497) Bogastvo balkanske dendroflore Robert BRUS* Izvleček Brus, R.: Bogastvo balkanske dendroflore. Go- zdarski vestnik, št. 6/1991. V slovenščini s povzet- kom v angleščini, cit. lit. 20. Dendroflora Balkanskega polotoka je v primer- javi z dendroflorami drugih delov Evrope izredno bogata in raznolika. K tako velikemu bogastvu veliko prispevajo tudi endemi in relikti, ki jih najdemo na Balkanskem polotoku toliko kot nikjer drugje v Evropi. Med številnimi naravnimi in zgodovinskimi vzroki za takšno stanje sta najpo- membnejša morfogeneza in florogeneza Balkan- skega polotoka ter vpliv pleistocenskih poledeni- tev na evropsko vegetacijo . Ključne besede: Balkan, dendroflora, reliktna vegetacija. 1. UVOD Evropska dendroflora je v primerjavi s severnoameriško ali vzhodnoazijsko zelo revna. V Severni Ameriki se pojavlja veliko sub- tropskih rodov, ki jih kljub podobni geograf- ski širini v Evropi sploh ni ali pa jih najdemo samo kot relikte v južnih delih Evrope. V srednji Evropi, kjer zime zaradi vpliva zaliv- skega toka sicer niso nič hladnejše od zim v Severni Ameriki, jih lahko najdemo le v botaničnih vrtovih, kjer nimajo konkurence. Seveda so velike razlike tudi med posa- meznimi deli Evrope. Očitno je, da dendro- florna pestrost narašča od severa proti jugu. V severni Evropi, ki je najrevnejša, najdemo manj kot 30 vrst lesnatih rastlin, na Britanskem otočju nekaj nad 30, v sred- nji Evropi pa že okrog 170. še bogatejša je južna Evropa, Balkanski polotok kot njen del pa je z več kot 300 avtohtonimi lesnati mi rastlinskimi vrstami verjetno najbogatejši del Evrope. • '" R. B., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija 27 4 G. V. 6/91 Synopsis Brus, R.: The Riches of the Balkan Dendroflora. Gozdarski vestnik, No. 6/1991. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 20. The dendroflora of Balkan peninsula is in com- parison with the dendrofloras ·of other European regions very rich and diverse. Endemics and relicts, which can be found on the Balkans in a much greater number than anywhere in Europe, greatly contribute to this opulence. Among numerous natural and historical rea- sons for the present state, morphogenesis and florogenesis of the Balkan peninsula as well as the influence of Pleistocene glacial ice are the most important. Key words: the Balkans, dendroflora, relict vegetation. 2. ENDEMIIN RELIKTI BALKANSKEGA POLOTOKA K tolikšnemu bogastvu prispevajo tudi številni endemi in relikti, saj jih je na Balkan- skem polotoku toliko kot nikjer drugje v Evropi. Turrill je ugotovil (TURRILL 1929), da raste na Balkanskem polotoku kar 1754 endemov, in ta ocena velja še danes za najboljšo. Tudi število endemov v Evropi in še posebno na Balkanskem polotoku na- rašča od severa proti jugu in iz nižin v večje nadmorske višine. Endemi in relikti najpogosteje rastejo v reliktnih centrih ali zatočiščih, kjer vladajo specifične življenjske razmere. V Jugoslaviji so glavni taki centri gorovja Korab, Prokle- tije in Prenj, predvsem pa Velebit kot edina gorska skupina, pri kateri se stene in skoraj gola kraška pobočja spuščajo vse do morja ter omogočajo razvoj gorskih in primorskih endemov. Velebit je s kar 275 ilirskimi rastlinskimi endemi takoj za Kreto najmoč­ nejši endemični center in reliktno zatočišče v Evropi. Z endemi bogati so tudi otok Prvic kot geološke in biogeografsko nadaljevanje Velebita ter otoki Krk, Palagruža, Jabuka in Vis. Vsega skupaj šteje jugoslovanska end em ična flora 87 4 vrst in podvrst, od tega je 84 endemov dendroflornih (ŠU- MARSKA ENCIKLOPEDIJA, 1980). Najpo- membnejša rodova lesnatih endemov sta polendemična prastara rodova Aurinia s 6 in Satureia (šetraj) s 3 endemi, ki imata razvojni center na Balkanskem polotoku. Bogati so tudi rodovi Genista (košeničica) z 9, Astragalus (grahovec) s 7, Rhamnus (krhlika) s 6 endemi, Centaurea {glavinec) s 5 grmastimi endemi, Daphne (volčin) in Pinus (bor) s po 4 endemi ter Acer Qavor) in Lonicera (kosteničevje) s po 3 endemi. Med drevesnimi in grmovnimi vrstami so najpomembnejši endemi in relikti Picea omorika (Pančičeva omorika), Sibiraea croatica (hrvaška sibireja), Forsythia euro- paea (evropska forzitija), Moltkea petraea, Aesculus hippocastanum (navadni divji ko- stanj), Pinus peuce (malika), Pinus hel- dreichii (munika), Pinus nigra ssp. da/ma- tica (dalmatinski črni bor), Pinus nigra ssp. croatlca (hrvaški črni bor) in še nekatere doslej manj znane vrste: Abies pardei, Acer pannonicum, Staphylea elegans, Lonicera formanekiana in Brassica frutescens. Grčija je s skupaj približno 11 OO endemi najbogatejša balkanska in tudi evropska dežela (HORVAT, GLAVAČ, ELLENBERG 1974). Tu so zastopane bogate družine Asteraceae (230), Lamiaceae (11 O) in Ca- ryophyllaceae (90 endemov), od rodov pa imajo največ endemov Centaurea, Si/ene, Dianthus in Campanul/a. Endemizem je v vzhodnem delu dežele močneje izražen kot v zahodnem. Za endemizem egejskih oto- kov in polotokov, ki so najbogatejši, v večini primerov ni odločilen nastanek Egejskega morja, ki bi povzročilo izolacijo (HORVAT, GLAVAČ, ELLENBERG 1972). Endemi so večinoma gorski in njihovi areali so starejši kot današnja razporeditev kopnega in mor- ja. Celo areali morfološke relativno šibko diferenciranih ras naseljujejo skoraj vedno cele otoške skupine in največkrat tudi blizu ležeče kopno. Le malo egejskih endemov je omejenih na posamezne otoke. V Albaniji raste 157 endemov in to je 6,4% celotne albanske flore. Tudi v Albaniji je največ endemov v najvišjih gorovjih. V Bolgariji je po Stojanovu endemičnih kar 27% vseh rastlinskih vrst, vendar me- nijo (HORVAT, GLAVAČ, ELLENBERG 1974), da je ocena zaradi preozkega poj- movanja vrst močno pretirana. Z endemi bogata je tudi romunska pokra- jina Dobrudža, ki leži med Črnim morjem in Donavo, ter vsa rastišča na serpentinu, ki jih je največ na grškem polotoku Evbeji, v zahodni Makedoniji in v Bosni. 3. VZROKI ZA BOGASTVO BALKANSKE DENDROFLORE Vzrokov za takšno bogastvo je veliko, med seboj se prepletajo ln vplivajo drug na drugega. Poleg velike rastiščne pestrosti, ki je posledica posebne geografske lege in klimatske, geomorfološke, pedološke in drugih pestrosti sta za veliko balkansko dendroflorno bogastvo najpomembnejša dva naravnozgodovinska vzroka: - morfogeneza in florogeneza Balkan- skega polotoka in - vpliv pleistocenskih poledenitev na evropsko vegetacijo. 3.1 . Moriogeneza in florogeneza Balkanskega polotoka Za balkansko dendrofloro so posebno značilni številni starinski rodovi brez sorod- nikov in relikti z disjunktnim arealom. Precej reliktov je na obeh obalah južnega Jadrana, torej v Jugoslaviji in v južni Italiji. Značilne so tudi vrste z zelo oddaljenimi sorodniki, ki jih včasih najdemo samo v Severni Ame- riki ali v vzhodni Aziji, na primer na KitajM skem. Današnji razpored, nastanek in starost mnogih balkanskih endemov ln reliktov je mogoče razložiti samo s prastarimi geolo- škimi in geografskimi spremembami BaiM kanskega polotoka. Zaradi pomanjkljivih podatkov so v prete- klosti tako stanje poskušali razložiti z več hipotezami. Ena najbolj popularnih je bila hipoteza o selitvah rastlinskih vrst prek kopenskih mostov, ki so potekali čez današnja morja. Taka kopna bl naj bila Atlantida na Atlantiku, Lemurija v Indijskem oceanu in tudi Garganski most na južnem Jadranu. Toda mnogi avtorji (WALTER, STRAKA 1970) menijo, da hipoteza dana- G. V. 6/91 275 šnjega stanja in razporeda vegetacije ne razlaga dovolj dobro. Veliko verjetnejša je Wegenerjeva hipo- teza o premikanju kontinentov in potovanju severnega pola (WALTER, STRAKA 1970). V paleozoiku sta na Zemlji obstajala dva kontinenta: južni, imenovan Gondvana in severni, imenovan Lavrazija. Balkanski pol- otok je bil po serpentinskem pasu, ki poteka po približni črti Kolpa - srednja Bosna - Ibar - Vardar ločen na dva zelo oddaljena dela. Severovzhodni Balkan (Mezija) je bil iz- menično nekaj časa otok in nekaj časa južni polotok Evrope, jugozahodni Balkan (Ilirija) pa je bil oddaljen do nekaj tisoč kilometrov, ležal je v ekvatorialnem pasu v današnjem Libijskem zalivu in predstavljal jadranski polotok Gondvane. Med Mezijo in Ilirija je ležal tako imenovani ocean Tetis. V začetku jure (preglednica 1) je Gon- dvana razpadla na vrsto južnih kontinentov in otokov (WALTER, STRAKA 1970). Ilirija se je takrat na današnjem podmorskem prelomu pri Malti odcepila in se kot otok začela pomikati proti severovzhodu v ocean Tetis. Obsegala je zahodni Balkan od Krete do Velebita, Jadransko otočje in jugo- vzhodni del Italije. Kreda in paleogen sta za nastanek zna- čilnih reliktov ilirske flore ključni obdobji. Kar 120 milijonov let je bila Ilirija v tropskem pasu popolnoma izolirana sredi morja. Zato je postala izrazit endemični in reliktni cen- ter, podoben današnji Novi Zelandiji, Mada- gaskarju ali Havajskim otokom, in to prav v kredi, ko so se razvijale in širile višje enote in rodovi kritosemenk. Vse do konca krede so se na Iliriji ohranile reliktne golose- menke srednjega mezozoika (na primer Sphenolepidium in Pagiophyllum), ki so povsod drugje že zdavnaj izumrle. V paleogenu se je na Iliriji razvila vrsta prastarih endemičnih rodov (arhiendemov) ilirskega porekla, od katerih so na Balkan- skem polotoku še danes Aurinia, Degenia, Drypis, Edrianthus, Hadžia, Marifugia, Oreoherzogia, Pančicia, Paraphoxinus, Petteria, Centaurea (podrod Stoebe) in Lo- nicera (pod rod !sika). Iz oceana severno .od Ilirije se je dvignil niz vulkanskih otokov, ki so danes vključeni v serpentinski pas cen- tralnega Balkanskega polotoka in z njih 276 G V. 6/91 IZVIraJO današnji serpentinski arhiendemi, na primer Halacsya in Bornmuellera. V večini Evrope so danes najstarejši relikti iz neogena (mlajši terciar) in samo v Preglednica 1: Geološka obdobja v zemeljski zgodovini (po Walterju in Straki). vek perioda starost v mil. lel holocen kvartar pleistocen ~ 1 o pliocen N o neogen z miocen w 25 ~ terciar oligocen paleogen eocen paleocen 63 kreda 135 ~ o ju ra N o N 180 w ~ trias 230 perm ~ karbon o devon N o 405 w silur _J <{ !l.. ordovicij kambrij 600 ....., a: algonkij CIJ ~ <( ~ o w a: arhaik !l.. 3300 ilirskih krajih obstaja cela vrsta prastarih reliktov iz paleogena (starejši terciar) in arhiendemičnih rodov. V terciarju se je Ilirija za okrog 40 stopinj obrnila okrog svoje osi in se usmerila proti severozahodu. Zaradi dvigovanja gorskih verig (alpska orogeneza) se je niz sredo- zemskih otokov (Pirenejski polotok, Atlas, Ilirija, Mezija, Mala Azija, Perzija, Tibet) spojil v podolgovato sredozemsko kopno, imenovano Mezogea. Tetis je s tem razpa- del na dva dela: na jugu je nastalo Sredo- zemsko morje in na severu Paratetis, ki je Mezogeo delil od Evrope. Na mezogejskih obalah v subtropski klimi in med dvema morjema se je začel razvoj polzimzelene in sredozemske flore, po sre- dozemskih planinah po Mezogei pa so se širili današnji vzhodni (paleopontski) relikti mezogejskega porekla. Najpomembnejši paleoendemi in oligomiocenski relikti so danes rodovi Acantholimon, Astragalus, Amphoricarpus, Garinthe, Daphne, Ephe- dra, Forsythia, Hladnikia, Knautia, Pinus, Peltaria, Primula, Ptarnica, Ramonda, Rho- dodendron, Saxifraga, Sese/i in Sibiraea. Danes rastejo večinoma v borovih gozdo- vih, na suhih kameniščih in na planinskih travnikih, največkrat na apneni ali serpen- tinski podlagi. V nižjem Sredozemlju predstavljajo me- zogejske relikte tropski elementi, in sicer družine Gaesa/piniaceae, Gesneriaceae, Myrtaceae, Santa/eceae, Thyme/aceae, Verbenaceae in rodovi Dioscorea, Styrax in Laurus. V pliocenu in pleistocenu se je Afrika približevala Evropi in potiskala Mezogeo, ki se je pod pritiski z juga spojila z Evrazijo. Morje Paratetis je razpadlo na slana jezera (Panonsko, Kaspijsko, Črno morje). Pod silovitim pritiskom se je Ilirija kot klin zabila v Evropo med Rodopi, Alpami in Apenini, vendar je še naprej ostala delno izolirana na severu s Panonijo, na jugu z Jadranom, na vzhodu s Pelagonskim morjem (Make- donija) in na zahodu z Liburnijskim morjem (od Kolpe do Kvarnerja). Pri tem se je vzhodna Ilirija (Dinaridi) dvigovala in za- hodna tonila v Jadransko morje, tako da so od nje ostali le še današnji otoki. Dolgo- trajna izolacija Ilirije se je končala približno pred 2 mil. let in šele takrat je nastal današnji Balkanski polotok (ŠUMARSKA ENCIKLOPEDIJA 1980). Tedanja ilirska flora se je močno razliko- vala od druge evropske. Zaradi njihovega tropskega porekla mnogim vrstam življenj- ske razmere na celini niso ustrezala, zato se nikoli niso uspele močneje razširiti. Pre- cej jih je izumrla, veliko pa jih danes naj- demo kot relikte in endeme na zelo speci- fičnih, omejenih rastiščih. 3.2. Vpliv pleistocenskih poledenitev na balkansko in evropsko vegetacijo 3.2.1. Terciarna vegetacija V terciarju je bilo podnebje v Evropi in v Severni Ameriki tropsko do subtropsko, vegetacija pa tako imenovana arktoterciar- na. V Evropi so našli precej ostankov rodov praproti Kaulfussia in Lygodium, golose- menk Gycas, Ginkgo, Sequoia, Sciadopi- tys, Ubocedrus, Gallitris, Pinus in kritose- menk Artocarpus, Ficus, Magnolia, Lirio- dendron, Ginnamomum, Sassafras, Sapin- dus, Nelumbo, Nerium, Platanus, Smilax in drugih. Posebno zanimivo je, da so iz istega obdobja našli tudi ostanke rodov zmernega podnebja: Sali x, Popu/us, Betu- la, Fagus, Quercus, Acer in Jug/ans, ki pa so bili vsi zastopani z drugimi, danes nezna- nimi vrstami. Proti koncu terciarja se je podnebje po- časi začelo ohlajati, število tropskih flornih elementov v Evropi pa upadati. Zaradi prvih znakov poledenitev se je arktoterciarna ve- getacija umaknila proti jugu in na Balkan- skem polotoku so izginili gozdovi afroav- stralskega tipa, ki so do tedaj prevladovali. Namesto njih so se začeli pojavljati ele- menti današnjih balkanskih gozdov. 3.2.2. Pleistocenske po/edenitve V alpskem prostoru ločimo 4 po tamkajš- njih rekah imenovane ledene dobe: gun ško, mindelsko, riško in wurmsko ledeno dobo ter tri medledene dobe. Te nikakor niso bile kratke, saj je na primer mindelriška trajala vsaj 100.000 let; led je tedaj iz Evrope popolnoma izginil in podnebje je bilo očitno precej toplo. Nekatere oceanske drevesne vrste so bile razširjene dlje proti severu in zgornja gozdna meja v alpah je ležala višje G. V. 6/91 277 kot danes. V ledenih dobah se je povprečna letna temperatura v Evropi vsakokrat zni- žala za 8-12°C, v tropskih predelih pa za 4-6° C. Z ohladitvijo je nad severno Evropo nastal do 3000 metrov debel leden pokrov, ki se je širil proti jugu (WALTER, STRAKA 1970). V srednji Evropi je ostal le razme- roma ozek pas med skandinavsko in alpsko ledeno maso nepoledenel. V Alpah je meja večnega ledu ležala precej nižje kot danes. Na severnem robu Alp je bila na nadmorski višini 1250 m, na južnem pa na višini 1500 m. Ledeniki so se z Alp širili predvsem proti severu in prodrli vse do Donave in skoraj do MCJn- chena (KRAL 1979). Tudi druga evropska gorovja so bila bolj ali manj prekrita z ledom. Balkanski polotok je bil v ledenih dobah manj prizadet kot severna in srednja Evro- pa, poledenitev balkanskih gorovij pa je bila približno tako močna kot danes v Alpah. Nekaj ledenikov je bilo tudi v Sloveniji, in sicer predvsem v Alpah, manjši pa tudi na Pohorju in na Snežniku. Podnebje je bilo ostro in prevladovala je tundra, le v obal- nem pasu so bile na posameznih lokacijah boljše življenjske razmere. Morska gladina je bila v zadnji ledeni dobi zaradi kopičenja vode v obliki ledu za približno 90-1 OO metrov nižja od današnje (WALTER, STRAKA 1970), zato je imelo kopno na račun danes potopljenih delov, na primer severnega Jadrana, večjo površino. Ker je bila povezava med Sredozemskim morjem in Atlantskim oceanom prek Gibraltarja, ki je bil suh, prekinjena, je bilo Sredozemsko morje za tedanje razmere relativno toplo. Vpliv klimatskih sprememb na rastlinski svet je zelo zapleten. Te lahko povzročijo selitev vrste, izumrtje vrste ali nastanek nove vrste. če so spremembe, na primer ohlajanje, hitre, se je rastlina na severu areala prisiljena umikati hitreje, kot se je na jugu areala sposobna širiti. To pomeni oži- tev areala, ki lahko v končni fazi povzroči celo izumrtje vrste. Če klimatske spre- membe niso hitre, se pod določenimi pogoji rastline z mutanti, ki so bolje prilagojeni na nove razmere, obdrže ali dožive le manjšo spremembo areala. Vrsta se sčasoma lahko fiziološko in morfološko spremeni in tako nastane nova vrsta. Vrsta reakcije je 278 G. V. 6/91 odvisna od hitrosti, s katero se klima spre- minja, od sposobnosti migracije vrste, njene mutabilnosti in pogostnosti ugodnih mutacij. V kvartarju lahko opazimo vse tri vrste reakcij, toda ker so bile klimatske spre- membe relativno hitre, je največ vrst izum r- lo, manj se jih je uspelo preseliti in še manj je nastalo novih. Zaradi tega je bilo osiro- mašenje srednje- in severnoevropske flore zelo veliko (WALTER, STRAKA 1970). Ob vsaki poledenitvi so se torej vrste, ki so bile za to sposobne, umikale iz srednje Evrope proti jugu, v predele z blažjim pod- nebjem, kjer so lahko preživele. Pri selitvi so rastline naletele na hudo prepreka. Evropske gorske verige tečejo večinoma v smeri vzhod-zahod (Alpe, Karpati, Pireneji). Mnogim se ni uspelo pravočasno preseliti in umakniti pred napredujočim ledom in so izumrle. Nekatere so gorovja vendarle »preplezale", druge so se umikale bodisi proti jugovzhodu bodisi proti jugozahodu in iskale primerna zatočišča, ki pa jih vedno niso našle (RUBNER 1960). Pri takih seli- tvah so se rastline na svoji poti morale boriti za obstanek tudi z že obstoječo, okolju dobro prilagojeno vegetacijo. V medledenih dobah so se vrste vračale v srednjo in severno Evropo, vendar v vsaki naslednji manj. Ponavljanje ledenih dob je siromašenje flore še stopnjevala. Izginjale so predvsem tropske, toploljubne drevesne vrste, ki jih danes v Evropi večinoma ni več. Že zelo zgodaj so izginili rodovi Glyptostro- bus, Sequoia, Pseudolarix, Elaeagnus, U- quidambar, pozneje tudi Taxodium, Casta- nea, Parthenocissus, Coriaria, Magnolia in mnogi drugi (preglednica 2) . Analiza razporejenosti ledenodobnih za- točišč ali refugijev po posameznih delih Evrope (HUNTLEY, BIRKS 1983) je lepo pokazala, kam se je v hladnih obdobjih zateklo največ rastlinskih vrst (slika 1 ). Pri geografski razdelitvi zatočišč je očit­ no, da so vsa v obrobnih območjih evrop- skega prostora. To se ujema z ugotovitvijo, da so v ledeni dobi gozdovi uspevali le .v južni in vzhodni Evropi. V posameznih za- točiščih najdemo od 1 do kar 12 različnih drevesnih rodov. Zanimiva je razporeditev »bogatih« in »revnih<< zatočišč; prva so pogosta v južni, druga v severni in srednji Evropi. Predel z največ ledenodobnimi za- Preglednica 2: Pregled pojavljanja nekaterih drevesnih rodov v severozahodni in srednji Evropi v različnih medledenih dobah. Očitno je pešanje terciarnih rodov v prvih medledenih dobah (po Walterju in Straki 1970). 1 = terciar, 2 = Tagelen medledena doba, 3 = Waal medledena doba, 4 = Cromer medledena doba, 5 Holstein medledena doba, 6 = Eem medledena doba, 7 poledena doba. pogosto,- - - -redko, • • • • posamezno pojavljanje st. kvartar sr. kvartar mL kvartar Rod 2 3 4 5 6 7 Liquidambar Elaeagnus Taxodium Castanea Parthenocissus Coriaria • • • • - Magnolia Actinidia Azolla tegelensis Sequoia ---- Sciadopitys Cupressinae ---- ---- Nyssa ---- Ostrya --- Jug/ans ---- Eucommia Tsuga ---- Pinus (Hap/oxylon) ---- ---- Pterocarya ---- Carya --- ---- Phellodendron ---- Azolla interglacia/ica --- Osmunda claytoniana Picea omoricoides ---- Buxus 11 dan. evrop. rodov* --- Fagus ---- - • • • /lex - ---- ---- ---- Tax us ---- Viscum ---- ---- ---- ---- Hedera ---- ---- - ---- ---- "" rodovi Abies, Alnus, Betula, Carpinus, Corylus, Picea, Pinus (Dyploxylon), Quercus, Salix, Tilia, Ul mus. točišči je Balkanski polotok, saj se je na njegov osrednji del zateklo 12, na severni pa 10 drevesnih rodov. število postopoma pade na 8 in 9 v srednji Evropi in Italiji ter na 4 in 5 v jugozahodni Evropi. Očitno je, da so bila za evropsko dendrofloro najpo- membnejša zatočišča v južni Evropi. Takšno geografsko razdelitev bi lahko napovedali že iz današnje razporeditve dendroflornega bogastva, hkrati pa taka razdelitev podpira hipotezo, da je današnja dendroflora v jugovzhodni Evropi bogatejša kot na severu in zahodu prav zato, ker je bil Balkanski polotok v ledeni dobi glavno zatočišče za rastline. Nekatera zatočišča so bila primernejša kot druga zaradi več dejavnikov. Zelo po- membni so makro~, mezo- in mikroklima. Prav tako je pomembna topografija, ki ustvarja ne samo z vplivanjem na mezo- in makroklimo, ampak tudi z različnimi naklo- ni, nebesnimi legami, nadmorskimi višinami itd. bogastvo različnih rastišč. Topografska pestrost v gorati pokrajini zagotavlja veliko več primernih rastišč kot velike, ravne pla- note. Ostri gorski vrhovi, globoke doline, kanjoni in pečine, ki se spuščajo vse do morja, so v vzhodni in jugovzhodni Evropi veliko pogostejše kot v drugih delih Evrope. Podnebje je bilo v zahodni Evropi in na Pirenejskem polotoku v pleistocenu hlad- nejše, ker tedaj ni bilo Zalivskega toka, ki bi tako kot danes ogreval obale zahodne Evrope, ampak so od Labradorja prihajali G. V. 6/91 279 Slika 1 : Razdelitev drevesnih rodov po zatočiščih . Področja zatočišč so označena z črkami od A do S in s številom rodov, ki so tam zagotovo imeli zatočišča. V oklepaju je število možnih zatočišč. Pozornost zbuja obroben položaj zatočišč in progresivno naraščanje floristične raznovrstnosti proti Balkanskem polotoku (po Huntleyu in Birksu 1983) o B o~ hladni morski tokovi in ohlajali zahodno Evropo. Verjetno je bilo tudi zato na Pirenej- skem polotoku manj ledenodobnih zatočišč kot na Balkanskem polotoku. · Dolgo časa so mislili, da so se v ledenih dobah že takoj južno od Alp širili gozdovi 280 G. v. 6/91 20( 1 60.0 1 (+1) R 3(+1) 20E in pokrivali precej širok pas ob morju (BO- DEL 1949, po HORVAT, GLAVAČ, ELLEN- BERG 1974). Mnoge poznejše raziskave so pokazale (BEUG 1977, FRENZEL 1964, 1968, ŠERCELJ 1970, KRAL 1970), da to ni bilo mogoče in da so gozdovi v ledenih dobah pokrivali veliko manjše površine, kot je mislil BOdel. Življenjske razmere so bile v ledenih dobah celo na Balkanskem po- lotoku tako ostre, da ni mogla preživeti nobena od današnjih srednjeevropskih goz- dnih združb. V severnem Sredozemlju po prej naštetih avtorjih med zadnjo poledeni- tvijo sploh ni bilo gozdov, ampak samo različni tipi step. Samo na zelo posebnih, zaščitenih ekstremnih rastiščih v ozkih ln globokih dolinah, soteskah, dragah, po na- močenih pečinah, ki se spuščajo proti morju in so pod njegovim toplim vplivom, so lahko preživele številne drevesne in grmovne vrste. Zelo malo je verjetno, da so se uspele ohraniti združbe, podobne dana- šnjim, zato imajo nekateri avtorji govorjenje o reliktnih združbah za nesmisel (BEUG 1968, POP 1957, ŠERCELJ 1984). Večina avtorjev se-strinja, da v notranjosti Balkanskega polotoka razmere niso bile primerne za razvoj ali obstoj gozda. Mnenja so si bolj različna glede vegetacije nepo- sredno ob morski obali. Šele moderne me- tode raziskovanja so omogočile raziskavo jadranskega in egejskega podmorja. Veliko ledenodobnih zatočišč je namreč pod mor- jem, zato v preteklosti niso bila natančneje raziskana. Ob morju naj bi v ledenih dobah uspevali kserofilni, svetli savanski gozdovi in gozdne stepe, v medledenih dobah pa higro-mezofilni gozdovi, ki so bili v polede- nitvah omejeni samo na majhna zatočišča ob rekah ali jezerih. 3.2.3. Razvoj vegetacije po ledeni dobi Od viška wurmske ledene dobe naprej se je ozračje počasi ogrevalo in nekje v začetku preboreala (pred 10.000 leti) dose- glo današnje povprečje. Takrat se je začela tako imenovana poledena doba. Z izboljšanjem življenjskih razmer se je vegetacija začela postopoma razširjati iz svojih zatočišč in iskati nova primerna ras- tišča. V Grčiji so v začetku poledene dobe stepsko vegetacijo tipa Arthemisia-Cheno- podiaceae začeli nadomeščati suhi hrastovi gozdovi, v višjih legah pa borovi gozdovi (BOTIEMA 197 4). V Dalmaciji je bila vege- tacija že pred 8500 leti precej bogata, saj so na Mljetu uspevati zimzeleni hrastovi gozdovi z veliko vrstno pestrostjo. V Srbiji in Bosni je relativno kontinentalna klima preprečevala zgodnejši razvoj bukve, kakr- šen je značilen za bolj oceansko Slovenijo in Ilirija. V višjih legah so se najprej pojavili bori, nižje pa smreka, jelka, vrbe, jelše in še nekaj listavcev. Tudi v Karpatih se je najprej razširil bor, ki ga je kasneje zame- njala smreka. Borove gozdove ob Donavi so nadomestili mešani hrastovi gozdovi (HORVAT, GLAVAČ, ELLENBERG 1974). Zelo zanimivo in dobro raziskano je do- gajanje v poledeni dobi v Sloveniji. »Jugo- vzhodno obrobje Alp je bilo v vseh obdobjih pleistocena pomembna ločnica vegetacij- skih selitvenih tokov. Do tu je bila izrinjena evropska vegetacija v ledenih dobah in odtod se je vsakokrat spet začela naselje- vati proti severu, ko je nastopila topla doba. Tu je torej ključ za poznavanje naselitvenih in razvojnih tendenc vegetacije srednje Evrope« (ŠERCELJ 1971 ). Že v p9zni le- deni dobi so v Sloveniji tajge in tundre izrinili borovi in brezovi gozdovi. Sledila je faza QM (Quercetum mixtum) in za njo kratka in šibka leskova faza. To je tako imenovana inverzija, kajti v srednji Evropi se je leskova faza pojavila že pred QM. Zelo zgodaj v borealu (pred 8000 leti) je prevladala bukev in v Alpah smreka. Pred 7000 leti se je bukvi pridružila še jelka in skupaj sta formirali klimaksno fazo Abieti- Fagetum, ki v nedotaknjenih predelih pre- vladuje še danes. Ciklus gozdnih faz je bil torej izvršen že pred približno 7000 leti, in od takrat moramo na vse naslednje faze gledati kot na del sekundarnih ciklusov. Tako ni razlogov za govorjenje o reliktnih gozdovih katerekoli vrste (ŠERCELJ, GULI- BERG 1984). Razvoj slovenskih gozdov je zelo podo- ben srednjeevropskemuf le da ga za nekaj tisoč let prehiteva. Naši gozdovi so približno 5000 Jet starejši od srednjeevropskih, kar je približno 40 generacij (MARINČEK 1987). Očitno je, da je imela bukev svoja ledeno- dobna zatočišča tudi v Sloveniji. M. Guli- berg je namreč v paleolitski jami pri vasi Prečna pri Novem mestu med borovim ogljem našla tudi dva koščka bukve in tri koščke jesena (ŠERCELJ 1988). Oglje je staro okrog 12.500 let in je iz interstadiala Bolling. V začetku pozne pol eden itve je bila G. V. 6/91 281 med barom že primes bukve in jesena, kar utemeljuje domnevo, da so bila v bližini zatočišča za ti dve vrsti. Zelo težko je natančno ugotoviti, po kate- rih poteh so se posamezne vrste iz zatočišč v južni Evropi ponovno vračale v srednjo in severno Evropo. Poti je lažje določiti v kontinentalnih področjih z velikimi ravnina- mi, po katerih so drevesa lahko potovala v »širokih frontah«. Največja fizična ovira pri migracijah v Evropo so velike gorske verige. Največ glavnih gorskih hrbtov leži v južni Evropi, večina rastlin pa je imela zatočišče še južneje. Znižana gladina morja v zgodnjem holocenu je nekaterim rodovom morda omogočila, da so obšli južni rob Alp ter vzhodne in zahodne obronke Pirenejev, vendar za tako hipotezo ni dokazov. Glavna pregrada teče od Vzhodnih Alp do Karpatov in je samo na nekaj mestih prekinjena z rečnimi sistemi. V Centralnih Alpah se zgor- nji tokovi reke Pad in njenih pritokov zelo približajo zgornjim tokovom nekaterih prito- kov Rone in več prelazov med obema rečnima sistemoma je nižjih od 2000 me- trov. V glavnem švicarskem alpskem razvo- dju so samo trije prelazi, ki spajajo pritoke Pada z zgornjimi tokovi Rena in Inna, glavnega pritoka Donave, nižji od 2000 metrov. V zahodni Avstriji so taki prelazi samo trije , proti vzhodu pa je veriga nepre- trgana, dokler se ne spusti navzdol proti Donavi. Pelodne raziskave nakazujejo možnost migracij proti zahodu iz Pada v Rano in potrjujejo, da so !;>ili alpski prelazi pomemb- ne selitvene poti. Zgodnji premiki bresta kažejo, da se je čez Alpe prebil proti severu. Podobno velja tudi za jelko in še nekaj drugih drevesnih vrst, nekaterim drugim pa se zaradi slabe konkurenčnosti, pretežkega semena ali drugih razlogov ni uspelo razši- riti nazaj v Evropo. Pomembna pot za vračanje v Evropo je bila tudi dolina Donave (HUNTLEY, BIRKS 1983). 4. ZA KONEC ŠE O VPLIVU ČLOVEKA NA PESTROST RASTLINSTVA Človekovi posegi v naravo so, žal, vse bolj uničujoči in vse manj je naravnih okolij, na katera še ni bistveno vplival. Prav z 282 G. V. 6/9i uničevanjem njihovih življenjskih okolij lahko človek vrste, ki so v naravi živele milijone let, uniči v dramatično kratkem času. Ocenjujejo, da bo od približno 250.000 rastlinskih vrst, kolikor jih je na Zemlji, do sredine naslednjega stoletja za vedno izginila kar ena četrtina vseh. Ali se sploh zavedamo, kakšno izgubo bi to po- menilo. Vsaka vrsta posebej je edinstvena in neponovljiva in če enkrat izumre, odide za vedno. Toda tudi na videz še tako nepomembna rastlinica, ki jo komaj opazi- mo, bo morda nekoč v prihodnosti še od- igrala zelo pomembno vlogo . Spomnimo se na dvokrpi ginko: kot relikt je komaj preživel od terciarja pa do danes, ko se je pokazalo, da je izredno odporen na onesnaženje zraka in ga pogosto sadijo ob zelo prometnih ulicah, kjer so mnoge druge vrste odpovedale. Drug primer: v tisinih iglicah so pred kratkim odkrili snov, ki nekatere vrste raka zdravi mnogo uspeš- neje kot vsa do zdaj znana sredstva. Tudi tisa je ogrožena vrsta. Še veliko primerov bi lahko našli za dokaz, kako pomembno je rastlinsko boga- stvo ohraniti v največji možni meri. Pojavile se bodo nove življenjske razmere, nove bolezni in škodljivci, na katere bodo mo- goče najbolj odporne prav vrste, ki so danes ogrožene. Balkanska dendroflora, precej razširjena tudi na Slovenskem, je s svojo raznovrst- nostjo takšno naravno bogastvo, da nam nikakor ne bi smelo biti vseeno, ali ga bomo ohranili ali ne. Pri tem lahko veliko storimo tudi gozdarji . Povzetek Dendroflorno bogastvo v Evropi narašča od severa proti jugu in je nedvomno največje prav na Balkanskem polotoku. V skandinavskih gozdo- vih najdemo manj kot 30 različnih vrst lesnatih rastlin, medtem ko jih na Balkanskem polotoku raste več kot 300. K takšnemu bogastvu veliko prispevajo tudi endemi in relikti, ki jih kot ostanke preteklosti najdemo na ekstremnih rastiščih in dajejo celotni balkanski flori poseben pečat. Vzrokov za takšno bogastvo je več . Velika rastiščna pestrost je posledica posebnega geo- grafskega položaja ter klimatskih, geomorfolo- ških, pedoloških in drugih raznolikosti, najpomembnejša naravnozgodovinska vzroka pa sta morfogeneza in florogeneza Balkanskega po- lotoka ter vpliv ledenih dob na evropsko in balkan- sko vegetacijo. Veliko število reliktov ima korenine v nastanku zahodnega dela Balkanskega polotoka, ki je bil kot Ilirija več kot 1 OO milijonov let popolnoma izoliran sredi morja. Njegovo rastlinstvo se je razvijalo povsem v svojo smer in izoblikovale so se vrste, ki jih danes ne najdemo nikjer drugje na svetu. Na evropsko vegetacijo so močno vplivale tudi poledenitve v pleistocenu. Ob vsaki poledenitvi so se rastline umikale proti jugu in prav v jugo- vzhodni Evropi so našle največ zatočišč. Ob vsaki otoplitvi so se vračale v srednjo in severno Evro- po, pri tem pa naletele na številne ovire. Ker so se ledene dobe ponavljale, je vrnitev uspela vsakokrat manj vrstam. Neuspešne so ostale bolj ali manj omejene na svoja zatočišča in danes jih kot endeme ali relikte najdemo v južni Evropi, največ pa na Balkanskem polotoku. THE RICHES OF THE BALKAN DENDROFLORA Summary The European dendroflora becomes more and more rich in the north-south direction. It undoub- tedly attains its maximum on the Balkan peninsu· la. Less than 30 different ligneous plant species can be found in Scandinavian forests while more than 300 of them grow on the Balkans. Endemics and relicts greatly contribute to such opulence. They can be found in extreme natural sites as the remains of the past and give the entire Balkan flora a special character. There are many reasons for such opulence. A great diversity of natural sites is the consequence of a special geographical position and climatic, geomorphologic, pedological and other diversity whereas the morphogenesis and florogenesis of the Balkan peninsula as well as the influence of the lce Age on European and Balkan vegetation can be considered as the most important natural- historical reasons. A great number of the relicts has their origin in the formation of the western part of the Balkan peninsula which existed as lllyria more than 100 million years completly isolated in the middle of the sea. The development of its vegetation had its own, unique course the result of which was the formation of species which cannot be found anywhere else in the world. The glacial ice during the Pleistocena also had great influence on European vegetation. Each covering with ice caused the receding of plants towards the south, which most frequently found their place in southeastern Europe. At each ther- mal gradient of the climate the plants returned to Central and Northern Europe while meeting nu- merous obstacles. Due to the recurring of glacial periods, the returning of plants was each time less successful. Each time fewer plant species were successful in their returning. The unsuc· cessful ones remained more or less limited to their refuges and can be found as edemics or relicts in Southern Europe nowadays, most of them on the Balkans. LITERATURA 1. Bottema, S.: Late Quaternary Vegetation History of North western Greece, Groningen 197 4. 2. Ellenberg, H.: Vegetation Mitteleuropas mit den Alpen, Stuttgart 1986. 3. Firbas, F.: Waldgeschichte Mitteleuropas, Jena 1949. 4. Horvat, l., Glavač, V .• Ellenberg, H.: Vege- tation SOdosteuropas, Stuttgart 197 4. 5. Huntley, B., Bi rks, H. J. B.: An Atlas of Past and Present Poll en Maps for Europe: 0-13.000 years ago, Cambridge 1983. 6. Jovanovič, B.: Dendrologija s osnovi ma fito- cenologije, Beograd 1971. 7. Kral, F.: Grundlagen zur Entstehung der Waldgesellschaften im Ostalpenraum, Ber. Deutch. Bot. Ges. Bd. 85, 173-186, 1972. 8. Kral, F.: Spat- und Postglaziale Waldge- schichte der Alpen aut Grund der bisherigen Pollenanalysen. Wien 1979. 9. Krussmann, G.: Die Baume Europas, Berlin und Hamburg 1968. 1 O. Marinček, L.: Bukovi gozdovi na Sloven- skem, Ljubljana 1987. 11. Mayer, H.: Walder Europas, Stuttgart, New York 1984. 12. Rubner, K.: Die pflanzengeographischen Grundlagen des Waldbaues, Radebeul und Berlin 1960. 13. šercelj, A.: Postglacialni razvoj gorskih gozdov v severozahodni Jugoslaviji, Razprave XIV, S~ZU, Ljubljana 1971. 14. Sercelj, A.: Verschiebung und lnversion der postglazialen Waldphazen am sudostlichen Rand der Alpen, Ber. Deutsch. Bot. Ges. Bd. 85, H. 1-4~,. 123-128, 1972. 15. Sercelj, A., Culiberg, M.: Vicende flori- stiche nei territori delle Alpi Sud-orientali e dell' Adriatica Nordorientale, Giornale Botanico Italia· no, vol. 118, 5-6, 283-288, 1984. 16. Šil ic, č.: Atlas drveca i grmija, Sarajevo, Beograd 1983. 17. Šilič, č.: Endemične biljke, Sarajevo, Beo- grad 1~84. 18. Sumarska enciklopedija 1, 11, 111, Zagreb 1980, 1983, 1988. 19. Turrill, W.: The Plant Life of the Balkan Peninsula, Oxford 1929. 20. Walter, H., Straka, H.: Arealkunde, Stutt- gart 1970. G. V. 6/91 283 GOK: 907.2 Opazovanje in analiza rekreacije v pri mestni gozdnati krajini - južno obrobje Ljubljanskega barja Janez PIRNAT* Izvleček Pirnat, J.: Opazovanje in analiza rekreacije v pri mestni gozdnati krajini- južno obrobje Ljubljan- skega barja. Gozdarski vestnik, št. 6/1991 . V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 2. V prispevku podajamo rezultate opazovanj re- kreacijske številčnosti in dinamike v gozdna1i krajini , ki smo jo povezali tudi z anketo med obiskovalci. Izbrali smo predel južnega obrobja Ljubljanskega barja, kjer se na stiku dveh tako različnih elementov, kot sta barje in kras, odpirajo številna izhodišča za izlete v naravo. Ključne besede: gozd, rekreacija, gozdnata krajina. 1. UVOD Sistematično opazovanje rekreacijskega obiska in aktivnosti v naravi je ena izmed oblik raziskovanja, ki nam lahko nudi zelo zanimivo in včasih tudi edino oporo, ko začnemo tehtati rekreacijske potenciale ka- kega prostora. S to metodo se srečujejo tudi študentje gozdarstva pri predmetu Osnove urejanja gozdnate krajine. Letošnja opazovanja sledijo seriji podobnih raziskav (ANKO 1987), (PIRNAT 1990), pomem- bnejša razlika te raziskave pa je v tem, da smo zasledovali več samostojnih in neodvi- snih ciljev naenkrat. Nov prostor samo še popestri takšne raziskave, s tem pa prido- bijo tudi študentje, saj postane vaja '' resnič­ na" in ne ostaja zgolj sama sebi namen. Letošnja novost je tudi anketa med obisko- valci. * J. P., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija ?A4 r, v n/91 Synopsis Pirnat, J.: The Monitoring and Analysis of the Recreation in Suburban Wooded Landscape - the Southern Part of Ljubljana Marshes. Gozdar- ski vestnik, No. 6/1991. ln Slovene with a sum- mary in English, lit. quot. 2. The article deals with the results of the obser- vations of the number of recreational participants and the dynamics in a wooded landscape, which was added an inquiry of the participants. The region of the southern margins of the Ljubljana Marshes, where two so different elements as marshes and the Karst are meet and offer nume- rous trip possibilities, was chosen for the observa- tions. Key words : forest, recreation, wood ed landsca- pe. 2. NAMEN O osnovnem namenu takšne vaje sem pisal že v prejšnjem prispevku (PIRNAT 1990), zato tokrat le na kratko. Poleg osnovnega pedagoškega pomena sku- šamo z vajo dobiti resničen rekreacijski utrip določenega prostora; rezultati v no- vem prostoru pa nudijo sveže gradivo za mozaik rekreacijskega utripa v širšem pro- storu. Tokratno opazovanje smo dopolnili še s krajšo anketo med obiskovalci. Opazo- vali smo v nedeljo, 1. 4. 1990. 3. METODA DELA IN OPIS TOČK Predel J obrobja Barja se razteza od Vrhnike pa do Škofljice. Gre za zanimiv in svojevrsten stik visokega krasa in barja, ki s svojo bližino in pestrostjo privlači številne obiskovalce. Posebnost letošnjih opazovanj je, da po- meni vsaka opazovana točka samostojen cilj s svojimi obiskovalci. Opazovanja so potekala po ustaljeni navadi: na vsaki točki sta po dva študenta ločeno opazovala pri- hode in odhode, za vsako uro posebej. Opazovanja so trajala od 8.00 do 19.00. Opazovali smo: številčnost obiskovalcev, smer gibanja, oblike druženja in oblike prihoda po posameznih urah na naslednjih točkah: 1., 2. Draga pri Igu: Ribniki v dolini Drage pri Igu so sicer umetnega nastanka, vendar so zaradi iz- jemnega pomena, ki ga imajo za živalstvo, razglašeni za naravni spomenik (Uradni list SRS, št. 23/1986). Ker je močvirskega prostora vedno manj, je toliko pomembnejši prav predel Drage, saj se prav na območju Ljubljanskega barja križata dve selitveni poti ptic. Poleg selivk najdejo tu primerno bivališče tudi številne stalne vrste, saj je dolina Drage odmaknjena od vsakodnev- nega vrveža. Ker sta do rib nikov dva dostopa, smo tudi pripravili dve opazovalni mesti, eno pri spodnjem jezeru, drugo pa pri lovski koči ob gornjih jezerih. 3. Kurešček: Kurešček je s svojo lepo lego in nadmor~ sko višino (833 m) v bližini Ljubljane iz- jemno privlačna točka, kar dokazujejo šte- vilne počitniške hišice. V zimskih, meglenih dnevih je Kurešček ena izmed bližnjih točk, kjer se z avtom že povzpnemo nad megleno plast V bližini je še več znamenitosti (Vi- soko s svojo znamenito cerkvijo!). Vse to utrjuje prepričanje, da ostaja predel Kureš- čka zanimiv, zlasti za motorizirana goste. Opazovalno mesto smo postavili le malo nad križiščem cest na Rob, Visoko in proti gostišču na Kureščku. 4., 5. Iški Vintgar: Znamenita soteska, ki je vrezana med Mokercem in Krimom in pomeni nekakšno mejo med Dolenjsko in Notranjsko, je na- slednja privlačna točka, ki je lahko do- stopna z avtom, hkrati pa ponuja sprehajal- cem številne botanične, geološke in druge lepote, vse tja do sotočja lške in Zale. Prav zaradi te dvojnosti smo postavili sem dve opazovalni mesti. Ena skupina je opazovala obisk malo pred gostiščem in tako zajela vse obiskovalce, druga skupina pa je beležita obisk globlje v soteski, za gostiščem. Ta naj bi opazovala tiste, ki se odpravijo še naprej. 6. Podpeško jezero: Čeprav ne velja več za najgloblje jezero v Sloveniji, ni zaradi "prepolovljena« glo- bine nič manj privlačno za obiskovalce. Leži na nadmorski višini 290m, sredi moč­ virnate ravnice, ki se postopno spušča v vodo. Skoraj popolnoma okroglo kraško jezerce je zazdaj še dovolj odmaknjena, da ostaja privlačno za ribiče in tiste obiskoval- ce, ki imajo raje mirnejše kotičke. Opazovalno mesto smo postavili tik ob betonski pomol pri vstopu v jezerski predel. 7. Sv. Ana: Izrazit pomol nam z višine 482 m, ki se dviga nad znanim podpeškim kamnolo- mom, ponuja zanimiv pogled na Barje, cerkvica pa prostor še dodatno obogati. Tako kot Podpeško jezero pod cerkvica, ostaja tudi Sv. Ana samoten predel, ki pa je prav za tiste redke obiskovalce toliko bolj zanimiva. Opazovalno mesto smo postavili malo pred cerkvica, da se izognemo morebit- nemu mešanju obiskovalcev na vrhu. 8. Rakitna: Zaradi sveže klime in sončnih ter jasnih zim, je postala Rakitna, podobno kot Kureš- ček, prijetno izhodišče za izlete v okolico. številne počitniške hišice še dodatno pojas- njujejo privlačnost tega prostora. Predel je že kar precej oddaljen od Ljubljane, zato ostaja razumljivo, da bodo obiskovalci mo- torizirani. Poleg sveže klime in obilice sonca je prostor primerno izhodišče za številne izlete. Opazovalno mesto smo zato postavili malo nad odcepom ceste na Gornji Ig, pri vstopu na planoto. 9. Borovniški Pekel: Zadnje opazovalno mesto smo postavili v soteski, malo nad gostiščem v Peklu. Soteska je izhodišče za samotne sprehode proti Pokojišču ali celo do Cerknice, večina G. V. 6/91 285 obiskovalcev pa pride vsaj do znanih sla- pov, zaradi katerih je ta soteska vpisana tudi v seznam naše naravne dediščine. Devet opazovalnih mest jasno pokaže vso slikovito pestrost prostora, ki bi se površnemu opazovalcu kaj lahko izmuznila. Zaradi tako različnih okolij, ki so privlačna za povsem različne vrste obiskovalcev, smo tudi postavili opazovalna mesta tako na gosto. saj smo si le tako lahko ustvarili dovolj jasno podobo o prostoru. 4. REZULTATI OPAZOVANJA Nedeljski utrip na vseh točkah kaže zvo- nasto krivuljo, z viškom v zgodnjih popol- danskih urah (preglednica 1 ). Tudi letošnji rezultati kažejo značilno bi- modalno razporeditev, ko sledi dopoldan- skemu valu še močnejši val popoldne (gra- fikon 1 ). Spet lahko ugotovimo, da gre tu predvsem za krajše poldnevne izlete v bližnjo okolico. Na vseh opazovalnih mestih so opazo- valci zabeležili 2971 prihodov in 2779 odho- dov. Ta števila upoštevajo vsa opažanja na vseh točkah. Ker pa smo na obeh opazoval- nih mestih v lškem Vintgarju zajemali iste Grafikon 1: Prihodi in odhodi obiskovalcev 800 št evi 1 o obi skovd cev ljudi, moramo odšteti opazovanja na dru- gem opazovalnem mestu, če želimo dobiti realen razultat. Tako lahko zaključimo, da je ta dan obiskal izbrani predel 2601 obisko- valcev. Hkrati pa smo zabeležili tudi 2422 odhodov. Razliko 179 obiskovalcev pojas- njujemo takole: - V Dragi so se nekateri obiskovalci vračali po drugi poti, kjer nismo imeli opazo- valcev. - Na Kureščku. v Vintgarju in na Rakitni so številni lastniki počitniških hišic ostali tudi po 19h, ko smo končali z opazovanji. Prav tako so po tej uri ostajali obiskovalci v gostiščih in lokalih, zlasti pri Jezeru in na Kureščku. - Nekateri obiskovalci so ostali na lepih razglednih točkah, predvsem na Kureščku. - Seveda pa dopuščamo možnost, da je prišlo do določenih napak tudi pri naših opazovanjih. Najbolj obiskana točka je bila tokrat Ra- kitna, saj je tja prišla več kot tretjina (35,9 %) vseh obiskovalcev, kar je glede na sloves in popularnost tega kraja tudi razum- ljivo. Poleg Rakitne se je še največ obisko- valcev odločilo za Iški Vintgar ter Kurešček, ljudje so precej obiskovali tudi Podpeško jezero s Sv. Ano. Borovniški Pekel ostaja Q13 Q14 Q15 Q16 019 ura -- Pri hodi -+- Odhodi 286 G. V. 6/91 Preglednica 1 : Gibanja prihodov in odhodov obiskovalcev Ura 8-9 9-10 10-11 11-12 12-13 13-14 14-15 15-16 16-17 17-18 18-19 Skup. % 1. Draga 1 Prihodi Odhodi 2. Draga Il Prihodi Odhodi 3. Kurešček Prihodi Odhodi 4. lška 1 Prihodi Odhodi 5.1ška 11 Prihodi Odhodi 6. Jezero Prihodi Odhodi 7. Sv. Ana Prihodi Odhodi 8. Pekel Prihodi Odhodi 9. Rakilna Prihodi Prihodi skupaj ~~ Odhodi skupaj o;., Odhodi 14 1 7 3 4 2 4 3 8 3 2 4 2 2 1 1 1 4 12 36 11 11 39 65 1,3 2,2 19 22 0,7 0,8 16 4 15 7 10 4 2 2 14 4 68 3 132 4,5 17 0,6 17 16 17 6 18 11 14 10 4 2 11 2 112 14 195 6,6 61 2,2 9 9 1 6 5 23 11 12 18 3 8 8 13 8 8 15 71 36 7 8 69 22 73 17 46 12 20 3 2 2 12 18 136 30 146 374 4,9 12,6 99 112 3,6 4,0 3 5 78 so 81 29 86 32 45 24 10 4 26 11 213 57 553 18.6 212 3 11 8 86 71 151 93 90 91 50 61 10 3 48 34 265 108 7 16 3 58 61 119 125 81 94 60 79 11 12 25 51 59 124 4 14 31 88 59 163 29 84 27 70 1 9 21 14 51 289 713 429 223 24,0 14,4 7,5 474 562 731 7,6 17,1 20,2 26,3 9 12 19 33 8 82 4 23 21 63 20 0,7 10 0,4 60 2,0 55 2.0 419 14,1 360 13,0 544 18,3 540 19,4 370 12,5 357 12,8 258 8,7 331 11.9 49 1,6 43 1,5 8 184 6,2 11 145 5,2 33 1056 35,9 246 929 33,8 102 2971' (2601) 3,4 100 470 2779' ( 2422) 16,9 100 Preglednica 2: Glavne oblike prihodov obiskovalcev Prihodi 1. 2. Draga Il 3. Kurešček 4.1ška 1 S.lškall 6.Jezero 7.Sv.Ana 8. Rakitna 9. Pekel 11 12 140 17 320 59 49 182 3 3 10 1 6 4 30 8 57 1 2 3 3 1 Moped Avto Skupaj 5 34 60 6 266 419 21 473 544 5 23 370 21 119 258 49 1065 1067 184 Skupaj % 790 18 27,2 116 3,9 7 0,2 59 1980 2971 2,0 66,7 100 tokrat nekoliko bolj v ozadju, morda tudi zato, ker je gostišče v tem kraju ob nedeljah zaprto. Najmanj obiskovalcev je stopilo v okolico ribnikov v Dragi pri Igu. Ta predel ostaja še naprej najmanj poznan in ga zato obiskujejo le redki poznavalci in ljubitelji tišine ter ptic. 4.1. Glavne oblike prihodov obiskovalcev Oblika prihoda obiskovalcev je eden iz- med najbolj zanimivih podatkov, saj nam hkrati pove veliko o naravnih danostih in o infrastrukturni opremljenosti določenega predela. S tem pa se vsaj posredno že nakazujejo določeni morebitni konflikti v prostoru. Tako ločujemo izrazite rekrea- tivna oblike (sprehod, trim, hoja s psom, tudi kolo in gorsko kolo), posebej pa moto- rizirana oblike prihoda (avto, tudi moped). V tej raziskavi smo prvič ločeno beležili prihode z gorskimi kolesi. Preglednica 2 kaže, da prevladujejo pri- hodi z avtomobili. K temu največ pripomo- rejo obiskovalci Rakitne, saj predstavljajo več kot polovico vseh prihodov z avtomobili v celotnem obravnavanem prostoru. Na drugih točkah ostaja več prostora in miru tudi za pešce (tudi preglednica 3). Zanimiv je še podatek, da je med skupino 123 kolesarji le sedem rekreativcev uporabljalo gorska kolesa. Žal ne vemo ali to pomeni, G. V. 6f91 287 da ta predel zanje ni zanimiv ali pa še ni »Odkrit«. Preglednica 3: Prihodi z avtomobili število število Povprečno Prihodi avtomobilov potnikov število potnikov Draga\ Draga li 9 34 3,8 Kurešček 99 266 2,7 lška l 184 473 2,6 lška 11 8 23 2,9 Jezero 54 119 2,2 Sv. Ana Rakitna 381 1065 2,8 Pekel Skupaj 735 1980 2,7 Iz povprečja lahko sklepamo, da gre predvsem za dvojice, pare in družinske izlete. 4.2. časovna dinamika glavnih vrst prihodov V preglednici 4 prikazujemo, ločeno po posameznih točkah in urah, prihode avto- mobilov in pešcev, saj lahko druge oblike praktično zanemari mo. Opozarjamo, da za- jema vsota avtomobilov le število vozil, število potnikov v njih najdemo v preglednici 3! Dogodek je tako prihod pešca kot prihod vozila. Število prihodov narašča postopno prek dneva, doseže višek med 14h in 1.6h ter se potem do večera postopno umiri. 4.3. Glavne oblike druženja obiskovalcev Oblike druženja so poleg oblike prihodov najbolj pomemben vir informacij, saj po- vedo načrtoval cu rekreacije največ o social- nih značilnostih ljudi, ki obiskujejo določen prostor. Iz oblik druženja lahko vsaj po- sredno sklepamo o vedenjskih značilnostih in zahtevah, o dinamiki, gostitvah, zahtevni infrastrukturi ter o {ne)združljivosti različnih skupin na istem prostoru. Tudi tokrat bele- žimo dogodek in ne števila ljudi! Tako je enakovreden dogodek prihod posameznika in prihod družine. Tudi rezultati letošnjih opazovanj potrju- jejo, da so najmočneje zastopane tiste skupine obiskovalcev, ki se želijo sprostiti v miru, ki torej iščejo v prostoru določeno intimnost. Tako so prevladovali predvsem pari, sledile so jim družine, samotarji in dvojice, na koncu pa ostajajo skupine vrstnikov (preglednica 5). 5. ANKETA Na osmih točkah smo razdelili skupaj 120 anketnih obrazcev, v kuvertah z našim naslovom. Izpustili smo le točko lška 1, saj Tabela 4: časovna dinamika prihodov po točkah in skupaj Oblika prihoda 8-9 9-10 10-11 11-12 12-13 13-14 14-15 15-1 6 16-17 17-18 18-19 Skupaj 1.Dragal Avto: Peš : 4 6 1 12 2. Draga li Avto: 1 1 4 1 1 9 Peš: 1 2 2 7 1 2 15 3. Kurešček Avto: 1 3 3 5 7 16 17 17 14 9 7 99 Peš: 13 6 2 22 39 38 16 7 143 4.1škal Avto : 2 5 6 5 24 27 50 38 20 6 184 Peš : 4 2 10 1 17 5. 1ška 11 Avto: 1 1 3 j 1 8 Peš: 2 5 14 3 40 68 88 78 29 4 331 6. Jezero Avto : 1 5 2 2 2 9 8 12 7 5 54 Peš : 1 2 3 8 6 21 5 8 7 61 7. Sv. Ana Peš: 1 2 4 8 2 10 10 11 1 49 8. Rakitna Avto: 6 15 25 39 29 49 78 85 23 17 15 381 Peš: 9. Pekel Peš: 4 14 11 15 10 26 48 25 21 8 182 Skupaj Avto: 11 21 39 52 44 92 134 162 92 54 34 735 o/o. Avto: 1,5 2,9 5,3 7,1 6,0 12,5 18,2 22,0 12,5 7,4 4,6 100 Skupaj Peš: 13 7 28 33 37 90 154 213 145 68 21 809 % Peš: 1,6 0,9 3,5 4,1 4,6 11,1 19,0 26,3 17,9 8,4 2,6 100 288 G. V. 6/91 Preglednica 5: Oblike druženja obiskovalcev 1. Draga 1 1 2 1. Sam 12,5 2. Draga 11 4 1 1 2 5 2. Dvojica 11,6 3. Kurešček 17 29 54 s 7 47 7 2 3. Par 30,9 4.1škal 23 32 78 31 5 36 15 4. Mlajša skupina vrstnikov 5,6 5.1ška 11 11 18 59 7 5 31 11 2 5. Star. skupina vrstnikov 5,7 6. Družina 26,5 6.Jezero 43 22 26 7 4 18 7 7. Nepopolna družina 6,2 7.Sv.Ana 4 3 8 6 8. Dve ali več družin 1,0 8. Rakitna 40 18 120 12 41 140 19 9. Večja mešana skupina 9. Pekel 2 7 19 2 2 21 6 2 1 O. Organizirana skupina Preglednica 6: Časovna dinamika prihodov glavnih vrst druženja Prihodi 8-9 9-10 10-11 11-12 12-13 13-14 14-15 15-16 16-17 17-18 18-19 Skupaj Dragal Draga li 1 1 Kurešček 2 3 8 10 16 6 5 2 54 p lška 1 2 2 11 10 20 22 9 1 78 A lška 11 3 1 7 12 17 14 3 2 59 R Jezero 2 3 4 3 8 2 4 26 Sv. Ana 1 2 1 3 8 Rakitna 9 10 7 15 21 28 13 4 4 120 Pekel 1 7 3 7 19 10 58 92 70 30 13 2 o Draga li 1 1 1 1 1 5 R Kurešček 3 2 2 7 5 14 6 4 4 47 u lškal 1 3 8 13 8 3 36 ž lškall 2 7 8 9 5 31 1 Jezero 2 2 4 4 2 2 18 N Sv. Ana 1 3 1 1 6 A Rakitna 3 7 16 10 20 30 39 6 7 1 140 Pekel 1 1 1 3 1 3 5 3 2 1 85 36 24 8 1 2 Draga Il 1 1 3 Kurešček 2 2 2 4 4 1 17 s lškal 3 3 1 5 5 1 2 3 23 A lškall 2 1 3 2 2 1 11 M Jezero 1 7 1 3 2 3 8 9 5 4 43 Sv. Ana 1 1 1 1 4 Rakitna 3 4 8 7 3 3 3 3 40 Pekel 1 17 25 Draga 1 1 1 D Draga li 1 1 2 4 v Kurešček 1 1 4 7 5 4 4 1 29 o lška 1 3 1 1 3 7 9 4 2 32 J lška 11 1 2 1 5 6 2 18 l Jezero 1 3 6 8 3 22 c Sv. Ana 1 1 1 3 A Rakitna 2 3 6 5 18 Pekel 1 7 8 5 G. V. 6/91 289 Preglednica 7: Starost in izobrazba rekreativ~ cev, ki so odgovorili na anketo Starost do 181et 19-241et 25-451et 46--661et nad 671et Izobrazba osnovna srednja višja visoka Moški % 27,5 50,0 20,0 2,5 % 25,0 42,5 12,5 20,0 Ženske ol o 18,8 15,6 40,6 21,9 3,1 28,0 37,5 6,5 28,0 Priloga 1 : Anketna vprašanja in odgovori: 1 . Kam v naravo greste najraje na oddih? gore gozd travnik jezero/reka morje drugo M Ž Skup. 25 29 8 15 23 % 26 26 10 15 23 26 28 9 15 23 2 . Koliko časa je minilo od zadnjega izleta v gozdu? 1 teden 2tedna 1 mesec 3 mesece 6mesecev 1 leto več kot eno leto drugo M % 54 20 10 2 2 12 ž Skup. 0lo "lo 59 56 6 13 23 16 3 3 1 9 11 3 . Kako dolgo ste zadnjič ostali v gozdu? pol ure eno uro dve uri poldneva ves dan drugo M Ž Skup. 0lo "lo 0lo 2 18 36 32 12 3 9 50 32 6 3 13 43 32 9 4. Kolikokrat v letu obiščete gozd? nikoli 1-5~krat 6-10-krat 10- 50-krat več kot 50-krat drugo 290 G. V. 6/91 M % 17 40 40 3 ž % 18 52 30 Skup. o lo 17 45 36 2 je zajemala delno iste obiskovalce kot lška 11. Anketni obrazec prikazujemo v prilogi 1. V štirinajstih dneh smo dobili 72 odgovo- rov, to pomeni , da je bil odziv 60%. Odgo- vorilo nam je 40 moških in 32 žensk. Njihovo starostno in izobrazbeno strukturo prikazujemo v preglednici 7. 5. Kako daleč greste na izlete ob koncu tedna? do3km do30km drugo M Ž Skup. 0lo 0lo % 28 56 16 '12 67 21 21 6'1 18 6. Kateri telesni aktivnosti v naravi posvečate največ pozornosti ? delo sprehod tek različni športi igra lov ribolov nabiranje sadežev drugo M Ž Skup. olo % olo 7 42 9 8 6 2 3 23 3 47 s 14 3 28 5 44 7 10 6 1 2 25 7. V kakšni skupini najraje zahajate v gozd? sam v najožjem družinskem krogu v krogu prijateljev v večji množici drugo M Ž Skup. olo olo olo 19 57 24 65 35 11 60 29 8. V katerem letnem času najraje zahajate sem? pomlad poletje jesen zima M Ž Skup. 0lo 0lo "lo 31 27 29 13 31 28 28 13 31 27 29 13 9. Kaj vas pri obisku gozda najbolj moti? delo v gozdu hrup neurejena okolica strah pred srečanjem z živalmi strah pred klopi srečanje s hrupno skupino ljudi drugo M Ž Skup. 2 21 42 3 23 9 19 47 2 15 15 2 1 20 45 1 9 19 5 1 o. Katero drevo vam je naj ljubše? M ž Skup. % % % bor 8 11 9 jelka 10 10 10 macesen i 1 16 13 smreka 13 9 11 drugi iglavci 4 1 3 bukev 9 9 9 breza 16 19 18 hrast 10 7 8 lipa 12 14 13 drugi listavci 7 4 6 Komentar: 1 . Oba spola hodita skoraj enako rada na morje, v gore in gozd, pri čemer hodijo mlajši nekoliko več na morje kot v bližnjo okolico, starejši pa obratno. Sledijo reke in travniki. Izobrazba ni prinesla značilnih raz- lik v odgovorih. 2. Vsi anketiranci so očitno veliki ljubitelji narave, saj ne glede na spol, starost in izobrazbo izrazito prevladujejo obiski enkrat tedensko, moški pogosto pridejo tudi na štirinajst dni, žensk je tu nekaj manj, vsaj enkrat mesečno pa spet pogosteje prihaja- jo. 3. Prav tako so ne glede na spol, starost in izobrazbo najpogostejši obiski, ki trajajo vsaj dve uri do poldneva. Te ugotovitve potrjujejo spoznanja, da je človek kljub napredku v tehniki in znanosti (ali pa prav zaradi tega) še vedno neločljivo povezan z naravo in potrebuje določene stalne stike ne glede na starost in izobrazbo. Izobrazba in starost lahko prispevata nekaj h kvaliteti teh stikov ne pa h kvantiteti. 4. Večina obiskovalcev obišče gozd več desetkrat do petdesetkrat na leto, kar po- sredno potrjuje že ugotovljeno dejstvo, da večina ljudi obiskuje naravo enkrat teden- sko, največkrat ob koncu tedna. 5. Prevladujejo razdalje do 30 km, kar je glede na oddaljenost izbranih točk od Ljub- ljane tudi razumljivo. 6. Izmed predlaganih aktivnosti imajo obiskovalci spet zelo podobne poglede ne glede na spol, starost in izobrazbo. Prevla- dujejo sprehodi, sledi jim nabiranje gozdnih sadežev, med drugim se ženske nekoliko bolj posvečajo različnim športom, moški pa se še vedno radi zaposlijo z lovom in ribolovom. 7. Najbolj pogosta oblika izletništva osta- jajo družinski izleti, kar potrjujejo poleg ankete tudi letošnja opazovanja, pogosti so tudi izleti v krogu prijateljev, moški gredo v gozd tudi sami. 8. Zima ostaja najmanj priljubljen letni čas za obisk narave, med preostalimi ni značilnih razlik, čeprav rahlo prevladuje pri obeh spolih pomlad, kar pa je razumljivo, saj ostaja v visoki sezoni privlačno tudi morje. 9. Vse obiskovalce najbolj moti neure- jena okolica, sledi ji srečanje s hrupno skupino ljudi, pri ženskah je močneje pou- darjen strah pred klopi, drugo je za obisko- valce manj moteče. Ta spoznanja so po- membna tudi za gozdarje, saj si naključni obiskovalci prav ob pogledu na ostanke ali posledice gozdarskih del pogosto ustvarjajo sodbo o celotni stroki. 1 O. Moškim se zdi najlepše drevo breza, sledi ji smreka in lipa. ženskam je najbolj všeč breza, sledita macesen in lipa. 6. NALOGE Predel J obrobja Barja ponuja razno- vrstne možnosti številnim obiskovalcem. Tako lahko najdejo svoje mesto ljudje, ki se odpravijo na daljši ali krajši sprehod, samotarji in tudi večje skupine ljudi, avto- mobilisti in pešci. Prostor je dovolj dobro razčlenjen, da se obe glavni kategoriji obi- skovalcev v glavnem ne motita. Večina točk je namreč takšnih, da se večina ljudi odloči za prihod z avtomobilom, potem pa nadaljuje pot tudi peš (Kurešček, lška, Pod- peč, Pekel). Nekatere predele še vedno najbolj obiskujejo pešci (Draga), do nekate- rih tudi ni mogoče drugače priti (Sv. Ana). Rakitna je tako oddaljena, da se ljudje nanjo odpravljajo praktično le z avtomobili, kljub temu pa široka planeta nudi dovolj možnosti tudi pešcem. Anketa je pokazala, da velika večina obiskovalcev rada obiskuje gozd in ga visoko vrednoti. Kljub temu pa ostaja gozd v obravnavanem predelu bolj ali manj lepa kulisa, saj obiskovalci ostajajo v veliki večini na izdelanih poteh in bolj ali manj znanih in "utečenih« izletniških toč­ kah. Ko ocenjujemo ta južni barjanski rob, lahko takoj opazimo, da ni na celi dolžini G. V. 6/91 291 nobene gozdne učne poti (razen zelo za- puščene in zanemarjene v Bistri). Poleg klasične učne poti se mi zdijo še posebej primerne t. i. male gozdne učne poti ali pa samo nekaj deset- ali stometrske trase z določeno naravoslovno vsebino, informacij- ske table ipd. Takšna poučna infrastruktura brez dvoma sodi praktično na vse obravna- vane točke v omenjenem predelu. Poleg tega bi morali postaviti in vzdrževati klopi za počitek na vseh takšnih mestih. Te naloge so lahko dobrodošel izziv tudi in predvsem za gozdarstvo. 7. ·SKLEP Opazovanja obiska in rekreacijskega ve- denja na J obrobju Barja kažejo: - Predel je priljubljen, saj ljudje obisku- jejo vse znane točke, skupaj smo v enem dnevu zabeležili obisk 2600 ljudi. - Prevladujejo poldnevni izleti (bimo- dalna razporeditev). - Prevladujoča oblika rekreacije je izlet- ništvo. - Prevladujoče oblike druženja ostajajo družine, pari in posamezniki. - Prevladuje želja po določeni intimnosti v prostoru. - Poglavitna oblika prihodov so avtomo- bilisti (66,6%) in pešci (27,2%). - Obiskovalci so določenemu predelu zvesti, vanj se radi in pogosto vračajo. Gozd visoko vrednotijo, veliko jim pomeni, če je urejen. - Gozdarstvo bo moralo načrtno popula- rizirati svojo stroko, skrbeti za stike z jav- nostjo. Predlagamo rešitve v obliki malih učnih poti, informacijskih tabel na vseh pomembnejših vstopnih mestih. Povzetek Južno obrobje Barja pri Ljubljani ne predstavlja izrazitega cilja, zato je raziskava zajela obisko- valce na štirih vstopnih in štirih ciljnih točkah, ki smo jih bili izbrali ob poprejšnjem ogledu. Opazovanja so trajala od ah do 191\ zasledovali smo naslednje rekreacijske elemente: - številčnost in smer gibanja rekreativcev (pri- hodi, odhodi) - obliko prihoda (peš, kolo, gorsko kolo, mo- ped, avtomobil) 292 G. V. 6/91 - obliko rekreacijske aktivnosti (izlet, trim, sprehod s psom) - obliko druženja (sam, dvojica, par, skupina mlajših vrstnikov, skupina starejših vrstnikov, dru- žina, nepopolna družina, dve ali več družin, večja mešana skupina, organizirana skupina). Dnevni ritem obiska kaže na bimodalno razpo- reditev s prvim viškom med 11 h in 12h, drugi nastopi med 15h in 16h. Skupaj je prostor obiskalo 2600 ljudi. Največ obiskovalcev se je pripeljalo z avtom (66,6 %), veliko pa je tudi pešcev (27,2 %). Druge ob!ike imajo manj opazen delež. Gorska kolesa so bila vsaj ta dan še redka. Temeljno obliko druženja predstavljajo popolne m nepopolne družine (32,7 %), pari (30,9 %) , posamezniki (12,5 %). To spet dokazuje, da pred- njačijo skupine, ki iščejo v prostoru določeno stopnjo intimnosti in miru . Anketa je pokazala, da je gozdnata krajina predel, ki je ljudem blizu. Gozdarstvo bo moralo čim bolj približati strokovne poglede na naravo javnosti. Predlagamo rešitve v obliki malih učnih poti, informacijskih tabel in podobno. THE MONITORING AND ANALYSIS OF THE RECREATION IN SUBURBAN WOODED LANDSCAPE- THE SOUTHERN PART OF LJUBLJANA Summary The region at the southern margins of the Ljubljana Marshes does not represent an explicit destination, so the research comprised the visi- tors in four initial and four final destination points selected on primary inspeciton. Observations lasted went on from 8 a.m. to 7 p.m. The following recreational elements repre- sented the issue of the observations: - the number of participants and their direction (arrivals, departures) - the form of arrival (on foot, by bike, by mountain bike, by scooter, by car) - the form of recreational activity (a trip, trim, a walk with a dog) - associating form (alone, two persons, a ecu- ple, a group of young coevals, a group of elderly coevals, a family, incomplete family, two or more families, a greater group of a mixed type, an organized group). The daily visit rhythm evidences a bimodal distribution with the first peak at 11 a.m. and 12 and the second between 3 p.m. and 4 p.m. All in all, the area was visited by 2600 people. The majority of visitors came by car (66,6 %), however, there were also many pedestrians (27,2%). The share of other forms is insignificant. Mountain bikes were rare, at least that day. The main associating forms are represented by complete and incomplete families (32,7 %), ecu- ples (30,9%), individuals (12,5%). This again is a proof that groups which search for a certain degree of intimacy and peace prevail. The inquiry showed that wooded landscape was a region very close to people. It will be the task of forestry to bring pofessional views on the nature as close to the public as possible. The realization of this can be performed in the form of educational routes, information posts and the like. VIRI 1. Anko, 8., 1987: Analiza nedeijskega obiska primestnega gozda na primeru Smarne gore. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 29, Ljubljana, str. 59-84. 2. Pirnat, J., 1990: Opazovanje in razčlemba rekreacije v primestni gozdnati krajini Katarina pri Ljubljani. Gozdarski vestnik, 6/1990, str. 288- 296. Priloga 2: Pregledna karta J roba Barja M = 1 : 200.000 Opazovalna mesta: 1. Draga 1, Il, 2. Kurešček, 3. lška 1, Il, 4. Jezero, 5. Sv. Ana, 6. Rakitna, 7. Pekel G. V. 6/91 293 GDK: 619 Usposabljanje v okularnem ocenjevanju raznih sestojnih karakteristik ter v gozdnogojitvenem diagnosticiranju in izbiri potrebnih ukrepov Franc GAŠPERŠIČ* IZvleček Gašperšič, F.: Usposabljanje v okularnem oce- njevanju raznih sestojnih karakteristik ter v gozd- nogojitvenem diagnosticiranju in izbiri potrebnih ukrepov. Gozdarski vestnik, št. 6/i 99i . V sloven- ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 8. Metoda okularnega ocenjevanja je edina me- toda racionalnega pridobivanja zelo velikega šte- vila informacij o gozdu. V razpravi sta dani teorija učenja perceptivne in intelektualne spretnosti okularnega ocenjevanja ter praktičen postopek usposabljanja v spretnosti ocenjevanja sestojnih karakteristik, gozdnogojitvenem diagnosticiranju ff' izbiri potrebnih ukrepov. Ključne besede: gozdarsko načrtovanje, oku- lan1o ocenjevanje, gozdnogojitven ukrep. 1. UVOD Pri načrtovanju mnogonamenskega go- spodarjenja z gozdovi potrebujemo celos- tno informacijo o zapleteni zgradbi gozda. Funkcioniranje vsakega sistema, tako tudi gozdnega ekosistema, je odsev njegove notranje zgradbe. Popolnost zgradbe go- zda in prek te ogroženost posameznih fun- kcij torej lahko presojamo po stanju najbolj značilnih elementov, ki sestavljajo to zgrad- bo. S funkcionalnega vidika je stanje goz- dnega sestaja nedvomno najpomembnej- še. Pogosto slišimo napačno kritiko, češ da večino pozornosti in sredstev pri gozdnogo- spodarskem načrtovanju namenjamo zbira- nju informacij za tradicionalno-lesno funkci- jo, medtem ko vse druge splošno koristne funkcije v informacijskem pogledu močno zanemarjamo. To preprosto ni res ali pa gre vsaj za načelen nesporazum. Uspe- šnost izvajanja posameznih splošno koris- tnih funkcij je prav tako odvisna od stanja ! Prof. dr. F. G., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 6i 000 Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija 294 G. V. 6/91 Synopsis Gašperšič, F.: The Training in Ocular Estima- tion of Severa! Stand Characteristics and Silvicul- tural Diagnosing as well as the Selection of Necessary Measures. Gozdarski vestnik, No. 6/ 1991. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 8. The method of ocular estimation is the only method of rational acquiring of a great deal of information on forest. The paper presents the theory of the learning of perceptive and intelectual ability of ocular estimation and the practical pro- cedure of the training in the ability how to estima1e forest stand characteristics, in silvicultural diagno- sing and in the selection of necessary measures. Key words : forest planning, ocular estimation, silvicultural measure. posameznih elementov kompleksne zgradbe gozda (sestaja), od katerih je hkrati odvisna tudi trajnost (stabilnost) lesne fun- kcije. Na katere elemente sestaja, poleg lesne zaloge, se nanaša zbiranje infomacij o gozdu je razvidno iz obrazcev za »Opis sestojev«. Ta metodologija je v uporabi že od leta 1985 (8) . Razen informacij o potre- bah po splošno koristnih funkcijah in njihovi poudarjenosti v večini primerov ni treba zbirati kakih posebnih informacij, ki bi se nanašale zgolj na te funkcije. Izjema so npr. gozdovi večjih (pomembnejših) rekrea- cijskih centrov, kjer je potrebna dodatna valorizacija gozdov z upoštevanjem poseb- nih kriterijev. Tako je npr. za gozdove rekreacijskih centrov v SZ (Moisejev 1977, lnstrukcija, 1986) predvideno dodatno zbi- ranje naslednjih informacij: krajinski tip, higiensko-zdravstvena ocena, estetska ocena, prehodnost, možnosti razgleda in še nekaterih drugih informacij. Nedvomno je, da splošno koristne funkcije zelo pove- čajo potrebo (zahtevo) po kompleksnosti (celovitosti) informacije o gozdu. Velik del informacij o gozdnih sestojih je take narave, da jih lahko pridobimo le z metodo okularnega ocenjevanja. Informa- cij, ki jih lahko racionalno pridobimo z merjenjem in štetjem, je razmeroma malo. Zaradi izredne kompleksnosti gozdnih zgradb in velike obsežnosti populacij oseb- kov je gozd pri ugotavljanju njegovega stanja tipičen primer uporabe vzorčnih me- tod in zlasti cenitev. Ker so informacije, pridobljene s cenitvijo, pogosto obreme- njene z velikimi subjektivnimi napakami, gledamo nanje s podcenjevanjem. Ob tem pa se skoraj ne zavedamo, da je možno sposobnost okularnega ocenjevanja raznih karakteristik gozdnih sestojev razviti skoraj do popolnosti. Naš interes mora biti čim večja zaneslji- vost informacij, tudi tistih, ki jih pridobimo z okularnim ocenjevanjem. Neodgovorno je pri načrtovanju odločati z nezanesljivimi informacijami. S spremembo zdaj veljav- nega zakona o gozdovih bomo za zasebne gozdove potrebovali natančnejše gozdno- gospodarske načrte tudi v detajlu (odsek, oddelek). Seveda je to neposredno pove- zano z zanesljivostjo okularnega ocenjeva- nja, gozdnogojitvenega diagnosticiranja stanja sestojev in odločanja o gozdnogoji- tvenih ukrepih. Edini način za povečanje zanesljivosti in s tem kvalitete informacij je usposabljanje v spretnosti okularnega oce- njevanja, diagnosticiranja in odločanja. V praksi našega gozdnogospodarskega na- črtovanja (pri ugotavljanju stanja gozdov) je ta vrsta usposabljanja novost, medtem ko je v nekaterih deželah (vzhodnoevrop- skih) sistemsko predvidena naloga, ki jo morajo opraviti vsi inženirji - načrtovalci neposredno pred začetkom terenskih del. Pri tem ne gre za enkratno nalogo. »Kondi- cijo« načrtovalcev v okularnem ocenjeva- nju, diagnosticiranju in odločanju je treba stalno vzdrževati in izboljševati (negovati). 2. TEORIJA UČENJA PERCEPTIVNE IN INTELEKTUALNE SPRETNOSTI OKULARNEGA OCENJEVANJA 2.1. Temeljni pojmi Ocenjevanje najrazličnejših sestojnih ka- rakteristik, diagnosticiranje gozdnogojitv~­ nega stanja in odločanje o gozdnogojitven Ih ukrepih, višini etata itd. je v veliki meri stvar perceptivne in intelektualne (miselne) spretnosti, ki si jo je mogoče izuriti oziroma se zanjo usposobiti na sistematično v ta namen izbranih in pripravljenih kontrolnih ploskvah. Spretnost je izurjena sposobnost, je or- ganiziran in koordiniran sklop miselne in/ali fizične aktivnosti, ki je povezan z nekim objektom (D. Legge in P. Barber 1979). Spretnosti ni brez vaje, oziroma usposablja- nja. Pojmovno je spretnost vezana na doseganje določenega cilja ali vsaj za tež- njo, da bi bil kak cilj dosežen, v primerjavi z navajenostjo, ki je enostavna oblika ravnanja brez kakega cilja. Pod usposabljanjem je tukaj mišljena sistematično razvijanje strukture vedenja (ravnanja), ki ga sestavljajo znanja in spretnosti, kar nam je nujno potrebno, da bi opravili neko nalogo ali delo. Vsa~o spretnost izgrajujemo postopn': s pon.avlJa- jočim urjenjem (vajo). Tudi v nasem P.nmeru velja torej star izrek, da vaja dela m.oJstra .. Kot analogijo k nalogi ocenjevanJa raznih karakteristik gozdnih sestojev lahko upora- bimo nalogo ciljanja (zadetja neke tarče), kjer služi za kriterij uspešnosti dosežena prostorska natančnost. Posebnost na- šega primera je v tem, da je cilj fiktivne narave, predstavlja ga natančna (prava) vrednost neke sestojne karakteristike (npr. sestojna zasnova, drevesna sestava itd.) na konkretni kontrolni ploskvi. 2.2. Učenje spretnosti okularnega ocenjevanja kot kibernetski proces Kibernetika je ponudila predstavo o člo­ veku kot sistemu samokontrole tako v tiziološkem kakor tudi v psihološkem in spoznavnem smislu (Stemmers, R. in Pa- trick, J. 1980). To predstavo lahko koristno uporabimo tudi pri učenju določenih spre~­ nosti. Osnovni princip kibernetskega pn- stopa je upravljanje s P?moč~o po~ratne informacije, kar pomem, da Izhod IZ n~­ kega sistema lahko uravnava vhod v SI- stem. Operacija usposabljanja v. spre.tn~sti oce- njevanja kot sklenjen upravljalskl (kibernet- ski) proces je videti takole: G. V. 6/91 295 VHOD (usmerjanje) Akter (ocenjevalec) ------- ~ Ak~ija 1 1 1 Povratna informacija J L __________________ _ Učenje, oziroma usposabljanje za vsako spretnost, tudi za spretnost v okularnem ocenjevanju, sloni na dveh temeljnih dejav- nikih: na usmerjanju, ki ima značaj vhoda in na povratni informaciji (vplivu izhoda na vhod). Z usmerjanjem opozorimo na potreben miselni postopek pri ocenjeva- nju, povratna informacija pa nam pove, koliko smo pri ocenjevanju uspešni. Usmerjanje Najpogostejša oblika usmerjanja pri uče­ nju spretnosti so verbalna navodila, tj. na- zoren opis o tem, kaj in kako naj se naredi. V primeru ocenjevanja raznih sestojnih ka- rakteristik gre za prikaz kriterijev, ki jih je treba uporabiti pri ocenjevanju neke se- stojne karakteristike, in za določen miselni postopek (za določeno zaporedje misli) pri ocenjevanju. Če npr. ocenjujemo absolutno višino lesne zaloge po hektarju, je najbolj logično zaporedje misli takšno: najprej po- mislimo na debelinsko strukturo (srednji premer) sestaja, nato na njegovo višino in na koncu na gostoto sestaja. Akcija Je miselni proces, ki ga je treba opraviti pri ocenjevanju kakega parametra in zapisu njegove ocene v obrazec. Ker gre pri opiso- van ju sestojev tudi za odločanje o gozdno- gojitvenih ukrepih, je logično zaporedje v miselnem pocesu naslednje: vizualna per- cepcija {zaznava)~ diagnoza gozdnogoji- tvenega stanja-? odločanje, oziroma izbira potrebnih ukrepov. Povratna informacija Drugi glavni dejavnik pri usposabljanju v spretnosti okularnega ocenjevanja je po- vratna informacija. Lahko jo preprosto ime- nujemo kar poznavanje rezultata oziroma natančne vrednosti kakega sestojnega pa- rametra s kontrolne ploskve. V našem pri- meru ocenjevanja raznih sestojnih karakte- 296 G. V. 6/91 ristik na konkretni kontrolni ploskvi je po- vratna informacija pravzaprav razlika med cenjeno in dejansko {pravilno) vrednostjo te karakteristike. Za povratno informacijo v nalogi ciljanja je pomembo, da je ta preci- · zna. Pri streljanju v tarčo npr. sporočimo precizne, če povemo natančnejši položaj zadetka, npr. 4,3 cm na pet {v smeri 5. ure na urni številčnici). V našem primeru okular- nega ocenjevanja lahko sporočamo po- vratno informacijo v zelo precizni obliki. Sporočilo o pravi vrednosti kake ocenje- vane karakteristike omogoča razmišljanje o vzroku napake pri ocenjevanju (kaj pri tem podcenjujemo ali precenjujemo, česa dovolj ne upoštevamo itd.). V našem spominu se na ta način postopoma oblikuje zaloga vzorcev, neke vrste meril za vsako se- stojno karakteristike, ki nam omogoča, da smo na naslednji {naslednjih) kontrolni ploskvi v ocenjevanju vedno bolj uspešni. 3. POSTOPEK USPOSABLJANJA V SPRETNOSTI OKULARNEGA OCENJEVANJA SESTOJNIH KARAKTERISTIK, DIAGNOSTICIRANJA GOZDNOGOJITVENIH STANJ IN ODLOČANJA O GOZDNOGOJITVENIH UKREPIH 3.1. Usposabljanje za ta zahtevna opravila smo doslej v naši praksi povsem zanemarjali Za vse pomembne naloge, vključno tiste, ki zahtevajo zgolj fizične spretnosti, se v vseh strokah ljudje usposabljajo. Za zelo zahtevno nalogo okularnega ocenjevanja, diagnosticiranja in odločanja o gozdnogojit- venih ukrepih v sestojih pa doslej potrebo po usposabljanju nismo vzeli resno. Te zahtevne naloge pogosto brez predvide- nega usposabljanja zaupamo celo inženir- jem -začetnikom, ki nimajo nobenih izku- šenj in izdelanih osnovnih predstav ter meril. Zato imamo pogosto opravka s slabo kvaliteto zbranih informacij in ohlapno izde- lanimi gozdnogospodarskimi načrti, in to tem bolj, čim bolj se odločitve približujejo k detajlu. Več kot očitno je, da bi se porabljen čas in sredstva za usposabljanje na tem področju večkratno izplačala v obliki kvali- tetnejših načrtov na vseh ravneh od detajla do republiške ravni, saj vsi slonijo na isti bazi podatkov, oziroma informacij. V naši razpravi igra osrednjo vlogo vpra- šanje kvalitete informacij, zato ga je treba dobro pojasniti. Pod kvaliteto informacij ra· zumemo njihovo podrobnost, natančnost in zanesljivost. Podrobnost informacij Informacije so tem bolj podrobne (kon- kretne, čiste) in s tem kvalitetne, na čim bolj homogene dele gozda se nanašajo. Informacije, ki predstavljajo neka povprečja (npr. sestojna zasnova, drevesna sestava itd. kot povprečje vseh razvojnih faz), so nekvalitetne informacije. Takšne informa- cije so pri odločanju večkrat celo povsem neuporabne. Ustrezno podrobnost informa- cij pri ocenjevanju {>,opisovanju,opisujemo sestoje«), je prvi pogoj za natančnost ocenjevanja. Natančnost informacij Pod natančnostjo informacij razumemo napako postopka pri pridobivanju informa- cije. V primeru okularnega ocenjevanja raz- nih sestojnih karakteristik gre za tako ime- novano subjektivno napako ocenjevalca, ki je več ali manj sistematične narave. Prav natančnost informacij oziroma subjektivna napaka ocenjevalca pomeni osrednjo po- zornost te razprave. Verjetnost (zanesljivost) informacij Verjetnost informacije je dana z njeno vzorčno napako. Za informacije, ki jih pridobivamo z vzorčnimi metodami, vemo, da so poleg same napake postopka (natan- čnost informacije) dodatno obremenjene še z vzorčno napako. Ta je odvisna od homogenosti površinske enote gozda, v kateri vzorčimo, ter od velikosti vzorca. Vsaj smiselno imamo z vzorčno napako opravka tudi pri okularnem ocenjevanju raznih sestojnih karakteristik. Odvisna je od heterogenosti sestojne enote, ki jo opi- sujemo (ocenjujemo), in od tega, ali smo jo v celoti sistematično pregledali. Površen pregled sestoja pri opisovan ju ( ocenjeva- nju), kjer določenih delov sploh nismo vide- li, ima za posledico analogno napako, kot je vzorčna napaka. Homogenost osnovnih popisnih enot se torej ponovno izkaže s svojo prednostjo. Okularno ocenjevanje je zasnovano na usposabljanju (urjenju) »mere n~ okocc (nemško: Augenmass, rusko: glazomer). Predstavlja posebno obliko perceptivne in intelektualne (miselne) spretnosti, ki je temeljni garant za natančnost in zaneslji- vost pri ocenjevanju, diagnosticiranju in odločaju o gozdnogojitvenih ukrepih v se- stojih. V spretnosti ocenjevanja se je možno usposobiti (izuriti) na poligonu sisematično izbranih in podrobno analiziranih kontrolnih ploskev. Teorijo okularnega ocenjevanja v goz- dnih sestojih so razvili zlasti ruski gozdarji N. V. Tretjakov, A. V. Tjurin in drugi (po Moisejevu 1970). Tretjakov je za komplek- sno ugotavljanje stanja gozdnih sestojev razvil tako imenovano teorijo o elementih zgradbe gozda. Izhodišče tej teoriji je zelo široka definicija gozda po G. F. Morozovu (Tretjakov 1928). Zanimivo je, da vzhod- noevropske dežele (SZ, ČSFR, Bolgarija) pri ugotavljanju stanja gozdov veliko dajo na celovitost informacije o gozdu, med- tem ko se na zahodu pri načrtovanju nasla- njajo le na manjše število merljivih (dendro- metrijskih) informacij. Tako zoženo razum- ljeno stanje gozda je imelo v preteklosti zelo negativne posledice na samo vsebino gozdnogospodarskega načrtovanja, v skrajnem primeru ga je reduciralo na na- črtovanje etatov. Takšno skrajno zoženo gozdnogospodarsko načrtovanje smo imeli tudi v Sloveniji razmeroma dolgo časa po vojni in se je le s težavo vsebinsko širilo in bogatilo. Pri tem je zanimivo, da Rusi ne poznajo med gozdarskimi disciplinami den- drometrije, ampak vsebinsko širšo discipli- no, ki jo imenujejo ))lesnaja taksacija«. Ta se v primerjavi z dendrometrijo ukvarja z ugotavljanjem stanja gozda veliko bolj ce- lostno. G. V. 6/91 297 3.2. Namen in cilj usposabljanja Tako imenovano »Opisovanje sestojev« ob obnovah načrtov gospodarskih enot vse~ buje naslednje naloge: okularrio oceno raz~ nih sestojnih parametrov, diagnosticiranje gozdnogojitvenega stanja, odločanje (izbi~ ro) gozdnogojitvenih ukrepov in na tej pod~ lagi oceno višine etata ter vrst in obsega gozdnogojitvenih del. Usposabljanje (urje~ nje), ki se opravi na poligonu sistematsko izbranih in podrobno analiziranih kontrolnih ploskvah ima naslednji namen: - usposobiti se v sistematičnem opazo~ vanju in vizualni percepciji (zazna vi, dojetju) raznih sestojnih kazalcev ter v enotnosti in natančnosti (zanesljivosti) ocenjevanja; - usposobiti se v sposobnosti pregleda nad celoto (sposobnosti sinopsisa) na pod~ lagi množice prostorsko ločenih vtisov; - usposobiti se v uporabi območnih smernic (območnega načrta) v konkretnih pogojih gospodarske enote; - doseči zanesljivost pri diagnosticiranju raznih gozdnogojitven ih stanj in v odločanju (izbiri) o gozdnogojitvenih ukrepih; - usposobiti se v natančnosti ocenjeva- nja višine etatov ter vrste in obsega gozdno- gojitvenih del. 3.3. Izločanje in analiza kontrolnih ploskev Izločanje in analiza kontrolnih ploskev, pa tudi sam postopek usposabljanja so pomemben del pripravljalnih del pri ob- novi načrtov gospodarskih enot. Kontrolne ploskve morajo biti tako izbrane, da v rastiščnem, sestojnem in problemskem po- gledu čim bolj reprezentirajo konkretne raz- mere v gospodarski enoti oziroma enotah v območju, kjer obnavljamo gozdnogospo- darske načrte. O velikosti kontrolnih plo- skev, načinu polaganja in analizah je bilo že poročano (Gašperšič 1988). Za ustrezno usposobljenost je potrebno neko minimalno število kontrolnih ploskev (n). Ruski avtorji (Moisejev 1970) ga izraču­ navajo po naslednjem obrazcu : if 102 n =-=- = 25 ploskev; m2 22 pri tem pomeni: cr · = dopustna slučaj na napaka v % m = napaka srednje vrednosti v % 298 G. V;- 6/91 V najnovejši inštrukciji za izdelavo goz- dnogospodarskih načrtov v SZ (7) je pred- videno minimalno število 15 kontrolnih plo- skev, od katerih jih mora biti najmanj 5 v sestojih za redčenje. 3.4. Odgovornost za izvedbo usposabljanja Priprava kontrolnih ploskev in izvedba usposabljanja je dolžnost vodje službe za gozdnogospodarsko načrtovanje v območ­ ju. Hkrati je to tudi njegov interes, saj neposredno potrebuje kvaliteto zbranih in- formacij, tudi za uveljavitev območnega koncepta razvoja gozdov v konkretnih go- spodarskih enotah. Usposabljanje je hkrati s pridobivanjem spretnosti pri ocenjevanju namenjeno tudi pravilnemu odločanju o najrazličnejših rešitvah (ukrepih) v sestojih. Ob tej priložnosti mora vodja službe za gozdnogospodarsko načrtovanje v ob- močju z ekipo inženirjev, zadolženih za obnovo načrtov gospodarskih enot, dokon~ čno razčistiti še eventualno odprta vpraša- nja, ki se nanašajo na vsebino obnove načrtov teh gospodarskih enot in s tem v maksimalni meri usmeriti delo. Usposabljanje je obvezno za vse inženir- je, ki bodo imeli opravka s temi deli pri obnavljanju načrtov enot. Prav posebno je potrebno za inženirje, ki na tem delovnem področju še nimajo potrebnih izkušenj. 3.5. Potek usposabljanja Usposabljanje na poligonu pripravljenih kontrolnih ploskev vodi vodja službe za gozdnogospodarsko načrtovanje v območ­ ju. Usposabljanje naj ima obliko domiselno organiziranega terenskega seminarja ne- posredno pred začetkom terenskih del. V SZ je za kolektivno in individualno usposab- ljanje predviden kar ves teden (6). če upoštevamo, da je to edini način za dosego ustrezne kvalitete informacij in odločitev, potem nam tega časa nikakor ne sme biti škoda. Kot izhodišči za usposabljanje slu- žita območni gozdnogospodarski načrt in na njegovi podlagi zasnovan program ob- nove načrta gospodarske enote (podrob- neje glej Gašperšič, 1988). Kot uvod v usposabljanje je treba najprej pojasniti območne usmeritve, oziroma nji- hovo prilagojeno aplikacijo v pogojih gospo- darske enote~ oziroma enot, kjer obnav- ljamo gozdnogospodarske načrte. Na prvi ploskvi mora vodja usposabljanja posvetiti posebno pozornost usmerjanju (glej poglavje 2.2). Meje ploskve morajo biti vidno označene s trasirkami. Da bi bilo usmerjanje nazornejše in uspešnejše, je prav, če na prvi ploskvi osebke (drevesa) za najpomembnejše ocene označimo s po- sebno vidnimi znaki, s čimer močno olaj- šamo vizualno percepcije (zaznavo), goz- dnogojitveno diagnosticiranje in odloča­ nje (izbor) o gozdnogojitvenih ukrepih. Med usmerjanje spada tudi podrobna obrazloži- tev kriterijev za oceno posameznih sestoj- nih elementov in zaporedje misli pri ocenje- vanju vsakega elementa posebej. Po končani oceni in vpisu ocen v obrazce prevzame vodja usposabljanja opisne obrazce in takoj vzporedi za vsakega ude- leženca v usposabljanju rezultate za vsak ocenjevan parameter s stvarnimi vrednost- mi na konkretni ploskvi, komentira odstopa- nja in opozarja na verjetne vzroke sub- jektivnih napak. Prav posebno pozornost posveča pravil- nosti odločitev o gozdnogojitvenih ukrepih. Postopek na preostali seriji kontrolnih plo- skev se opravi hitreje in vedno bolj spretno. V spominu vsakega udeleženca usposab- ljanja se od kontrolne ploskve do kontrolne ploskve kopičijo vzorci sestojev, tj. nasta- jajo vedno bolj dodelana merila, s katerimi na naslednjih ploskvah primerja konkretne sestoje (Moisejev 1970). Na začetku ocene močno nihajo v odnosu na pravo vrednost, z nadaljevanjem usposabljanja na poligonu kontrolnih ploskev pa vedno manj in manj ter se končno umirijo znotraj dopustnih napak. Urjenje velja za uspešno, če so ocene vsakega od sestojnih parametrov v mejah dopustnih napak za več kot 68% ( ± a) vseh ploskev {Moisejev 1970). Za večino sestojnih karakteristik jemljejo mejo dopust- nih napak 1 O%. Vsi tisti, ki tej zahtevi niso zadostili, morajo usposabljanje nadaljevati na poligonu dodatnih kontrolnih ploskev. Tisti, ki imajo že po naravi zelo slabo razvito sposobnost vizualne percepcije in sinopsisa~ se pokažejo pri usposabljanju s slabimi rezultati, dogaja se jim nekako tako, kot ljudem, ki'ne razlikujejo barv. Inženirji, ki že po naravi nimajo te sposobnosti, ne bi smeli izvajati te naloge. Kolektivnemu usposabljanju naj bi sledilo individualno usposabljanje v skrbno iz- branih odsekih. Njegov namen je doseči ustrezno natančnost in enotnost pri izloča­ nju delnih površin. Posebno pozornost je treba posvetiti enotnosti in zanesljivosti pri razlikovanju posameznih razvojnih faz. Večkrat je zamegljeno zlasti razlikovanje med debeljakom in sestoj em v obnavljanju. Povzetek Pri načrtovanju mnogonamenskega gospodar- jenja z gozdovi potrebujemo čim bolj celostno informacijo o sicer zelo kompleksni in zapleteni zgradbi gozdov. Velik del informacij o gozdnih sestojih pridobimo z metodo okularnega ocenje- vanja. Za celo vrsto informacij je ta metoda tudi realno edino možna. Na informacije, ki so pridob- ljene z okularnim ocenjevanjem, gledamo podce- njujoče, ker so pogosto obremenjene z velikimi subjektivnimi napakami. ln vendar je sposobnost okularnega ocenjevanja možno razviti skoraj do popolnosti. Naš interes mora biti čim večja natan· čnost in zanesljivost informacij, pridobljenih z okularnim ocenjevanjem. Edina pot do tega je usposabljanje v spretnosti okularnega ocenjeva· nja na poligonu specialno v ta namen izbranih in pripravljenih kontrolnih ploskev. Ocenjevanje raz- nih sestojnih karakteristik je stvar perceptivne in intelektualne (miselne) spretnosti, za katero se je treba usposobiti. Ni je spretnosti brez vaje, ozi- roma usposabljanja. Naloga ocenjevanja kakega sestojnega kazalca na kontrolni ploskvi je analogna nalogi ciljanja (zadetja v tarčo), s to razliko. da je cilj (natančna vrednost tega sestojnega kazalca) fiktivne nara· ve. Usposabljanje v spretnosti okularnega ocenje· vanja na kontrolnih ploskavah je v bistvu sklenjen kibernetski (upravljalski) proces, ki sloni na dveh dejavnikih: - na usmerjanju oziroma nakazovanju misel- nega postopka pri okularnem ocenjevanju in - na povratni informaciji, ki nam natančno pove, koliko smo pri ocenjevanju uspešni. Usposabljanje v spretnosti ocenjevanja, goz- dnogojitvenega diagnosticiranja in odločanja o ukrepih smo doslej povsem zanemarjali. zato imamo pogosto opravka s slabo kvaliteto načrtov. Očitno je, da bi se porabljen čas in sredstva za to usposabljanje večkratno izplačala s kvalitetnej- šlmi gozdnogospodarskimi načrti. Vprašanje kvalitete informacij o gozdu ima v tej razpravi osrednje mesto. Pod kvaliteto informacij razumemo njihovo podrobnost, natančnost in zanesljivost. V primeru okularnega ocenjevanja je natanč­ nost podana s subjektivno napako ocenjevalca. Prav subjektivna napaka ocenjevalca pa je pred· met te razprave. G. V. 6/91 299 Okularno ocenjevanje je zasnovano na uspo~ sabljanju (urjenju) »mere na oko«. Pomeni po- sebno obliko perceptivne in intelektualne {misel- ne) spretnosti in je temeljni pogoj za natančnost okularnega ocenjevanja. Usposabljanje na poligonu v ta namen izbranih in pripravljenih kontrolnih ploskev ima naslednji namen: - usposobljenost v sistematičnem opazovanju in vizualni percepciji raznih sestojnih kazalcev ter v enotnosti in natančnosti ocenjevanja ; - usposobljenost v sposobnosti pregleda nad celoto na podlagi množice prostorsko ločenih vtisov ; - usposobljenost v uporabi območnih smernic (območnega načrta) v konkretnih pogojih gospo- darske enote ; - doseči zanesljivost pri diagnosticiranju goz- dnogojitvenih stanj in izbiri ukrepov ; - usposobljenost v natančnosti ocenjevanja višine etatov ter vrste in obsega gozdnogojitvenih del. THE TRAINING IN OCULAR ESTIMATION OF SEVERAL STAND CHARACTERISTICS AND IN SILVICUL TURAL DIAGNOSING AS WELL AS THE SELECTION OF NECESSARY MEASURES Summary The planning of the forest management which takes into consideration severa\ purposes requi- res integral information on a very complex and complicated forest structure. A great deal of information on forest stands is acquired by means of the method of ocular estimation. For a great dea\ of information this method is realistically the only possible one. The information acquired by means of ocular estimation is underestimated due to great subjective errors. Yet in spite of this fact, the abilities of ocular estimation can almost be developed to perfection. The greatest possible accuracy and reliability of information acquired by means of ocular estimation should be the chief interest. The only way which leads to this goa\ is the training in the ability of ocular estimation at the testing ground with especially for this purpose chosen and arranged control plats. The appraisal of various stand characteristics is the matter of perceptive and intelectual (mental) ability, which has to be learned. No ability can be acquired without exercise or training. The task of estimating of a stand indicator in a control plot is analogous to that of aiming at (hiting the target) with the only difference that the aim (the precise value of this stand indicator) is of ficitive nature. The training in the ability of ocular estimation in control plats is as a maHer of fact a closed cybernetic (managing) process which is based on two factors : 300 G. V. 6/91 - on the directing and suggesting of the mental process in ocular estimation and - on back-information which offers precise in- formation on estimation. The training in the ability of estimation, silvicul- tural diagnosing and the selecting of measures has been entirely neglected so far. The conse- quence of this is poor quallty of plans. It is obvious that the time and money spent for this training would prave profitable with silvicultural plans of much higher quality. The issue of the quality of information on forest is of central interesi in this paper. The quality of information means its details, accuracy and relia- bility. ln the case of ocular estimation the accuracy is given with the subjeclive error of the estimator. And the subjective error is the subject of this paper. Ocular estimation is based on the qualifying (training) of the estimate by the eye. It is a special form of perceptive and intelectual (mental) ability and is a basic precondition of the accuracy of ocular estimation. The training in a testing ground of control plots selected and arranged for this purpose has the following purposes : - the ability of systematica\ monitoring and visual perception of various stand indices and of the unity and accuracy of estimation ; - the qualification in the ability of the survey over the whole on the basis of a great number of spacially separated impressions ; - the qualification in the aplicability of regional quidelines {a regional plan) in concrete conditions of a forest managing unit; - . attaining the reliability in the diagnosing of silvicultural situations and selecting measures; - the qualification in accuracy of the estimation of annual cut amount and the kind and extent of silvicultural work. LITERATURA 1. Gašperšič, F.; Strokovne podlage za izde~ \avo gozdnogospodarskih načrtov, Ljubljana, 1988. 2. Legge, D. in Barber, P.: Information and Skill (srbski prevod) , Nolit, Beograd, 1979. 3. Moisejev, V. S.: Taksacija lesa, Leningrad , 1970. 4. Moisejev, V. S.: Landšaftnaja taksacija i formirovanie nasaždenij prigorodnih zon, Lenin- grad, 1977. 5. Stammers, R. in Patrick, J. : The Psychology of training {srbski prevod), Nolit, Beograd, 1980. 6. Tretjakov, N. V. :. Zakon jedinstva v strojenO nasaždenij, Leningrad, 1928. 7. lnštrukcija po provedeniju lesoustrojstva u jedinom lesnom fonde SSSR, Moskva, 1986. 8. Navodila za zbiranje in obdelavo podatkov v načrtih gospodarskih enot, RKKGP, Ljubljana, 1985. GDK: 902:(497.12 Zasavje) Kratek pregled zgodovine gozdov v Zasavju Gozdovi Trboveljske premogokopne družbe in veleposestniški gozdovi na Dobovcu Tomaž KOČAR* UVOD Povezanost med rudniki in gozdovi je bila nekoč veliko večja in pomembnejša, kot je danes. Rudarji so les potrebovali za opornike v rovih in jamah, rabili so ga za taljenje rude - neposredno za drva ali posredno za izdelavo oglja. To je bilo sicer vezano na fužine, se pravi na predelavo rude, vendar še vedno v tesni povezavi z rudarstvom. Organizacija gozdarske službe na Kranjskem je bila prvotno - od druge polovice 16. stol. dalje vse do leta 1783 spojena z rudarstvom, nato je prešla na okrožne urade (Gozd. vestnik - 1959, št. 718, str. 253, inž. F. Sevnik: Pomembnejši gozdarski strokovnjaki na Slovenskem v preteklosti). Tako kot so gozdni redi urejek vali gospodarjenje in druge zadeve v zvezi z gozdovi, tako so rudniški redi urejali vse pravice, posege in delovanje v zvezi z rudarstvom, ponekod in v nekaterih obdo- bjih pa so posegali tudi na področje gozdar- stva (na Kranjskem npr. Ferdinandov rudni- ški red iz leta 1539- Ferdinand 1, 24. julij 1539 - ter pozneje nov red iz leta 1575). S temi redi so si rudniki zagotovili dobavo lesa za svoje potrebe. Tudi državna uprava v Jugoslaviji je npr. po propadu avstroogr- ske monarhije povezala ti dve panogi v enem ministrstvu (ministrstvo za gozdove in rudnike). Nekdaj velike gozdne površine je človek vedno bolj krčil, lahko rečemo uničeval, in poraba lesa je vedno bolj naraščala. Po- sebno se je to odražalo v okolici večjih mest odnosno naselij, kjer so les potrebo- vali predvsem za kurjavo. Tudi obrt in porajajoča se industrija sta veliko prispevali * T. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, Tržaška 2, YU. k povečani porabi lesa: steklarstvo, topilni- ce, plavži, vse vrste gradenj in podobno. V avstrijskih deželah, ki so jim v pretežni večini pripadali naši kraji, so vladarji gozdo- vom posvečali že zelo zgodaj veliko pozor- nost (številni gozdni redi iz srednjega ve- ka!). Povečana zaskrbljenost zaradi vse večje porabe lesa in krčenja gozdov se je kazala že v obdobju vladanja cesarja Karla VI., stopnjevala pa se je ob vladanju nje- gove hčerke, cesarice Marije Terezije in njenega sina Franca Jožefa 11. Uporaba premoga, ki je začel resneje nadomeščati les (v Angliji že v 17. stol.), je vplivala tudi na posamezne uredbe imenovanih cesarjev habsburške krone. Tako zasledimo priporo- čila glede uporabe premoga v letih 1766 oziroma 1789. V tistem obdobju so cene lesa naraščale in predvsem v velikih mestih v monarhiji (Dunaj, Praga) so zgodaj začeli za kurjavo poleg drv uporabljati premog. Tudi razni obrtniki in apnenice ter opekarne so začeli uporabljati premog, leta 1806 tudi že neka steklarna v Avstriji. Oblasti so spodbujale iskanje in izkop premo_ga. V naših krajih, konkretno iz Spodnje Stajer- ske, poročajo o odkritju premoga že v drugi polovici 18. stol. (1767- okolica Šoštanja). NEKAJ IZ ZGODOVINE PREMOGOKOPOV V ZASAVJU Predeli okrog Trbovelj in Zagorja so bili poseljeni že v davnini (keltske in rimske izkopanine). Za lliri, Kelti in Rimljani, kot prvotnimi prebivalci, so te kraje kmalu pose- lili Slovani Slovenci. Premog so na ob- močju Trbovelj »odkrili« okrog leta 1801, vendar se proizvodnja zaradi neugodnih transportnih razmer ni izplačala. Leta 1825 so v Trbovljah zgradili steklarna (brata Mau- rer) in 1869 še eno, ki pa je obratovala le G. V. 6191 301 do leta 1873. Tudi ceste so začeli graditi v teh krajih (1820-1840), da bi dosegli ))državno« cesto Dunaj-Ljubljana-Trst (zgrajena v 1. pol. 18. st.). Gradnja žele- znice Dunaj-Trst pa je popolnoma spreme- nila tok življenja in posredno tudi obliko te pokrajine . Skozi Savsko dolino so zgradili železnico v obdobju 1847-1850; prvi vlak je z Dunaja v Celje pripeljal 2. 6. 1846, v Ljubljano pa 16. 9. 1849. V Trbovljah so zgradili več apnenic in opekarn, ki so proi- zvajale gradbeni material za gradnjo te proge. Te naprave pa so seveda potrebo- vale za kurjenje peči premog in les. Tako je železnica postala glavni odjemalec pre- moga za lastne potrebe (za kurjenje parnih koti o v lokomotiv; izključno s premogom so kurili na lokomotivah že od leta 1851 dalje) in kot posrednik za prevoz - prodajo v druge predele. Zaradi poznejšega velikega povpraševanja po tem energetskem viru (razmah industrije), so opravili v teh prede- lih v obdobju 1850-1859 obsežne geološke raziskave, ki so jim sledile znanstvene štu- dije v letih 1859-1 882. Že v letu 1838 je začela v Trbovljah delovati šola, ki je delo- vala do leta 1873. Lastništvo premogovnikov v Trbovljah Nemška rudarja, ki sta leta 1801 odkrila plast premoga, sta po naključju omenila najdbo nekemu advokatu na Dunaju in ta je postal skupaj z nekaj družabniki prvi lastnik dela zemljišč na območju Trbovelj . Ta advokat je bil Maurer iz dunajskega Novega mesta. Podelitveno listino rudar- skega urada so dobili 1 O. nov. 1804., kopali pa so premog gotovo že leto prej (v listini so navedene jamske mere po rovih). Očeta Maurerja sta nasledila leta 1823 njegova sinova. Tudi država (montaski erar) nastopi kot lastnik dela premogokopov (1847). V letih 1820-1840 so zgradili cesto iz Trbovelj v Savinjsko dolino in pri tem je veliko prispeval Maurer. Leta 1840 je znašal ob- seg prvotnih in dokupljenih parcel že več kot 33 oralov (18,99 ha), od tega kar 23 oralov (12,23 ha) gozdov. Od erarja je ku- pila rudniško posest v Trbovljah na dražbi leta 1867 skupina Ljubljančanov, ki je usta- novila (1869) rudarsko družbo Vodestollen Gewerkschaft (med družabniki tudi bratje 302 G. V. 6/91 Kozler). Od njih kupi 3. jan. 1873 rudarsko posest pravkar ustanovljena (30. 12. 1872) trboveljska premogokopna družba (TPD) - delniška družba z nemškim in po letu 1875 oziroma 1880, tudi s francoskim kapitalom. Tudi Maurerjeva (poročena z dr. Pongrat- zem) proda celotno posest 3. 2. 1873 za 2 milijona gld . Wiener Bankverein, ta pa takoj (24. 3. 1873) za 2,5 milijona gld. naprej TPD. TPD opusti apnenice in steklarna v Trbovljah in te objekte premesti v Zagorje ter Hrastnik. V letih 1869 in 1870 so zgradili od rudnika do žel. postaje Trbovlje 2660 m dolgo rudniško železnico (konjska vleka, od 1. 2. 1883 pa lokomotiva). Leta 1876 je zaposlovala TPD (obe bivši rudniški pose- sti) že 1666 delavcev, ki so nakopali 2,838.120 centov premoga. Do l. 1924 je bil sedež TPD na Dunaju, odtlej pa v Ljubljani. Rudnik Zagorje: O premogu okrog Zagorja piše že Valva- zor (Slava vojvodine Kranjske, 1689); 1736 pa sporoča krajevna oblast od tam deželni vladi v Ljubljano, da so našli premog, 1755- 60 ga že koplje ljubljanski industrialec, Leopold baron Raigersfeld. Resneje se loti izkopa premoga v Zagorju šele 1795-96 Leopold Ruard. Vsled dragega prevoza so s prodajo premoga težave. Leta 1802 zgradi ljubljanski kanonik Karel Pinhakl (vsestranski človek!) v Lokah pri Zagorju tovarno vitriola. Skupaj z bratom Jožetom kopljeta premog v bližini tovarne in ga uporabljata pri proizvodnji vitriola (kupcev za premog ni!). Država zgradi v Toplicah pri Zagorju 1803-1804 steklarno in koplje premog za potrebe te tovarne. Oboje kupi od države 1821 J. B. Schwartz, ki je že 1818-19 kupil Pinhaklovo rudniško posest. Schwartz večino te posesti proda l. 1839 Viktorju Ruardu (lastnik premogokopov v Rajhenburgu-Senovo in tudi drugih rudni- kov). Vso njegovo posest, razen Moj strane pa že leta 1840 kupi njegov tast J. Atzl, ki 1842 ustanovi družbo Gewerkschaft am Savestrom zu Sagor. Ker premog ne gre v prodajo, zgradijo 1843 v Toplicah svinčar­ no, v Lokah pa cinkarna (na mestu opuš- čene Pinhaklove steklarne). V letih 1809- 1813 je Zagorje pod francosko oblastjo. Do sredine 19. stol. se promet odvija po Savi: čolni s premogom, steklom, lesom, ogljem, cinkom in svincem (Zagorje ob Savi pristanišče), 1849 pa je skozi te predele že zgrajena železnica. Do 1842 je rudnik Za- gorje v lasti posameznikov. takrat pa osnuje Ruardov tast Atzl že imenovano družbo. Leta 1866 zgradijo do ž. p. Zagorje 31 OO m dolgo rudniško železnico na konjsko vleko (1878 preurejena v ozkotirno, od okt. 1887 je vagone vlekla lokomotiva, 1873 kupi posest TPD). Rudnik Hrastnik, Ojstro: Hrastnik: Prvi začetki izkopa premoga segajo v leta 1807-1822; 1845 baron Bruck ustanovi delniško družbo Triester Steinkoh- lgewerkschaft zu Hrastnigg und Doli (po l. 1860 sta last Tržačanov tudi kemična to- varna in steklarna), 1852 zgradijo rudniško železnico dož. p., 1874 kupi rudnik družba Kohlenindustrie Verein Wien, 1883 pa TPD. Kemična tovarna obratuje od leta 1860, njena podružnica v Celju pa od 1890. Steklarna, ki je bila v gozdu na sev. pobočju Lisce - Jurklošter (okrog 1790) in pozneje »Krištandol«- gozdovi nad Trbovljami (okrog 1802) prenešena pod graščino (po- znejši samostan) Jurklošter, leta 1860 »pre- nese« ing. Heider v Hrastnik. Na mestu prejšnje steklarna Jurklošter pa zgradijo papirnica, ki pa jo kmalu opustijo in zgradijo žago, poznejše lesno podjetje, po letu 1920 preneseno k Savinji, blizu izliva Gračnice, kjer je tovarna še danes (1970). (Gozd. vestnik, 1970, 5/6, str. 182 in 184). Ojstro: 1853-1854 - družba z Jurijem Rauferjem, 1877 postane lastnik Karel Sarg, ki 1885 oziroma 1896 v celoti odproda posestTIPD. Premogovnik Kočevje: Izkopavanja v letih 1847-1849, TPD kupi rudnik 1885. Rudnik Rajnenburg (Senovo): Na Reštanju kopljejo premog že v za- četku 19. stol., lastnik Viktor Ruard; rudnik kupi tast Atzl 1840; sledi neka družba; 1852 kupi A. Miessbach z Dunaja, 1862 H. Drasche, 1881 E. Geipel, 1886 grof E. K. Oppersdorf; 1904 kupi TPD, ki prva vpelje na tem kraju racionalno proizvodnjo; dnevni G. V. 6/91 303 kop teče do leta 1928. (V Rajhenburgu so živeli znani menihi cisterjanci-trapisti: sir, čokolada!). Rudnik Laško: Huda jama in Brezno: Leta 1807 že kopljejo premog, delno so lastniki domačini, delno erar.; 1868 kupši rudnik Henrik Drasche- vitez H. D., bogat dunajski industrialec, ki je leta 1880 kupil od tržaške firme Zundl-comp. tudi graščino Jurklošter in rudnik Brezno pri Laškem, graščino predvsem zaradi pripadajočih go- zdov. Že naslednje leto (1881) pa proda oboje Edvardu Geipelu, kateremu se pri- druži sin E. G. ml. Ta dva zgradila z Breznega do Rimskih Toplic železnico za prevoz premoga iz rudnika in lesa iz Jurklo- šterskih gozdov. Geipel ml. proda rudnik TPD leta 1890, graščino pa 1897 F. Slado- vicu. (Gozd. vestnik 1970, 5/6, str. 184.) Dokler ni bila zgrajena železnica z Du- naja vsaj do Ljubljane, so premog zaradi visokih stroškov prevoza zelo težko prodali. Z izgradnjo železnice pa prodaja in z njo proizvodnja - izkop, stalno naraščata. Vi- dez pokrajine se vsled rudarjenja naglo spreminja; prebivalstvo se seli iz okolice v rudarska središča: Zagorje, Trbovlje in Hrastnik zaradi zaposlitve, posamezne kmetije na območju premogokopov pa izgi- njajo. Leta 1880 so na območju današnjega Zagorja živeli le 2603 prebivalci, 1968 pa že 6701; V Trbovljah v sredini 16. stol. - 1036, okrog leta 1820 - 1540 prebivalcev, sredi 19. stol. pa 1966 prebivalcev. Ob koncu 19. stoletja govorimo o »revirjih« (delavstvo; po letu 1889 že prve stavke, 1890 praznovanje prvega maja kot delav- skega praznika). Na spremembo pokrajine pa ni vplivala samo izgradnja železnice, pač pa celotno delovanje v zvezi z izkopom premoga (udori zaradi rudniških jaškov, krčitve gozdov vsled raznih presek in deponij jalovine, posebno pa dnevnih kopov). Kot je na eni strani premog nadomestil les kot energetski vir, tako je »padel« marsikateri gozd vsled rudarjenja, vendar se površine izkrčenih gozdov, odnosno količine posekanega lesa ne morejo primerjati z izkopani mi količinami premoga. Vinski vrh nad Kisovcem: udari, usadi, razpoke ipd. so posledica rudarjenja globoko pod zemljo (vse slike: l. 1980, foto Tomaž Kočar) 304 G. V. 6/91 Površina gozdov (ha) veljavnost lesno gg. načrta proizvodni čemšenik 1981-1990 52,46 Hrastnik 1985-1994 55,83 Trbovlje 1987-1966 3,65 Zagorje 1987-1996 23,25 135,19 Skupaj * V letu 1981 Jesnoproizvodni gozdovi še niso bili deljeni v kategoriji brez omejitve in z omejitvijo lesne proizvodnje! Gozdovi ,,Rudniški gozdovi<< v ljubljanskem goz- dnogospodarskem območju so danes na- slednje površine: 1. gozdovi in druga zemljišča, ki so jih rudniki nakupili v "19. stol. (kmetijske po- vršine so večinoma pogozdili s smreko in z bo rom, deloma macesnom); 2. po 2. svetovni vojni nacionalizirane Vinski vrh nas Kisovcem: razpoke na površju zaradi rudarjenja lesno trajno skupaj proizvodni z omejitvami varovalni 52,46 126,46 49,89 225,16 58,22 51,38 113,25 9,13 23,90 56,28 193,79 118,17 447,15 posamezne gozdne parcele. Del t. i. rudni- ških gozdov je po letu "1946 prevzelo v upravljanje in gospodarjenje Ministrstvo za gozdarstvo in pozneje gozdno gospodar- stvo; z delom teh gozdov pa· še vedno upravljajo in gospodarijo rudniki (REK EK DO Rjavega premoga Slovenije). Na ob; močju, kjer gospodari z gozdovi GG Ljublja- na, ima REK EK naslednje gozdove, ki so zajeti v naštetih gg enotah: Stanje gozdnih površin ))po katastru« (po podatkih REK EK v letu 1990): Kataster Trbovlje: površina gozdov - ha Občina Zagorje Hrastnik Trbovlje Skupaj ha 89,8517 188,5688 197,1364 475,5569 ZGODOVINA UREJANJA GOZDOV Prvi gozdnogospodarski načrt gozdov, last TPD, je bil sestavljen leta 1902 in ni ohranjen. Revizija tega načrta, ki naj bi jo izvedli tik pred izbruhom 1. svet. vojne (konec aprila- začetek maja 1914) je bila zelo površno izvedena ali pa je sploh niso napravili (opazka v GG načrtu za obdobje 1935-1944). Adolf Widra, obratovodja rudnika Trbovlje oziroma gozdni upravitelj poroča 9. 5. 1934 o gozdovih rudnika Trbovlje naslednje (iz gozdnogospodarskega načrta rudnika Trbovlje, 1935-1944): od 620ha gozdov- stanje v letu 1902 - je danes (leta 1934 !) teh površin manj, saj so del gozdov izkrčili v obdobju 1924-1934 zaradi dnevnih kopov in deponij jalovine (»sipine«). Poleg gozdov rudnika Trbovlje so gozdove imeli tudi drugi rudniki v sklopu TPD: Zagorje, Kočevje, Rajhenburg {danes Brestanica). Ti gozdovi so se pred 2. svet. vojno nahajali v štirih G. V. 6/91 305 ))šumarskih srezih«: Celje, Krško, Litija in Kočevje. V Celjskem (Savinjska dolina) je bil gozd rudnika Trbovlje, imenovan H6d- lwald, in gozdovi rudnika Laško v Libojah. V Krškem srezu so imeli gozdove: rudnik Trbovlje v Podmeji in Marija Reki (do leta 1934 celjski srez!), dalje rudniki Hrastnik (gozdovi Brezno in Huda jama), Laško in Rajhenburg ter cementarna Zidani most. V srezu Litija se je nahajal gozd rudnika Trbovlje (k. o. Zagorje, Bevško - vse na desni strani potoka Trboveljščica) ter vsi gozdovi rudnika Zagorje. V srezu Kočevje pa so bili vsi gozdovi rudnika Kočevje. Adolf Widra dalje poroča o neskladju površin po katastru in v naravi, kar je predvsem posledica velikih in hitrih spre~ memb okolja zaradi rudarskih posegov (dnevni kopi, jalovina in razne rudniške naprave). Ker je TPD plačevala davek po katastrskem stanju kultur (veliko plodnih površin - kmetijska zemljišča in malo ne- plodnega- rudniki, jalovina), so na odlaga- lišča jalovine sadili v obdobju 1925-1934 bor in akacijo, del teh površin pa so dali svojim delavcem v najem za obdelavo v vrtove in njive. Kontrolo nad gozdovi, v katerih so gospo- darili (t. i. »navadni«, danes lesnoproizvodni gozdovi) in nad »zaščitnimi (varovalni)« gozdovi, so vršili srezki šumarski referenti. Za gozdove, ki so jih poškodovali (načeli) plazovi, dnevni kopi in preseki za daljno- vode ter žičnice pa je TPD dobila od oblasti dovoljenje za krčitev (niso bili podvrženi gozdarskim zakonom). Za krčitvena dovo- ljenja pa so zaprošali tudi za gozdne prede- le, za katere so menili, da bodo v prihodnje ))trpeli škodo« zaradi rudniških naprav (predvideni dnevni kopi, deponije za jala- vino i. p.). Nadzor in gospodarjenje pa je bilo pepuščeno rudnikom tudi na malih gozdnih površinah, ki so ostale neizkrčene med rudniškimi naselbinami (ostanki go- zdov). Letni etat leta 1902 je znašal 680m3 iglavcev in 296 m3 1istavcev, skupno 976m3 (1 ,57m3/ha). Starostna struktura sestojev po velikosti je bila naslednja (stanje leta 1914): Razred sta.rost- let površina- ha % o-20 284 46 306 G. V. 6191 2 21-40 164 26 3 41-60 94 15 4 Skupaj 61-80 78 620 ha 13 100% Letni prirastek je bil ocenjen na 767m3 . Upravitelj Widra ugotavlja, da je bil ta prira- stek izredno nizek in ni ustrezal rastiščem (bonitetam) in da ga niso pravilno izračuna­ li, kot tudi ne lesne zaloge (ne leta 1902, ne v reviziji leta 1914). Višina lesne zaloge na površini 620 ha vseh gozdov je znašala le 30.680 m3 , kar je le 49m3/ha, medtem ko izkazujejo podatki iz leta 1914 samo za gozd Marija Reka in Hodl (182 ha) 15.932 m3 lesne zaloge in 508m3 povpreč­ nega letnega prirastka. Za gozd v Marija Reki navaja tudi količino posekane lesne mase (glavni in vmesni donosi) v obdobju 1915-1943 (19 let): 35.388m3 iglavcev in 137m3 listavcev, kar je za 133% prekora- čen etat, ki je bil predpisan z 800m3 letno. Precej gozdarskih izrazov (pojmov) je v načrtu iz leta 1934 napisano v nemških izrazih, kot npr. Pflegehiebe - negovalne sečnje. Altersklassen Verhaltnis- površine po starostnih razredih, sestojinsko razmer- je, Umtriebszeit- obhod nja, Vorrath -lesna zaloga, Zuwachs - prirastek, Schluss - sklep, Bloesen - goljave itd. Glede na škode, ki jih povzročajo veter, sneg in lubadar, načrtovalec priporoča negovalna dela in prebiralne sečnje. Ker potrebujejo rudniki jamski les, predlaga načrtovalec obhodnjo 50-80 let. Tudi za gozdove rudnika Zagorje so izde- lali gg načrt z veljavnostjo 1936-1945 (A- dolf Widra- gozdni upravitelj, Franc Čuk­ upravitelj gozdov rudnika Zagorje ob Savi, sicer višji jamomerec in M. Vraničar - absolvent gozdarstva). Od 349 ha še v k. o. Potoška vas (11 ha), Ržiše (9 ha) in Čemše­ nik (3 ha), vendar je na 41 ha že bil dnevni kop in so odlagali jalovino. Predvidevali pa so krčitve še na 23 ha gozdov v k. o. Loka, Potoška vas in Zagorje. Največji gozdni kompleks je v k. o. Kotredež, imenovan Jelovica ())veliki gozd v Znojilah((). Gozdni predel Kisovec je precej manjši, drugo pa so posamezne parcele ali manjše skupine parcel. Rudniško posest - zemljišča so v glavnem kupili leta 1874. Del gozdov so odkupili skupaj s kmečkimi posestmi, ki so bila prodana zaradi raznih ))težav«: Nag lav, Lanišnik, Strnišnik oziroma Strešnik, graš- čina Gam berk- danes razvaline blizu Ržiš. Sicer pa je Gamberk pomembna zgodovin- ska dediščina: grad na vrhu griča ima zanimivo 800-letno zgodovino. To je bilo poleg Svibna kot matice eno od središč, od koder je izhajala rodbina Galle (Gal, Gallo, Gallenberg). Nastanek tega gradu roman- skega tipa sega v obdobje druge polovice 13. stol. Prvi iz te rodbine Ostrovrharjev se na naših tleh omenja sicer že sredi 12. stol., grad sam pa 100 let pozneje. Gamber~ ška gospoščina je obsegala nekdaj velike površine: na severu vse do Čemšeniške planine, na vzhodu območje vseh pritokov Kotredeščice, na zahodu in jugu pa dolini Medije in Orehovice. Na tem območju so živeli tudi kosezi - kmetje svobodnjaki. Med mnogimi lastniki gradu je bila tudi TPD, zadnjemu (Grahek) pa je grad začel propadati leta 1876. (Varstvo spomenikov- zbornik, letnik 30, Ljubljana, 1988, G. Ma- karovič: Pričevanja romanskega gradu Gamberka o stanovanjski kulturi, str. 125- 162). Nakupe gozdov in drugih kmetijskih po- sesti je TPD zaključila okrog leta 1900. Med drevesnimi vrstami teh kupljenih go- zdov so prevladovale bukev, smreka in jelka (krajevna imena: Jelovica, Bukovje, Javor itd!). V letih med 1. sv. vojno (1914- 1918) so posekali na 125,20 ha gozdnih površin 100,60 ha na golo. Tam rastejo kulture, leta 1935 stare 1-20 let. Te ob- sežne sečnje so opravili zaradi povečanega izkopa premoga, oziroma onemogočenega dovoza jamskega lesa po železnici. Pose- kano lesno maso je rudnik v celoti porabil za lastne potrebe (žaga-polnojarmenik, 3 km od ž. p. Zagorje), transportna razdalja lesa do žage je bila največ do 1 O km. (Leta 1935 so znašali zaslužki sezonskih seka- čev v gozdovih rudnika Zagorje 13 din od posekanega m3 , za spravilo in prevoz lesa do rudnika oziroma žage pa so zaslužili od 25 do 50 din za m3.) Z gozdovi je upravljala ravnateljstvo rud- nika Zagorje s podrejenim gozdarjem, ki je imel izpit za gozdno pomožno tehnično osebje. Uporabljali so katastrske karte, po- manjšana na merilo 1 : 5760. Lesno zalogo so ugotovili s polno premerbo vseh nad 30 let starih sestoj ev od vključno 1 O cm prsnega premera dalje. Leta 1936 so načr­ tovali za prihodnje 1 O-letno obdobje golo- seke kot način gospodarjenja in umetne obnove s smreko, deloma z macesnom, na slabih rastiščih pa s črnim barom {nabava sadik v banovinskih drevesnicah). Načrto­ vali so tudi nego nasadov ter redčenja (večkrat, a z nizko intenziteto). Na 223,79 ha gozdnih površin so ugotovili le- sno zalogo 20.336 m3 listavcev (91 + 24 = 115m3/ha) ter letni prirastek 91Om3. Etat so določili v višini 876m3 letno, obhodnjo pa na 60 let {za pridobiva- nje jamskega lesa). Iz revizije (31. 12. 1944) so razvidne površine, ki so jih pose- kali na golo in posadili s smreko. V evidenci so vpisane tako sečnje in umetne obnove pred 2. svet. vojno in med njo, pa tudi sečnje in umetne obnove v obdobju takoj po koncu 2. svet. vojne (v letu 1945 oziroma 1949). Listavce so )>predelali« v oglje. Po- gozdili so tudi nekaj negozdnih površin {1936-1945: 5,34ha -18.170 kom. smre- ke). Sečenj in obnov oziroma pogozdovanj nista preprečili niti prva niti druga svetovna vojna. Kaj piše o rudniških gozdovih Inž. Anton Šivic (Gozd. vestnik, 1968, št. 3/4, str. 116-123) Površina gozdov TPD je pred 2. svetovno vojno znašala 1368 ha. Gozdovi so bili v sedmih političnih okrajih. Za nekatere goz- dne predele so bili pred 2. svetovno vojno sestavljeni gozdnogospodarski načrti, in si- cer: gozdovi rudnika Liboje: 35 ha, etat - 1 OO m3 Trbovlje: 188 in 77 ha, etat - 965m3 Hrastnik: 177,50ha, etat- 250m3 Laško: 87,60 ha, etat- 250m3 vsi štirje z veljavnostjo 1935-1944 ter rudnika Zagorje: 1936-1945, 349 ha, etat - 800m3 ; (op.: Skupna površina naštetih gozdov >)po Šivicu« znaša 914 ha in etat 1565 m3 . Kje se je nahajala ostalih 454 ha gozdov!? Savinjska dolina?). Del gozdov TPD je danes v ljubljanskem gozdnogospo- darskem območju. S pretežnim delom teh gozdov gospodarijo in upravljajo še vedno rudniki (REK EK) - ca. 450 ha, del teh gozdov pa je bil dodeljen Gozdnemu go- spodarstvu Ljubljana {npr. gozdna predela Kisovec in Jelovica, kot največji zaokroženi gozdni površini in še druge gozdne površi- ne). Preostale gozdne površine, nekdanja G. V. 6/91 307 last TPD, ki danes ne spadajo v Ljubljansko GGO pa so bile: Gozdovi rudnika Kočevje (k. o.: Kočevje, Mahovnik, Rajhenau in Željne), gozdovi cementarne Dovje-Mojstrana (k. o. Dovje), del gozdov rudnika Trbovlje (k. o. Marija Reka), gozdovi cementarne Zidani Most (k. o. Širje) in gozdovi rudnika Laško, razen k. o. Marno in Sv. štefan, danes Turje (k. o.: Sv. Neža, Sv. Krištof, Sv. Jedert, Belovo, Plazovje in Zabukovca). (Op.: imena k. o., ki so navedena v oklepaj ih, so iz obdobja takoj po 2. sv. vojni in so danes preimenovana.) Del gozdov, kot je že navedeno, so izkrčili zaradi »rudniškega delovanja«, del izkrčenih površin pa so že tudi pogozdili, se pravi vrnili gozdu, del kmetijskih površin so prav tako spremenili v gozdne- pogozdi- li. Samo za primerjavo in predstavo nava- jam (nepreverjen) podatek o porabi lesa za potrebe rudnika Laško, v katerem naj bi v prvih letih po 2. svet. vojni porabili za opornike tudi prek 40m3 lesa dnevno (Ne- deljski dnevnik, Lj., 13. maja 1990). Podrobnejša osvetlitev problemov na prostoru, ki ga je obvladovala v Zasavju TPD, je prikazana v obširnih delih pokoj- nega prof. Janka Orožna: Zgodovina Trbo- velj, Hrastnika in Dola l. iz leta 1958, in Zgodovina Zagorja l. iz leta 1980, kjer omenjeni avtor takole piše o gozdu in lesu v zvezi s premogovniki (Zgodovina Trbo- velj , Hrastnika in Dola, str. 405): v začetku, ko so še premog kopali po površini (dnevni kop), je bila poraba lesa majhna. Pozneje, ko se je težišče dela preneslo v jame, so potrebe po lesu rasle. Na območju Kisovca in Kotredeža se je izkop premoga v 60. letih 19. stol. vedno bolj povečeval, z njim pa potrebe po lesu. Mesečno so porabili kar 600-1 000 m3 lesa, predvsem jelovine, ki so jo dobili iz bližnjih gozdov. (Zgodovina Za- gorja 1., Zagorje, 1980; str. 220). Leta 1885 je bila poraba lesa 5x večja kot leta 1880. Do leta 1878 rudnik sploh ni dovažal lesa z železnico in tudi kupoval ga ni na panju. Potrebe po lesu so krili kar kmetje domačini , ki so jim ga dovažali. Leta 1884 pa so že kupili od domačih kmetov 874.200 m3 lesa (op.: visoka številka!!?); s splavi so ga pripeljali 4157,18 m3 ; na panju so ga kupili, 308 G. V. 6/91 posekali in večino pripeljali v Trbovlje z železnico 4157,18 m3 (op.: verjetno tiskar- ska pomota, saj je količina pripeljana s splavi, ista!); od lesnih trgovcev in velikih domačih kmetov pa so ga kupili še nadalj- njih 2082,95 m3 . S splavi je les prihajal z litijske strani (dolžinski les). Pristanišče je bilo pod železnim mostom, od tam pa so ga zvlekli s konji na breg in dalje na dve skladišči (pri bivši steklarni na desni strani potoka in na Vodah pred upravnim poslo- pjem). Tudi les s Kuma so vozili s splavam čez Savo vse do leta 1902, ko so zgradili tik pod trboveljsko žel. postajo most. Gradil ga je inž. Kirschlager, čigar žena je imela na Lontovžu nad Dobovcem obsežne go- zdove. Za prevoz blaga čez most so pobirali mostnino. Les, pripeljan z železnico, je bil praviloma dolg 4 m, da so ga lahko vozili z rudniškimi vozički (gibljivi) . )>Normalna« proga je vodila od cementarne čez most, tam pa je bil odcep rudniške proge . V 70. letih 19. stol. je nabavo lesa za rudnike vodil inšpektor Yencelj Bittner, in sicer za vse premogovnike v okolici Trbovelj in celo za istrski Krapanj pri Labinu, ki je takrat tudi spadal v sklop TPD. Bittner je sklepal kupčije z graščinskimi upravami in večjimi kmeti po vsej Sp. štajerski pa tudi po Koroški in Kranjski. Marsikateri gozd je kupil na panju in ga dal sam posekati ali pa je najel podjetnika, da je opravil posek. Prvi gozd, ki ga je posekal na ta način, je bil leta 1880 graščinski gozd na Poganiku pri Litiji, last Welfarta. V njem so sekali več let in les spravljali do Trbovelj po Savi, žgali pa so iz njega tudi oglje. Za nakup in odpremo lesa iz Zg. in Zahodne Koroške je TPD pridobila stalnega zastopnika (Franc Ehrlich, sicer župan Ukovice v Kanalski dolini) za skoraj 20 let. Sprva je prejemal redno plačo, pozneje le provizije. Pomem- bni so bili nakupi lesa na škofijskem velepo- sestvu v Zg. Savinjski dolini. Prva pogodba je bila sklenjena leta 1902. ŠkofA 8. Jeglič je veliko gradil in je bil vedno v denarnih stiskah. Leta 1906 je sklenil s TPD pogod- bo, po kateri je dobil kredit- 100.000 kron in obljubil, da ga bo vračal z lesom. Jamstvo je imel pri zavarovalnici Gresham in The Mutual. Lesa pa ni dobavljal redno pa tudi zavarovalnina je imela zamude. Cene lesa: 1886 so plačevali na ž. p. Prevalje 4 gld. za m3, 1890 na ž. p. Zidani Most po 5 gld., 1894 pa 5-6,60 gld., l~ta 1900 v Trbovljah pa že 7 gld. za m3. Sef nabave Bittner je umrl leta 1899 in delo je prevzel Adolf Huber, ki pa ni tako vestno opravljal posle kot Bittner. Leta 1883 so zgradili poleg les nega skla· dišča žago (tam je prej stal steklarniški drobilec kremena), tj. na levemu bregu potoka; nasproti žage na desnem bregu pa je ob cesti stala lopa za cementni lapor. Na žagi so namestil podtočno kolo, ki je prepre- čevalo premogu, ki ga je nosila s seboj voda, da bi ga mašil. Žago so leta 1900 podrli in zgradili novo na parni pogon (loko- mobila in gater z zmogljivostjo 1 m3 na uro). TPD je imela tudi lastne gozdove, in sicer Trboveljski rudnik: velika Reka -183 oralov 786 kv. sežnjev (1 05,60 ha), kjer je bil poseben gozdni nadzornik z nazivom pod- uradnika. Ker so bili to zaščitni gozdovi (varovalni), in niso v njih nič sekali, so se lepo zarastli. Med 1. sv. vojno, ko je bila nabava lesa zelo otežkočena, so jih načeli. Les so dvigali na sedlo s posebno dvigalno žičnico. Poseke so takoj zasadili. TPD je kupila leta 1891 od Franca Hodla (Gratz) velik gozd pri Sv. Lenartu, tj. onstran Parti- zanskega vrha (Sv. planine) za 11.000 gld. Sicer pa so imeli svoje gozdove tudi rudniki Hrastnik, Liboje in Brezno-Huda jama. Od avgusta 1883 do 1897, ko je bil ravnatelj v Trbovljah Martin Terpotitz, so te gozdove upravljali iz Trbovelj. Tudi zanje so dobro skrbeli, a med 1. sv. vojno so jih izkoriščali. Celotna gozdna posest Trbovelj, Hrastnika, Liboj in Brezno-Huda jama, je znašala 984 oralov 1581 kv. sežnjev (566,83 ha) (ni podatka o letu!). TPD je imela med 1. sv. vojno pri preskrbi z lesom velike težave. Železnico so zaprli za civilni promet, enako ob izbruhu vojne z Italijo, splavi z lesom niso smeli pristajati ne v Trbovljah ne v Hrastniku, ampak samo v Radečah in Krškem. Pozneje je oblast zopet dovolila prevoz lesa z železnico, a težav s tem ni bilo nič manj. Les je bilo doma težko dobiti. Na Osteniku (k. o. Sv. Marko) so kupili gozd od Roša (nekaj 1000 m3 lesa). Les so iskali vsepovsod: v Koroški, Srednji in Zgornji štajerski, Goriški, Bosni, Srbiji in Romuniji. Z železnice so ga vozili s konji, ker so z rudniško železnico vozili druge tovore. Ob največji stiski so začeli sekati v svojih gozdovih v Reki, ki so jih do takrat čuvali. Gozdarska hiša v Podmeji (bivša Podmeni- kova), je služila za stanovanje delavcev. Leta 1916 so iz gozdov na sedlo zgradili vzpenjače, navzdol pa so vozili les z vozovi. Tudi betonske podpore v jamah so skušali uporabljati, a se niso obnesle. Leta 1916 je TPD kupila od žagarja z Jesenovega (Jelševica) »Naglavovocc žago, ki je stala ob Kotredeščici v bližini soteske Tajne. Tu so potem žagali les iz Jelovice (Zgodovina Zagorja ob Savi 1., Zagorje 1980; str. 196). O lovu: Leta 1883 je TPD hotela za svojo celotno trboveljsko posest dobiti po- seben lov. V vlogi na občinski svet je ravnateljstvo poudarjalo, da jim pripada lovska pravica v smislu lovskega zakona iz leta 1849, saj znaša popolnoma zaokro- žena ali arondirana rudniška posest 297 oralov 186 kv. sežnjev (171,58ha), po po- sesti TPD pa je možno priti še na nadaljnjih 147 oralov 693 1/4 kv. sežnjev (84,84 ha) , poleg 103 oralov 213 1/2 kv. sežnja (59,35 ha) izoliranih parcel, ki jih je namera- vala TPD z nakupi združiti s preostalo posestjo. Oblast ni dala dovoljenja TPD za lov, saj je bila trboveljska rudniška posest le delno gozdnata. Februarja 1899 je nasto- pil kot ravnatelj obrata v Trbovljah Robert Drasch iz Koroške, strojni oziroma rudarski inženir. Drasch se je prav tako trudil, da bi dobila TPD lasten lov. Uprava na Dunaju ga je pri tem podpirala, še posebno, ker je okrajno glavarstvo ukinilo občinski lov. Ob inšpekciji {obisku) rudnikov v Trbovljah leta 1903 je centralni ravnatelj Martin Terpotitz Draschu izvedbo o lovu preprečil. Drasch je bil namreč strasten lovec, Terpotitz pa preresen za tako zabavo. Rudnik je dobil lasten lov šele leta 191 O (Velika Reka), 1912 pa tudi v trboveljski občini. Tako o gozdu, lesu in lovu profesor Orožen. OBDOBJE PO 2. SVETOVNI VOJNI Potem, ko so po koncu 2. sv. vojne rudniki bivše TPD še vedno gospodarili z vsemi svojimi gozdovi, pa so del teh gozdov sredi leta 1946 predali v upravljanje in gospodarjenje Ministrstvu za gozdarstvo. G. V. 6/91 309 Imetje TPD je bilo po 2. sv. vojni z agrarna reformo razlaščeno (okrajna komisija za agr. reformo v Trbovljah; opr. št. 511, št. vpisn~ka 55; 13. avg. 1946). V zapisniku, ki je bil sestavljen 29. julija 1946 v prostorih uprave rudnika Trbovlje (navzoči iz Mi- nistrstva: inž. D. Cerjak, inž. B. Žagar ter inž. R. Hartman, iz TPD: dr. l. Murko, M. Križman, S. Šentjurc, F. Čuk, A. Roglič, inž. M. Cerovac, od Okrajne komisije za agrarna reformo: P. Kurnik, J. Umek, za državno gozdno upravo Litija: S. Mlakar, L. Jeliničič) so za revirje Hrastnik, Zagorje in Trbovlje po katastru navedene posamezne parcele, ločeno po k. o., na katerih se nahajajo gozdovi, pa tudi »mešane kultu- re(<; skupna izmera je znašala okrog 640 ha (639,83 ha). Rudniki so obdržali del gozdov, ki so bili potrebni za nemoteno obratovanje (gozdovi nad rudniškimi rovi, območja za deponije, za odvodnjavanje, za rudniška naprave - izvozni in zračni rovi, jaški, prometne naprave- železnice, pota, mostovi, vodne zgradbe in drugo). Z »odda- nimi« (drugimi) gozdovi je potem gospoda- rila gozdna uprava Litija, ki je bila nepo- sredno odgovorna Ministrstvu za gozdar- stvo vse do ustanovitve GG Ljubljana 1947/ 48. To je potem prevzelo te gozdove v upravljanje in gospodarjenje. Vsled spremi- njanja občinskih mej in sporov glede upravne razdelitve ter pripadnosti, je občina Trbovlje te gozdove v januarju 1956 dode- lila GG Brežice, 1. 1. 1960 pa jih je spet prevzelo GG Ljubljana, ki jih ima še danes. Leta 1958 je bil sestavljen gg načrt za gozdni predel Jelovica (1958-1967), ki ga je izdelala urejevalna služba GG Brežice. 289 ha teh gozdov, ki so bili po 2. sv. vojni nacionalizirani (bivša last TPD in posame- zne nacionalizirane gozdne parcele), leži v k. o. Kotredež (po katastru: 275,70 ha gozdov) in v k. o. Ržiše (po katastru: 12,41 ha gozdov). S polno premerbo na 11 O ha in krogi- vzorčna metoda na 130 ha, so v letu 1957/58 ugotovili lesno zalogo 33.190 m3 iglavcev in 9.239 m3 listavcev oziroma skupno 42.429 m3 (147 m3/ha). Prirastek je bil izračunan v višini 1591 m3 iglavcev in 228 m3 listavcev, skupno 1820 m3 letno, etat pa so določili v višini 462m3 i~lavcev in 198m3 listavcev, skupno 660 m letno. Delež drevesnih vrst je bil naslednji: 310 G. V. 6/91 smreka - 64, jelka - 9, bor - 2, macesen - 3; iglavci -78%, bukev- 11, hrast- 2, javor - 3, črni gaber - 2, jesen - 1, drugi listavci (jš, bga, bz, br, ko, mo, mk) -3; listavci-22 %. Fondi (lesna zaloga, prira- stek) varovalnih gozdov tu niso zajeti. Iz že omenjene zgodovine teh gozdov, nekdaj last rudnika Zagorje oziroma TPD ugotavljajo, da so bile kulture, ki so nastale s sadnjo smreke, bora in macesna na kupljenih, negozdnih površinah v 19. stole- tju, posekane v obdobju 1915-1927 za potrebe rudnika- jamski les (gozdovi prve obhodnje). Te golosečne površine so pogo- zditi in nato premalo negovali, zato so bili pogosto snegolomi in vetrolomi. Prav tako so delali goloseke v naravnih, mešanih gozdovih (smreka, jelka, bukev), ki jih je TPD odkupila ob koncu 19. stol. Tudi te goloseke so umetno obnovili (smreka, delno bor in macesen) ter določili obhodnjo 50 let (jamski les za potrebe rudnika!). Najmočnejše sečnje so bile med 1. sv. vojno, nato pa se je sečnja zmanjšala, povečal pa se je obseg pogozdovanj, po- sebno v obdobju 1921-1928. Z navedenimi močnimi sečnjami so skoraj v celoti pose- kali vse prvotne, mešane gozdove narav- nega izvora. Les iglavcev so uporabili za jamski les ali so ga z rezali na žagi, bukov ino pa so vso že v gozdu predelali v oglje (množična proizvodnja oglja v gozdovih Jelovice je bila še v obdobju 1942-1943). V času največje eksplotacije so postavili žičnico za spravilo lesa iz Jelovice do Zagorja (6500 m), ki je obratovala 3 leta, dokler niso posekali vsega zrelega lesa (1919-1921). Lastna, mala drevesnica (ca. 500 m2) ni zadovoljevala potreb po sadikah, zato so le-te kupovali v banovinskih dre- vesnicah. Po 2. svetovni vojni so opravljali le varstvene in gojitvene sečnje (letno okrog 300 m3), te leta 1951 in 1957 so posekali 1500, oziroma 1000 m3 zaradi katastrofal- nih snegolomov. Načrtovalca (inž. A. Šetinc in inž. N. Zalokar) sta ugotavljala, da so predstavljale kulture v letu 1958 deloma prvo, večinoma pa drugo generacijo smre- ke. Kulture na nekdanjih poljedelskih tleh so sicer povzročile degradacijo tal, v splo- šnem pa so tla bogata. Snegolomi in vetra- lomi so pogosti, posebno v V in JV delu enote (monokulture), v Z in JZ delu enote pa so se listavci obdržali {smreke tu niso sadili zaradi težko prehodnega terena in nevarnosti vetra). v letu 1968 so bili ti družbeni gozdovi (SLP-1) vključeni v gg enoto Zagorje, kjer so še danes. Tudi za gozdni predel Kisovec, prav tako družbena last {SLP-1 ), je bil leta 1960 sestavljen gg načrt (1960-1969). Ta enota je obsegala še manjše gozdne po- vršine, kot Jelovica: samo 149,47 ha go- zdov, od česar je bilo kar 40 ha varovalnih gozdov in samo 11 O ha lesnoproizvodnih. Te· površine so v k. o. Loke - 143 ha, šentlambert- 4 ha in v k. o. Zagorje - 2 ha. Nekdaj so bili to listnati gozdovi (predvsem bukev), v katerih pa je rudnik sekal golo- sake in jih umetno obnavljal s sad njo smre- ke, deloma bora in macesna (bukev so kuhali v oglje). Sadike so sadili strogo v vrstah in jih prevezovali h kolcem zaradi snega. Sadike so izpopolnjevali in opravljali čiščenja v kulturah. Delo so opravljali po- možni jamski delavci pa tudi vodja del je bil »jamar«. Kulture, stare leta 1960 okrog 46 let, so sekali postopoma v obdobjih po 1-5 let, od Z proti V na povprečni površini 6 ha, vmes pa so ostali neposekani, posa- mezni strmi robovi (črni gaber, bukev). Na teh strmih bregovih se plodnost močno menja; tako najdemo npr. smreko ob vzno- žju, ki je stara 46 let s premerom v prsni višini 35 cm in višino 22 m, v zgornji tretjini pobočja pa smreko iste starosti, a s prsnim premerom 15 cm in le do 7 m višine. V letu 1959/60 so s polno premerbo v lesno proizvodnih gozdovih ugotovili zalogo 1 0.435 m3 iglavcev in 5946 m3 listavcev, skupno 16.381 m3 (96 oziroma 54 m3 - 150 m3/ha). Ta gozdni predel je od leta 1971 {1970/71) vključen v gg enoto Čemšenik. Del teh gozdov je ostal v lasti rudnikov, del pa je prevzelo GG Ljubljana. Kot je že navedeno, je iz zapisnika z dne 29. 7. 1946, ko je TPD oziroma so rudniki predali gozdove Gozdni upravi Litija, razvidno, da je imel TPD v tistem času v omenjenih treh revirjih po katastru 640 ha gozdov. Kolikšne pa so bile dejanske površine gozdov v naravi, ni znano. Prav tako je že omenjeno, da je pretežni del teh gozdov ostal rudnikom (danes REK EK). Kot na drugem območju Zasavskih go- zdov, tu še posebno ugotavljamo velike probleme v zvezi s propadanjem gozdov. V zvezi s temi problemi je bilo že veliko napisanega tudi v GV (inž. M. Šolar!), zato o tem samo nekaj besed. Onesnaževanje zraka, vode, tal, rastlinstva, ljudi in živali, skratka celotnega okolja, povzročajo na tem območju predvsem: termoelektrarna Trbovlje, katere dimnik so sicer povišali na »čednih« 380m višine, a nosi zdaj nesnago na večje razdalje, kot prejšnji nižji. Tu so še cementarna Trbovlje, industrija gradbe- nega materiala Zagorje (apno), Kemična tovarna in steklarna v Hrastniku. Na ob- močju rudnikov pa nastopajo poleg tega še t. i. ruš ne cone (območja rud niških jaškov in rovov), dnevni kopi premoga in s tem krčenja gozdov, deponije jalovine, snega- lomi in vetrolomi v monokulturah smreke. Vse te težave so skoncentrirana v tej ozki dolini Save in okolici. Okolje zaradi delova- nja rudnika še danes spreminja podobo: krčitve gozdov. predvsem zaradi dnevnih kopov, zaradi deponij, posedanje terena, udari ter druge, predvsem mikrolokacijske spremembe, dalje sušenje drevja, siroma- šenje gozdov na splošno zaradi onesnaže- vanja po celi zemeljski površini, posebno pa še zaradi lokalnih onesnaževalcev. Vse te negativne pojave srečujemo vsqko- dnevno na območju Zasavja. Ob nezmanj- šanem splošnem onesnaževanju, posebno pa še lokalnih povročiteljev tega onesnaže- vanja, je prihodnost tako gozdov kot celot- nega okolja zelo žalostna, torej so gozdovi obsojeni na propad. Prepričan sem, da bomo vsi in ne samo gozdarji veseli, če je to napoved le največjega pesimista, in da se bodo zadeve obrnile na bolje. DOBOVEC Ne bom se bistveno oddaljil od opisa gozdov bivše TPD, če nadaljujem z drugim, večjim kompteksom gozdov, ki je v nepo- sredni bližini opisanih »rudniškihc< gozdov. V mislih imam gozdove okrog Dobovca, ki ležijo SV od Kuma (vrh v Zasavju - 1216 m) navzdol proti Savi. Ti gozdovi so na območju k. o. Dobovec, Podkraj in delno Podkum, upravnopolitično pa spadajo pod občino Hrastnik. Strma pobočja z mnogimi jarki in vsemi ekspozicijami segajo od reke Save z nadmorsko višino okrog 200 m G. V. 6/91 311 navzgor do nadmorskih višin okrog 1200 m (Kum 1216 m). Ti gozdovi, ki so bili po 2. sv. vojni nacionalizirani ter z njimi danes upravlja in gospodari GG Ljubljana, pokri- vajo površino okrog 950 ha v več ali manj strnjenih kompleksih (v k. o. Podkraj so npr. gozdovi v celoti družbena lastnina GG Ljub- ljana). Dolgo časa so bili ti predeli slabo dostopni (pomanjkanje gozdnih cest, v glavnem zemeljske drče), dostop pa je že po naravi oviran vsled hudih strmin, globo- kih jarkov in skalnih previsov nad Savo. Poleg naštetih negativnih faktorjev, ki vpli- vajo na gospodarjenje s temi gozdovi pa se, recimo zadnjih 150 let pojavlja še doda- ten ,,uničujoč« element, ki sem ga omenil že pri »rudniških« gozdovih. To so strupeni plini (posebno 802), ki jih poleg vsesplo- šnega onesnaženja izpuščata v zrak ke- mična tovarna v Hrastniku in termoelek- trarna v Trbovljah, ter prah, ki ga povzro- čata pri svojem obratovanju gradbena indu- strija v Zagorju in cementarna Trbovlje. Danes so ti gozdovi močno ogroženi in je normalno gospodarjenje z njimi onemogo- čeno. Od omenjenih približno 950 ha dru- žbenih gozdov (SLP-1) je danes uvrščenih v kategorijo lesnoproizvodnih gozdov z omejeno proizvodno funkcijo več kot polo- vica površin (500 ha), 200 ha je trajno varovalnih gozdov, gozdov s posebnim na- menom nekaj čez 100 ha (študijski objekt varovalnega tipa gozdov) in le dobrih 140 ha gozdov je lesnoproizvodnih brez omeji- tev. Za ugotavljanje stanja gozdov danes je pomembno, da poznamo zgodovino gospo- darjenja s temi gozdovi. Vsled zaokroženo- sti razlage naj se bežno dotaknem tudi gozdov zasebne lastnine. Težek teren, od- maknjeni kraji, malo za kmetijstvo primernih površin - vse to se je odražalo tudi v okoliških gozdovih. Običajen način gospo- darjenja je bilo tudi tu t. i. kmečko prebira- nje. Negativni vplivi na gozd pa so se kazali med drugim tudi pri kleščenju stoječega drevja (stelja) in pri krčitvah vsled pomanj- kanja obdelovalne zemlje. Tako so pone- kod v letih pred 1. sv. vojno (1914) gozd izkrčili, grmovje zažgali, zemljo prekopali in s~jali žito. Gozd so krčili v pasovih: v enem pasu so 2 Jeti zpored sejali žito, nato pa izkrčili nov pas. Opuščen pas so prepustili 312 G. V 6/91 naravi in tam se je največkrat pojavila leska (grmišča) . V začetku 30. let so postavili na Dobovcu tudi žago venecijanko, ki je obra- tovala še leta 1976 (Strgaršek). Tudi precej oglja so še nakuhali v 60. letih tega stoletja. Vsled težkih pogojev za življenje se opuš- čajo mnoge kmetijske površine in tla se zaraščajo. Gozd v Sloveniji osvaja mnoga, nekdaj obdelana zemljišča. ln kaj se je dogajalo v veleposestniških gozdovih? Neznaten del površine od 950 ha gozdov je bil last cerkve Sv. Neže na Kumu. Dokajšen delež (205 ha, od tega danes 45 ha trajno varovalnih gozdov) pa so predstavljali gozdovi nad Savo pod Za- vršami, krajevno Prusnik in Bregar (oddelki 23-26, k. o. Dobovec). Ti gozdovi so bili do konca 2. svetovne vojne last Oskarja Potjoreka. Lastnik vseh drugih gozdov (ca. 770 ha, od tega danes 155 ha trajno varo- valnih, 11 O ha s posebnim namenom - študijski, varovalnega tipa, ter 500 ha go- zdov z omejeno lesno proizvodno funkcijo) pa je bil do nacionalizacije po 2. svetovni vojni, veleposestnik Jakil. Ta je gozdove kupil pred 1. svetovno vojno (1914, 1915) od Avša (Bogdan Avsch, 26. 3. 1909 ozi- roma Friderick Avsch, 7. 4. 1913). Avš je kupil 3. 6. 1907 to gozdno posest od dr. Ivana Hribarja, ljubljanskega župana, ta pa 7. svečana 1906 od nekega lastnika iz Lienza (po gozdnogospodarskem načrtu za Dobovec, 1955-1964 oziroma ZK na sodišču v Trbovljah), morda je to bil neki Joseph Jellen iz Dobovca št. 24, ki se tudi omenja kot prejšnji lastnik z. k. vložka 32 v k. o. Dobovec- podatek je bil vnesen v ZK iz urbarja leta 1864. Tako Potjorek kot Jakil sta bila lastnika teh gozdov (razen cerkvenih) vse do konca 2. svetovne vojne. Ko so bili ti gozdovi razglašeni za SLP, je z njimi upravljala Ministrstvo za gozdarstvo, po letu 1948 pa gospodarila GG Ljubljana (gozdni obrat Trbovlje oziroma Litija) vse do januarja l. 1956, ko so bili dodeljeni GG Brežice (gozdni obrat Radeče), a že ja- nuarja 1960 vrnjeni GG Ljubljana, ki še danes z njimi gospodari. Vse do konca 2. svetovne vojne so v teh gozdih gospodariti z oplodno sečnjo pa tudi z neke vrste prebiranjem (sekali le kvali- tetno drevje!), deloma pa tudi z goloseč­ njami - vmes so bile v glavnem higienske secnje. Pri listavcih so bila sortiment v glavnem drva {za lastno porabo oziroma prodajo in za kuhanje oglja), le redko za želežniške prage ali hlodovina za žago; iz smrekovine pa so tesali trame. Golosečne površine so umetno obnavljali s sadnjo smreke, deloma macesna in na grebenih s črnim borom. V naravno pomlajene po- vršine so vnašali tudi smreko. Mlade se- stoje niso negovali ali pa zelo malo in zato so vitalnejši in agresivnejši listavci (bukev iz panja) prerastli iglavce. še preden je postal lastnik teh gozdov dr. Hribar, so oddelke 1 ,2 in 3 (vzhodno od Čimerna, danes GG Brežice, občina Laško) posekali na golo ln posadili smreko. Ker niso oprav- ljali nege, je bukev, predvsem iz panja, prerastla smrekove nasade. V prvih letih tega stoletja {tudi že last dr. Hribarja) so deloma redčili v smrekovih kulturah. Sekali so z nizko intenziteto, podstojne iglavce - kapnike, listavce pa so predelali v oglje. Ko je bil lastnik teh gozdov Avš {1907-1914) in zaposlen kot gozdar Švigelj, niso oprav- ljali nobenih del (ne sečnje ne nege). Ko je gozdove kupil Jakil (1914-1915), so na Dobovcu delovali naslednji loga rji: Bregar, Cvelbar, Čeč, Peračiuh (upokojeni šolski upravitelj), Hebat in Vodopivec. V odseku 6a (danes >)C«) so npr. prodati les na panju dvema tesnima trgovcema (oplodna sečnja druge faze), v oddelku 8 - okrog bivše kmetije na Okrogu, pa so nasadili črni bor, smreko in macesen. V oddelkih 9 in 10- vzh. od naselja Župa, so po oplodni sečji nastale praznine pogozditi s smreko, ki pa jo je pozneje prerastla bukev. V oddelkih 15 in 16 - vzh. od naselja Dobovec, so končali sek oplodne sečnje, les porabili za izdelavo oglja, nepomlajene praznine pa pogozditi s smreko in črnim barom. Tudi tu je pozneje bukev prerastla smreko. Po letu 1930 so ob dolini Ribnika iz posekanih smrek tesali trame. V oddelkih 19 in 20 - nad Savo oziroma pod Dobovcem so prav tako oplodno sekali, a smreke niso vnašali. Oplodna sečnja v oddelkih 21 in 22 nad Škofjo riža, nad Savo, ni uspela. Morda je bilo krivo onesnaženje s plini iz bližnjih tovarn - poseke je prerasel plevel. Buko- vino so tam predelali v drva in železniške prage. V oddelkih 23 in 24- bivši Potjore- kovi gozdovi nad Savo oziroma pod Za- vršami in Doli, so na polovici površine naredili golosek in posadili smreko, ki pa jo je prerasel plevel (vrba, bezeg, nagnoj in srobot), saj nege niso opravljali. Na drugi polovici so izvršili končni sek oplodne seč­ nje, ki pa je slabo uspel -bujna rast plevela in slaba nega. Les so predelali v prage in drva. V oddelkih 24 ln 25 - last Potjoreka Oskarja so sekali in opravljali higienske sečnje. Na posameznih mestih so sadili smreko, ki pa je propadla, saj nege niso opravljali. V oddelku 26 - pod Završami, kjer je gozd s poudarjeno varovalno vlogo, so opravljali le higienske sečnje. V oddelku 28 - bivša last cerkve na Kumu - so del površine posekali na golo in okrog leta 1932 posadili smreko, čiščenje pa so opra- vili šele po letu 1945. Na drugih površinah so vodili le prebiralne sečnje. Na delu površine oddelka 29 pod vrhom Kuma, so med 2. svetovno vojno (Nemci?) napravili golosek. Hlodovina in drva so nameravali spraviti prek Vodene peči in Gorenje vasi na cesto, a jim ni uspelo. Po vojni so vso to posekana maso predelali v oglje. Po- vršina se je naravno pomladila z bukvijo in javorom. V oddelku 30 - pod Kumom - so izvajali na delu površine oplodno sečnjo in se je površina lepo naravno pomladila. Semenjakov niso posekali in leta 1955 je to posamezno drevje še stalo sredi pomla- jenih površin. V spodnjem delu so naredili golosek in okrog leta 1915 posadili smreko. Nego so sicer opravljali (čiščenje), a so nasad uničevali polhi (premalo bukovega žira). Za bivše Jakilove gozdove je prvi elabo- rat sestavil inž. V. Putick za obdobje 1925-- 46 (20 let). Načrt je verjetno zgorel leta 1943, ko je pogorela graščina Boštanj ob Savi. Inž. A. Sivic piše v Gozdarskem vestniku 1969, št. i/2 (str. 59): Posestvo Boštanj ob Savi je bilo nekdaj last Hrvatske banke, od katere gaje kupil J. Jakil, trgovec z usnjem iz Zagreba. Posestvo ima 2300 ha gozdov. Pozneje je Jakil odprodal 774 ha gozdov TPD Bela krajina d. d., 389 ha Carneluttiju (lmpolca), 52 ha občini Boštanj, ostanek 996 ha pa so si zaradi agrarne reforme razdelili med seboj Jak ili: Marija, Venče, Julij in Joško. (Op.: morda od Jaki- lov še Niko in Franja?; vsota površin, odprodanih in obdržanih - razdeljenih go- G. V. 6/91 313 navzgor do nadmorskih višin okrog 1200 m (Kum 1216 m). Ti gozdovi, ki so bili po 2. sv. vojni nacionalizirani ter z njimi danes upravlja in gospodari GG Ljubljana, pokri- vajo površino okrog 950 ha v več ali manj strnjenih kompleksih (v k. o. Podkraj so npr. gozdovi v celoti družbena lastnina GG Ljub- ljana). Dolgo časa so bili ti predeli slabo dostopni (pomanjkanje gozdnih cest, v glavnem zemeljske drče), dostop pa je že po naravi oviran vsled hudih strmin, globo- kih jarkov in skalnih previsov nad Savo. Poleg naštetih negativnih faktorjev, ki vpli- vajo na gospodarjenje s temi gozdovi pa se, recimo zadnjih 150 let pojavlja še doda- ten »uničujoč« element, ki sem ga omenil že pri »rudniških(( gozdovih. To so strupeni plini (posebno S02), ki jih poteg vsesplo- šnega onesnaženja izpuščata v zrak ke- mična tovarna v Hrastniku in termoelek- trarna v Trbovljah, ter prah, ki ga povzro- čata pri svojem obratovanju gradbena indu- strija v Zagorju in cementarna Trbovlje. Danes so ti gozdovi močno ogroženi in je normalno gospodarjenje z njimi onemogo- čeno. Od omenjenih približno 950 ha dru- žbenih gozdov (SLP-1) je danes uvrščenih v kategorijo lesnoproizvodnih gozdov z omejeno proizvodno funkcijo več kot polo- vica površin {500 ha), 200 ha je trajno varovalnih gozdov, gozdov s posebnim na- menom nekaj čez 1 OO ha (študijski objekt varovalnega tipa gozdov) in le dobrih 140 ha gozdov je lesnoproizvodnih brez omeji- tev. Za ugotavljanje stanja gozdov danes je pomembno, da poznamo zgodovino gospo- darjenja s temi gozdovi. V sled zaokroženo- sti razlage naj se bežno dotaknem tudi gozdov zasebne lastnine. Težek teren, od- maknjeni kraji, malo za kmetijstvo primernih površin - vse to se je odražalo tudi v okoliških gozdovih. Običajen način gospo- darjenja je bilo tudi tu t. i. kmečko prebira- nje. Negativni vplivi na gozd pa so se kazali med drugim tudi pri kleščenju stoječega drevja (stelja) in pri krčitvah vsled pomanj- kanja obdelovalne zemlje. Tako so pone- kod v letih pred 1. sv. vojno (1914) gozd izkrčili, grmovje zažgali, zemljo prekopali in sejali žito. Gozd so krčili v pasovih: v enem pasu· so 2 leti zpored sejali žito, nato pa izkrčili nov pas. Opuščen pas so prepustili 312 G. V. 6/91 naravi in tam se je največkrat pojavila leska (grmišča). V začetku 30. let so postavili na Dobovcu tudi žago venecijanko, ki je obra- tovala še leta 1976 (Strgaršek). Tudi precej oglja so še nakuhali v 60. letih tega stoletja. Vsled težkih pogojev za življenje se opuš- čajo mnoge kmetijske površine in tla se zaraščajo. Gozd v Sloveniji osvaja mnoga, nekdaj obdelana zemljišča. ln kaj se je dogajalo v veleposestniških gozdovih? Neznaten del površine od 950 ha gozdov je bil last cerkve Sv. Neže na Kumu. Dokajšen delež (205 ha, od tega danes 45 ha trajno varovalnih gozdov) pa so predstavljali gozdovi nad Savo pod Za- vršami, krajevno Prusnik in Bregar (oddelki 23-26, k. o. Dobovec). Ti gozdovi so bili do konca 2. svetovne vojne last Oskarja Potjoreka. Lastnik vseh drugih gozdov (ca. 770 ha, od tega danes 155 ha trajno varo- valnih, 11 O ha s posebnim namenom - študijski, varovalnega tipa, ter 500 ha go- zdov z omejeno lesno proizvodno funkcijo) pa je bil do nacionalizacije po 2. svetovni vojni, veleposestnik Jakil. Ta je gozdove kupil pred 1. svetovno vojno (1914, 1915) od Avša (Bogdan Avsch, 26. 3. 1909 ozi- roma Friderick Avsch, 7. 4. 1913). Avš je kupil 3. 6. 1907 to gozdno posest od dr. Ivana Hribarja, ljubljanskega župana, ta pa 7. svečana 1906 od nekega lastnika iz Lienza (po gozdnogospodarskem načrtu za Dobovec, 1955-1964 oziroma ZK na sodišču v Trbovljah), morda je to bil neki Joseph Jellen iz Dobovca št. 24, ki se tudi omenja kot prejšnji lastnik z. k. vložka 32 v k. o. Dobovec - podatek je bil vnesen v ZK iz urbarja leta 1864. Tako Potjorek kot Jakil sta bila lastnika teh gozdov (razen cerkvenih) vse do konca 2. svetovne vojne. Ko so bili ti gozdovi razglašeni za SLP, je z njimi upravljala Ministrstvo za gozdarstvo, po letu 1948 pa gospodariJo GG Ljubljana (gozdni obrat Trbovlje oziroma Litija) vse do januarja l. 1956, ko so bili dodeljeni GG Brežice (gozdni obrat Radeče), a že ja- nuarja 1960 vrnjeni GG Ljubljana, ki še danes z njimi gospodari. Vse do konca 2. svetovne vojne so v teh gozdih gospodarili z oplodno sečnjo pa tudi z neke vrste prebiranjem (sekali le kvali- tetno drevje!), deloma pa tudi z goloseč­ njami - vmes so bile v glavnem higienske sečnje. Pri listavcih so bila sortiment v glavnem drva (za lastno porabo oziroma prodajo in za kuhanje oglja), le redko za želežniške prage ali hlodovina za žago; iz smrekovine pa so tesali trame. Golosečne površine so umetno obnavljali s sadnjo smreke, deloma macesna in na grebenih s črnim borom., V naravno pomlajena po- vršine so vnašali tudi smreko. Mlade se- stoje niso negovali ali pa zelo malo in zato so vitalnejši in agresivnejši listavci (bukev iz panja) prerastli iglavce. še preden je postal lastnik teh gozdov dr. Hribar, so oddelke 1,2 in 3 (vzhodno od Čimerna, danes GG Brežice, občina Laško) posekali na golo in posadili smreko. Ker niso oprav- ljali nege, je bukev, predvsem iz panja, prerastla smrekove nasade. V prvih letih tega stoletja (tudi že last dr. Hribarja) so deloma redčili v smrekovih kulturah. Sekali so z nizko intenziteto, podstojne iglavce- kapnike, listavce pa so predelali v oglje. Ko je bil lastnik teh gozdov Avš {1907-1914) in zaposlen kot gozdar Švigelj, niso oprav- ljali nobenih del (ne sečnje ne nege). Ko je gozdove kupil Jakil (1914-1915}, so na Dobovcu delovali naslednji log arji: Bregar, Cvelbar, Čeč, Peračiuh (upokojeni šolski upravitelj}, Hebat in Vodopivec. V odseku 6a (danes »c((} so npr. prodali les na panju dvema lesnima trgovcema (oplodna sečnja druge faze}, v oddelku 8 - okrog bivše kmetije na Okrogu, pa so nasadili črni bor, smreko in macesen. V oddelkih 9 in 1 O - vzh. od naselja Župa, so po oplodni sečji nastale praznine pogozditi s smreko, ki pa jo je pozneje prerastla bukev. V oddelkih 15 in 16 vzh. od naselja Dobovec, so končali sek oplodne sečnje, les porabili za izdelavo oglja, nepomlajene praznine pa pogozdili s smreko in črnim borom. Tudi tu je pozneje bukev prerastla smreko. Po letu 1930 so ob dolini Ribnika· iz posekanih smrek tesali trame. V oddelkih 19 in 20 - nad Savo oziroma pod Dobovcem so prav tako oplodno sekali, a smreke niso vnašali. Oplodna sečnja v oddelkih 21 in 22 - nad Škofjo rižo, nad Savo, ni uspela. Morda je bilo krivo onesnaženje s plini iz bližnjih tovarn - poseke je prerasel plevel. Buko- vino so tam predelali v drva in železniške prage. V oddelkih 23 in 24 - bivši Potjore- kovi gozdovi nad Savo oziroma pod Za- vršami 1n Doli, so na polovici površine naredili golosek in posadili smreko, ki pa jo je prerasel plevel (vrba, bezeg, nagnoj in srobot), saj nege niso opravljali. Na drugi polovici so izvršili končni sek oplodne seč­ nje, ki pa je slabo uspel- bujna rast plevela in slaba nega. Les so predelali v prage in . drva. V oddelkih 24 in 25 - last Potjoreka Oskarja - so sekali in opravljali higienske sečnje. Na posameznih mestih so sadili smreko, ki pa je propadla, saj nege niso opravljali. V oddelku 26 - pod Završami, kjer je gozd s poudarjeno varovalno vlogo, so opravljali le higienske sečnje. V oddelku 28 - bivša last cerkve na Kumu - so del površine posekali na golo in okrog leta 1932 posadili smreko, čiščenje pa so opra- vili šele po letu 1945. Na drugih površinah so vodili le prebiralne sečnje. Na delu površine oddelka 29 pod vrhom Kuma, so med 2. svetovno vojno (Nemci?) napravili golosek. Hlodovina in drva so nameravali spraviti prek Vodene peči in Gorenje vasi na cesto, a jim ni uspelo. Po vojni so vso to posekana maso predelali v oglje. Po- vršina se je naravno pomladila z bukvijo in javorom. V oddelku 30 - pod Kumom so izvajali na delu površine oplodno sečnjo in se je površina lepo naravno pomladila. Semenjal>normalnih« gospo- darskih gozdov= lp. gozdovi brez omejitev, samo 143,46 ha! Podatki kažejo, da so lesne zaloge kljub zaplinjanju naraščale vse do obdobja okrog leta 1980, pozneje pa višina lesnih zalog pada (pripomogel tudi žled!), zlasti pri iglavcih. Leta 1965 so bile sicer lesne zaloge zadnjič ugotovljene s polno premerbo, zato so poznejši podatki o višini lesnih zalog lahko deloma vprašljivi; 314 G. v. 6/91 dejstvo pa je, da višina lesnih zalog pada. Problemi v zvezi z onesnaževanjem osta- jajo oziroma se povečujejo, gozdovi hirajo in propadajo. VIRI 1. Orožen J.: Zgodovina Zagorja ob Savi 1., Zagorje ob Savi, 1980. Orožen J.: Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola, 1., Trbovlje, 1958. 2. Zemljiška knjiga, Tem. sodišče, enota Trbovlje. 3. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljub- ljana 1937. 4. Seznam razlaščenih parcel last TPD. Ljub- ljana, Gledališka 14 - kot priloga k odločbi okraj ne komisije za agrarna reformo v Trbovljah, opr. št. 511 , št. vpisnika 55, dne 13. avgusta 1946. 5. Zapisnik z dne 29. 7. 1946 - prevzem gozdov TPD, revirjev Zagorje, Trbovlje, Hrastnik po ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo na osnovi odloka št. 6186/1 z dne 17. 7. 1946. 6. Poročilo o poljedelsko-gozdarskem gospo- darskem načrtu TPD od leta 1935 dalje - Rudnik Trbovlje. 7. Gospodarsko gozdni načrt gozdov rudnika Zagorje ( 1936-1945). 8. Gozdnogospodarski načrt ge Jelovica (1 958-1967) . 9. Gozdnogospodarski načrt ge Kisovec (196D-1969) . 1 O. Gozdnogospodarski načrt ge Dobovec - družbeni gozdovi (1955-1964). 11. Gozdnogospodarski načrt ge Dobovec - zasebni gozdovi ( 1955-1 964). 12. Gozdnogospodarski načrt ge Dobovec (1965-1974) in dodatek 1972. 13. Gozdnogospodarski načrt ge Dobovec (1976-1985). 14. Gozdnogospodarski načrt ge Dobovec (1986-1995). GDK: 945.31 Podiplomski študij gozdarstva kot odgovor na krizo stroke Boštjan ANKO* Morda se v teh časih komu zdi, da je zaradi razmer, v katerih se je stroka znašla, njena prihodnost nejasna. V minulem letu je postalo jasno, kje so meje suverenosti stroke: o naši organizirano- sti bo odločal zakon, o raziskovalnem delu proračun in le na področju šolstva kot tretji pomembni sestavini vsake stroke nam ostaja določena svoboda, da ga vsaj vse- binsko oblikujemo po svojih predstavah o prihodnji vlogi in mestu gozdarstva v Slove- niji. Padec socialnega prestiža stroke ozi- roma njenega ugleda, nepravilne predstave o njeni (bodoči) vlogi v širši javnosti, reorga- nizacije in personalni viški - vse to se je odrazilo v drastičnem upadu zanimanja za študij gozdarstva od srednje šole do fakul- tete - gozdarstvo pa ne reče nobene. Prepričani smo lahko, da gre le za zača­ sen pojav - vsaj v taki ostrini - prav tako pa moramo razumeti, da tudi v gozdarskem šolstvu prihodnost ni več ekstrapolacija pre- teklosti, ampak da se v novem položaju močno spreminja nekaj temeljnih postavk, na katerih smo gradili doslej in da mora v prihodnje gozdarstvo razširiti področje svo- jega dela - ne morebiti zaradi reševanja kadrovskih težav, ampak da bi se čim bolje vgradi lo v novo družbeno okolje: gozdarstvo mora pripraviti - skladno z novimi nalogami- temeljito oceno poklicnih profilov v stroki in potreb po njih, - gozdarstvo si mora prizadevati, da pri- tegne na visokošolski študij kar najboljše kandidate s široko (srednjo) izobrazbo, - gozdarsko šolstvo mora v vsem izo- braževalnem procesu posvečati več pozor- nosti kakovosti kot pa količinskim vidikom. Navedene postavke zajemajo če že ne vseh pa vsaj glavne spremembe, ki bodo * Prof. dr. B. A., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija sooblikovale celotno gozdarsko izobraže- valno področje. lmplicitno poudarjajo tudi pomen gozdarskega podiplomskega študi- ja. Dejstvo je namreč, da v gozdarstvu višja izobrazba pomeni: - večjo usposobljenost za delovno vklju- čevanje na t. i. mejnih področjih, - večjo prilagojenost splošnemu trendu, ki zahteva za odgovornejša dela tudi ustre- zno podiplomsko izobrazbo, izziv najboljšim potencialnim kandida- tom za študij gozdarstva, ker jim odpira strokovno pot v zahtevnejše sfere, - prilagoditev dejstvu, da se bo morala v najkrajšem času poklicna piramida v stroki močno spremeniti - na račun oženja baze in širjenja vrha ... Morda je odveč posebej poudarjati po- men podiplomskega študija v teh zagatnih časih. Gozd in stroko ne bo reševala (samo) množica kadrov, ampak predvsem najboljši med njimi. Pri vseh negotovostih so nalo- žbe v izobraževanje gotovo najboljše - tako za posameznika kot za celotno stroko. Zato je potrebno ob letošnjem vpisu po- diplomskega študija gozdarstva znova opo- zoriti na nekaj osnovnih stvari v zvezi s tem študijem, da bi s tem spodbudili morebitne kandidate in jim olajšali odločitev. Podiplomski študij gozdarstva obsega - doktorski, - magistrski in specialistični študij. Glavni pogoj za vpis je ustrezna pov- prečna ocena (8) na izpitih dodiplomskega študija. Doktorski študij poteka individualno - na način in ob pogojih, ki jih določajo zakon in ustrezni univerzitetni akti. Magistrski študij praviloma razpisuj emo vsako drugo leto, da bi racionalizirali izva- janje študijskih dejavnosti. Program obsega 21 O ur (štirih) obveznih predmetov, 240 ur (treh do petih) izbirnih predmetov, 180 ur G. V. 6191 315 pa je predvidenih za magistrsko nalogo. študij naj bi trajal 4 semestre. Predavanja iz skupnih predmetov so organizirana v blokih, ki slede drug drugemu, tako da naj bi kandidati te predmete absolvirali v času med novembrom in majem prvega šolskega leta. V tem času predavanja oziroma seminar- sko delo zahtevajo praviloma vsakodnevno prisotnost na fakulteti. Zato je Oddelek za gozdarstvo zlasti za kandidate iz bolj odda- ljenih krajev oskrbel možnost prenočevanja v posebnem apartmaju, opremljenem v ta namen. Študij izbirnih predmetov je organi- ziran individualno. študij specializacije omogoča izpopol- njevanje na naslednjih področjih: a) Gozdnogojitveno področje !zbirna skupina: - Ovrednotenje gozdnih rastišč b) Gozdnotehnično področje Izbirne skupine: - Tehnologija pridobivanja gozdnih pro- izvodov - Organizacija gozdne proizvodnje - Gozdne prometnice c) Področje gozdnogospodarskega na- črtovanja in ekonomike Izbirne skupine: - Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi - Gospodarjenje z divjadjo - Gozdna inventura d) Področje nege krajine in okolja Izbirne skupine: - Urejanje hudourniških območij - Urejanje gozdnate krajine študij specializacije je organiziran pre- težno individualno, lahko pa tudi v organizi- ranih zaporednih blokih. Posamezna po- dročja obsegajo 7 do 1 O predmetov v okvir- nem obsegu 300 ur. Za izdelavo speciali- stične naloge je predvidenih 150 ur. študij specializacije traja 3 semestre. Poleg negotovih perspektiv, ki pa jih za posameznika in stroko podiplomski študij lahko le izboljšuje, bo verjetno pri odloči­ tvah zanj eden največjih problemov njegovo financiranje. Glede na narušene sisteme organizacije in financiranja je potrebno, da stroka pri reševanju tega problema nastopi sistematično in enotno. Jasno je 316 G. V. 6/91 treba opredeliti, kaj so koristi od tega študija in kaj so njegovi dejanski stroški. Kar zadeva koristi, so te jasno razpo- znavne vsaj na treh nivojih: - za posameznika bo tudi pri nas takšna izobrazba najboljša dolgoročna investicija v osebno strokovno rast in konkurenčnost pri zaposlovanju, - za vsako univerzitetno šolo je podi- plomski študij neke vrste razvojni oddelek - most do novega, povezava z raziskoval- nim delom in s tekočimi strokovnimi izzivi, - za operativni (in upravni) del stroke je zagotavljanje dotoka podiplomsko izobra- ženih kadrov vse bolj pogoj preživetja. Skupni interes torej ni sporen. Zato bi ne smelo biti sporno tudi skupno iskanje reši- tev, kako tak študij kakovostno in racio- nalno izvajati tudi v prihodnje. Dejstvo je namreč, da ob vsem nespor- nem pomenu podiplomskega študija nje- govo financiranje ves ta čas ni bilo rešeno. Izdelati bo torej treba podroben program in jasno členitev stroškov tega študija. Več kot obljube, da bo stvar sistematično reše- na, zaenkrat od vlade namreč nimamo. Drugi sklop problemov predstavljajo sredstva za štipendiranje kandidatov. Glede na to, da tržni sistem pri nas verjetno še nekaj časa ne bo zaživel v polni obliki in diploma po diplomi še ne bo avtomatično pomenila toliko bolje plačanega delovnega mesta, na podiplomski študij ne bi smeli gledati kot na nagrado, pač pa kot na priznanje, ki obvezuje in zagotavlja, da bodo ti ljudje delali več in bolje; v njihovih rokah bo usoda našega gozda in naše stroke. Zato predlagam, da ob sodelovanju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano, ustreznih organov Poslovnega zdru- ženja in Oddelka za gozdarstvo BTF in ob upoštevanju ostalih možnih virov štipendi- ranja, slovensko gozdarstvo takoj ustanovi štipendijski sklad, iz katerega bi se stalno financiral podiplomski študij treh naših mla- dih strokovnjakov v inozemstvu in desetih na Oddelku za gozdarstvo. To je trenutno najmanj, kar lahko storimo za (resda dolgo- ročno) odpravljanje krize, ki smo se je že kar nekako navadili. Moratorija tudi na po- dročju izobraževanja si stroka ne more in ne sme privoščiti. GDK: 907 :945.31 Gozdarstvo in varstvo okolja Ob novem programu podiplomskega študija varstva okolja na Univerzi v Ljubljani Boštjan ANKO* V začetku sedemdesetih let je eksploata- torski profil severnoameriškega gozdarstva prvič močneje trčil ob novi val ekološke ozaveščene javnosti. V taki klimi je bila beseda ))gozdarstvo« - vsaj za glasno manjšino - domala psovka in v takem trenutku je imel F. Mergen, dekan najsta- rejše ameriške gozdarske fakultete Yale of Forestry pogum ln modrost, da je ime in vsebino dela šole razširil tudi na študij okolja. Pogum predvsem v tem, da se je uprl tradicionalistom, ki so ljubosumno ču­ vali cehovsko zaprtost elitne šole in jo tudi finančno močno podpirali, modrost pa v tem, da je zaznal znamenje časov in gozd ter gozdarstvo prepričljivo povezal z oko- ljem in skrbjo zanj. To mu je uspelo. S tem, da je ohranil gozdarsko jedro vsebine in profila šole, ni izgubil naklonjenosti in pod- pore »konsevativcevcc, hkrati pa je šolo in stroko spravil v povsem novo orbito, kjer sta se srečali z množico robnih področij in dotlej neodkritih naravnih zaveznikov go- zdarstva. Poteza se je obrestovala tudi s povsem praktičnih vidikov - dotacij šoli. Naša situacija se od yalske seveda močno razlikuje, ima pa z njo skupni vsaj dve stvari: tudi pri nas je beseda ))gozdar- stvoc< postala psovka in tudi pri nas kaže, da bo rešitev ne le šole, ampak vse stroke ne v zapiranju in krčevitem ohranjanju sta- rega, ampak v širokem odprtju navzven - ne da bi pri tem žrtvovali gozdarsko bistvo in vse tisto, kar je bilo v naši tradiciji dobrega. Yalski primer je bil med prvimi, če ne celo prvi in je nakazal trend: Na lanski konfe- renci o gozdarskem šolstvu, ki so jo v * Prof. dr. B. A., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61 ooo Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija Viterbu (Italija) soorganizirali FAO, IUFRO, Svetovna banka za razvoj itn. je bila ena glavnih ugotovitev, da se vse več gozdar- skega šolstva širi (tudi v naslovih šol) na področja naravnih virov, okolja, varstva okolja, obnovljivih virov. Logika teh proce- sov v sodobnem kontekstu je neizpodbitna in o taki potezi smo navsezadnje razmišljali tudi že na Oddelku za gozdarstvo Biotehni- ške fakulete v Ljubljani. Poleg misli o dolgo- ročni (pre)orientaciji Šole k takim razmišlja- njem navajajo tudi podatki o zmanjšanem zanimanju za vpis za študij gozdarstva na vseh stopnjah. Upajmo, da gre le za prehodno krizo, ki jo je mogoče pripisati trenutni gonji proti gozdarski službi, obsež- nim in še negotovim reorganizacijskim pro- cesom v stroki in že gotovim viškom kadrov. Ob tej prehodni krizi pa gozdarstvo ne bi smelo spregledati, da se istočasno tudi pri nas vse bolj krepi področje skrbi za okolje, - ki je gozdarstvu po svojemu bistvu zelo blizu, ki je aktualno, da ne rečemo »moder- no((, in uživa velik javni ugled, - ki se profesionalizira, - ki se institucionalizira in - ki z nastajanjem Zakona o varstvu okolja dobiva pravno osnovo za svoje delo- vanje in razvoj. To je le nekaj najočitnejših značilnosti dogajanj na tem področju. Možnosti za svoje uveljavljanje na tem na novo odkritem področju so odkrile naj· različnejše stroke in na križarskem bojnem vozu se je pod geslom )•varujmo okolje« znašla tudi čudna druščina dovčerajšnjih (in še današnjih) uničevalcev in žrtev, brez· brižnežev in ignorantov, trgovcev in donki- hotov. Zato niti ne preseneča, če so mno- gim med njimi predstave o osnovnih pojmih, G. V. 6/91 317 kot npr. »ekologija", "ekosistem''• ••okolje,, ali »varstvo okolja", »varstvo narave" ali »Varstvo naravne dediščine,, nekam me- glene- s tem pa tudi cilji njihovega združe- vanja pod tem zelenim praporom. V njihovih vrstah je opazna odsotnost prvih nosilcev tovrstnega ozaveščanja pri nas. Ali je torej med njimi prostor tudi za gozdarstvo? Odgovor je vsekakor pritrdi- len . Vsaj trije razlogi govorijo za to. 1. Gozd je pomemben del okolja in nje- gova usoda je vse očitneje povezana z usodo našega okolja. 2. Misel o varovanju okolja se kot rdeča nit vleče skozi najrazličnejše vidike gozdar- stva- od osnovnih doktrin trajnosti in mno- gonamenskosti do šolstva, raziskovalnega dela, zakonodaje itn. 3. Gozdarstvo obravnava objekt svojega dela s trojnega vidika: biološkega, tehnič­ nega in družbenega- kar je v obravnavanju celotnega okolja še nedosežen cilj. Prežetost z okoljevarstveno idejo in tudi njeno praktično izvajanje bi morala zagoto- viti gozdarstvu v tej zeleni družbi ne le mesto, ampak tudi pomembno vodilno vlo- go. Žal temu ni tako: okoljevarstvene sesta- vine gozdarstva smo jemali preveč za samo po sebi umevne- premalo smo jih izpostav- ljali pred lastno stroko in javnostjo. Zato nam to pomembno prvenstvo danes odje- dajo najrazličnejši prišlek\, ki smo jih še do včeraj gledali na drugem bregu. Še en primer gozdarske neokretnosti in nespo- sobnosti, da stroka vnovči vsaj neizpod- bitna dejstva? če naj bi gozdarstvo skušalo obstoječe stanje spreminjati sebi v prid in se tudi v javnosti uveljaviti kot okoljetvorna in okolje- varstvena dejavnost, se bo to moralo doga- jati vsaj na štirih glavnih področjih, tj . v zakonodaji, šolstvu, raziskovalnemu delu in operativni organizaciji. Takih miselnih premikov v nastajajoči sektorski zakonodaji žal ni zaslediti, čeprav bi bil ravno tu prodor verjetno najlažji in najučinkovitejši. Prezaposleni z bojem za odkazovalsko kladivo spregledujemo nove možnosti razvoja, ki bi nam na koncu morda vrnile tudi kladivo ... Tudi naši odzivi na nastajajoči Zakon o varstvu okolja so bili mlačni. Z zakonodajnimi opredelitvami je nepo- 318 G. V. 6/91 sredno povezana tudi zaenkrat sicer še negotova operativna organizacija stroke, ki še naprej predvideva, da bomo preganjali le drobne tatove, nemočni pa ostajali pred tistimi, ki nam uničujejo tisoče hektarov gozda. Kaj se bo zgodilo z gozdnim prosto- rom in gozdom samim (p)ostaja skrb in domena drugih. Ali bomo res dopustili iz- gubo svoje strokovne suverenosti v gozdu samem? Podobno se nam ne piše nič dobrega na raziskovalnem področju , če ne bomo uspeli javnosti prikazati gozda kot pomembne se- stavine okolja in gozdarstva kot (potencial- no) pomembne okoljevarstvene dejavnosti. Dosedanji, mnogokrat do ohlapnosti uho- jeni načini financiranja raziskovalnega dela minevajo, v novih bo okoljevarstvena nota brez dvoma deležna večjega posluha, če­ prav bo konkurenca med predlaganimi razi- skovalnimi projekti gotovo večja, kot je bila doslej . V nadaljevanju navajam nekaj misli o možni vlogi in prispevku gozdarskega uni- verzitetnega šolstva k močnejši uveljavitvi gozdarstva na okoljevarstvenem področju. To področje je v tem smislu posebej po- membno: - ker lahko predvsem dolgoročno vpliva na miselne premike na vseh področjih stro- ke, - ker je na njem mogoča velika mera strokovne avtonomnosti, - ker ne bi smelo biti (vsaj neposredno) obremenjeno od trenutnih stanj, - ker gozdarstvo vodi v stike z drugimi disciplinami, kar lahko pomeni le oboje- stransko korist. Brez pretirane samohvale je mogoče re- či, da vsaj na obeh slovenskih univerzah ni študijskega področja, ki bi bilo bolj okolje- varstveno naravnano kot je prav gozdar- stvo. Resnične prežetosti z okoljevarstveno mislijo ne more zagotoviti le nekaj predme- tov, ki jih predavajo izposojen\ profesorji. Vpletenost te misli v vsako področje go- zdarske stroke ne prihaja iz nekega mod- nega navdušenja, ampak le iz strokovne filozofije, ki se je preverjala v stoletni tradi- ciji. Gozdarstvo se zaveda, da so tudi na tem področju razlike med teorijo in prakso, ki pa zvečine niso nastale iz subjektivnih sla- bosti, ampak prej iz dejstva, da je bila stroki (ne brez nJene lastne krivde) v preteklosti vsiljena vloga dobavitelja (lesne) surovine, kJ je povrh morala poslovati še po ekonom- skih načelih, hkrati pa solidno podpirati marsikatero proizvodno verigo. Gotovo v pogledu varstva okolja ni vse idealno tudi v naših študijskih programih, ki pa jih mirne duše lahko postavimo ob bok kateri koli gozdarski fakulteti. Poleg tega jih stalno bogatimo in dooblikujemo. Najboljši dokaz gozdarske okoljetvorne naravnanosti pri nas pa so prav naši gozdovi- njihova ohranjenost (kolikor je bila odvisna od nas) in v njih opravljeno strokovno delo, ki nam ga niti v teh časih ne more odrekati nihče. Ko je torej novembra 1990 tedanji Repu- bliški sekretariat za varstvo okolja in ureja- nje prostora dal pobudo za oblikovanje (novih) študijskih programov s področja varstva okolja na obeh slovenskih univer- zah, je bil Oddelek za gozdarstvo na Bioteh- niški fakulteti prvi in edini, ki je v predvide- nem roku tak program tudi pripravil. Pri oblikovanju. programa smo izhajali iz na- slednjih predpostavk: 1. Varstvo okolja ni nikakršna samo- stojna naddisciplina, ampak je lahko le integralni del sleherne človekove dejavno- sti, ki (ne)posredno vpliva na okolje. Zato je tudi študij varstva okolja lahko le logična nadgradnja dodiplomskega izobraževanja in ga je ob vsej kompleksnosti področja mogoče izvajati le v podiplomski obliki. 2. Na Univerzi v Ljubljani posebnega študija s tega področja doslej nismo imeli. Delna, a ne povsem ustrezna izjema sta močno enodisciplinarno orientirani magistr- ski študij >>Pokrajinska ekologija in varstvo geografskega okolja« na Geografiji in pred- met ))Ekologija in varstvo okolja•< v izbirni smeri »Sistematika in ekologija« v pro- gramu magistrskega študija biologije. Z or- ganiziranim študijem varstva okolja torej zaostajamo za univerzami v razvitem svetu za 1 0-15 let in zato lahko uporabljamo njihove izkušnje, ki pa niso nujno v celoti prenosljive v naše družbeno in naravno okolje. 3. Na področju varstva okolja močno zaostajamo tudi v vseh drugih pogledih. Temu je predvsem kriva zgrešena polprete- kla razvojna naravnanost Slovenije. Zato nimamo opredeljenih potreb po kadrih s tega področja, niti nam ni jasno, kakšnih strokovnih profilov naj bi ti strokovnjaki bili. V takem položaju naj bi bil poudarek na širini izobrazbe. 4. Podiplomski študij bi moral biti razvit v naslednjih oblikah: - študij specializacije, - študij magisterija, - študij doktorata, postdoktorski študij, - svobodnejše oblike študija za strokov- njake - praktike. 5. Določene ozko specializirane profile na tem področju bi bilo verjetno racional- neje šolati v tujini. Prvi program, ki smo ga na Oddelku za gozdarstvo izoblikovali na teh izhodiščih, je bil zasnovan zelo široko. Namenjen je bil diplomantom katerega koli visokošolskega študija in naj bi obsegal poleg sklopa (treh) predmetov, ki naj bi bil predvidoma obve- zen, še: biološki sklop (devetih) predmetov, - družboslovni sklop (dvanajstih) pred- metov, - tehnološki sklop (devetih) predmetov in - varstveno-aplikativni sklop (osmih) predmetov. Izbor predmetov iz slednjih štirih sklopov naj bi bil v določenem obsegu in ob mentor- jevem svetovanju svoboden - skladno s kandidatovo predizobrazbo in predvidenim področjem dela. Ob čudnem spletu okoliš- čin, ki so simptomatične za stanje stvari pri nas na?ploh, ta predlog ni bil ustrezno obravnavan ne na fakultetni, ne na univer- zitetni ravni. Posebej na ravni biotehnike je bilo naravnost boleče spoznanje, kako malo (ali nič) skupnega imajo posamezni oddelki, ki predstavljajo posamezne discipline. Ne združi nas niti skrb za skupno okolje, na čigar sestavinah so naše dejavnosti v mar- sičem zasnovane. Že lanskega decembra je delovna skupi- na, ki jo je imenovala Univerza, izdelala program, oziroma konceptualni okvir za organizacijo izobraževanja iz varstva oko- lja, ki je- čeprav morda ne najbolj posrečen - po številnih usklajevalnih sestankih obve- ljal in ga je 17. junija 1991 sprejel tudi G, V. 6/91 319 znanstveno-pedagoški svet Univerze v Ljubljani . Program izhaja iz predpostavke, da sta glavna problema, ki ogrožata naše okolje, urbanizacija in onesnaževanje in da je re- šitve iskati v sorazmerno ozko usmerjenih specializacijah. Predložen program obsega 450 ur (z diplomsko - magistrsko nalogo vred), kar je v primerjavi s siceršnjim obse@om ma- gistrskega študija pri nas, še bolj pa v tujini, malo. Vpis se vodi na Univerzi, ki podeljuje tudi diplome (torej diplom ne podeljujejo fakultete). Program obsega: 1. Blok predmetov skupnih osnov: - Filozofija in sociologija okolja - Ekologija - Ekonomika okolja - Pravo okolja - Osnove medicinske ekologije - Globalni učinki onesnaževanja. 2. Devet tematskih sklopov, ki so jih za svoja področja predložile posamezne fakul- tete oziroma oddelki (vsak sklop vsebuje 6-12 predmetov, ob vsakem sklopu nava- jamo tudi ime koordinatorja in visokošolske ustanove. - Kemija okolja in tehnologija (prof. dr. J. Marsel, FNT) - Varstvo voda (prof. dr. M. Rismal, FAGG) - Urbanistično prostorsko načrtovanje (prof. dr. A. Pogačnik, FAGG) - Zdravstveno varstvo delovnega in živ- ljenjskega okolja (prof. dr. S. Modic, Medi- cinska fakulteta) - Higiena prehrane (ev. prof. dr. M. Mi- lohnoja, Veterinarska fakulteta) - Naravni ekosistemi (prof. dr. 8. Anka, BF- Oddelek za gozdarstvo) - Varstvo tal (prof. dr. Lobnik, BF - Oddelek za agronomijo) - Ekološko prijazne tehnologije (prof. dr. P. Novak, Fakulteta za strojništvo) - Sociologija okolja (prof. dr. A. Kirn, FSPN) 3. Individualni predlogi predmetov ali ci- klusov, npr.: - Ekologija in upravljanje populacij div- ja di Ekološki dejavniki in zdravje divjadi - Varstvena tehnika 320 G. V. 6/91 - Varstvo pred hrupom - Delovno okolje kot sestavina okolja. Vsak kandidat naj bi sporazumno z men- torjem vpisal po štiri predmete iz skupnih osnov v skupnem obsegu 80 ur, pet pred- metov izbranega tematskega sklopa v skupnem obsegu 150-160 ur, in tri izbirne predmete v skupnem obsegu 60-70 ur. Približno 150 ur je torej predvidenih za diplomsko delo. Upajmo torej, da smo dobili program podiplomskega študija varstva okolja tudi na ljubljanski univerzi. Marsikaj bi mu bilo mogoče očitati- predvsem, da je v njegovi zgradbi prvotno problemsko orientacijo (varstvo voda, tal, zraka, ravnanje z odpad- ki, varstvo pred hrupom) zamenjala orienti- ranost po izvajalcih, ki so v razpravah bolj ali manj odkrito in agresivno branili svoje domene in splošni status quo. Resna opomba velja tudi neprimerljivo majhnemu fondu ur, ki ga študij obsega; vendar bi lahko rekli, da je v tem trenutku najpomembnejše, da tak študij imamo in da moramo vsi, ki nas usoda našega okolja resnično skrbi, skušati pošteno poprijeti, da bo študij zaživel- pa naj ga obrusi praksa. Za gozdarstvo je najpomembneje, da se kljub v začetku večjim ambicijam v pro- gramu vendarle pojavlja s tematskim skle- pom »Naravni ekosistemi«. Ta sklop ob- sega osem predmetov, pri katerih bodo poleg navedenih izvajalcev zvečine sodelo- vali še drugi sodelavci: - Krajinska ekologija (B. Anka) - Gospodarjenje s povirji in svetom nad gornjo gozdno mejo (B. An ko) - Nega naravnih ekosistemov (D. Mlin- šek) - Načrtovanje v naravnih ekosistemih (F. Gašperšič) - Ohranitev biološke pestrosti v gozdna- tem okolju (S. Horvat-Marolt) - Interpretacija ekoloških podatkov (M. Kotar) - Naravnemu okolju prilagojene tehnolo- gije (M. Lipoglavšek) - Vrednotenje obnovljivih naravnih virov (1. Winkler) - Prostorsko-ekološki monitoring in za- snova krajinskih informacijskih sistemov (M . Hočevar). Kot kažejo že sami naslovi predmetov, ta program nikakor ne posega v siceršnji specialistični ali magistrski študij gozdar- stva, pač pa celotni gozdarski podiplomski študij pomembno zaokroža, univerzalno ve- ljavnost sodobne gozdarske teorije in prakse obravnavanja obnovljivega narav- nega vira širi na (formalno) nova področja in našo gozdarsko doktrino sooča z drugimi dejavnostmi na izobraževalnem, razisko- valnem in operativnem nivoju. Zaradi svoje univerzalnosti naj bi bil namenjen ne. le gozdarjem, ampak vsem visokošolskim di- plomantom, ki bi se pose(?ej želeli posvetiti delu z obnovljivimi naravnimi viri. To bi pač vodilo k večji afirmaqjji gozdarstva. Ne bi pa smeli pre-zreti možnosti, ki jih novi pro- gram študija odpira zlasti perspektivnim gozdarskim strokovnjakom, ki bi bili priprav- ljeni podati se na to novo, dinamično in izzivov polno delovno področje. Kot stroka in kot·posamezniki bi morali biti zainteresirani, da se čimprej uveljavimo na področju varstva okolja. Tu ne gre morda za reševanje trenutnih kadrovskih ali stro- kovno-perspektivnih zadreg posameznikov, ampak predvsem za pomemben korak v iskanju nove identitete gozdarstva kot so- dobne okoljetvorne in okoljevarstvene disci- pline. študij varstva okolja naj bi bii razpisan že to jesen. Kljub splošno neugodnim raz- meram - ali pa prav zato - ostaja dovolj časa za razmislek, pogovore in za odloči­ tve. Upati je, da se bo ·stroka izkazala dorasla ·novemu izzivu in na novi študij usmerila vsaj nekaj najboljših mladih stro- kovnjakov. O gospodarjenju z gozdovi v slovenski literaturi Danes pravijo, da )>velike teorije pri go- spodarjenju z gozdovi pač ne potrebuje- mo((, da je družbena lastnina ovira pri razvoju in da gozdarska stroka pravzaprav kmetu ni potrebna, saj je navezanost na zemljo zadostna. Ko se bodo razmere zakonsko uredile {tako ali drugače), si bo moral slovenski gozdar najti znova samozaupanje, ki je (tudi) potrebno pri uspešnem delu z go- zdom. Morda ga bo del našel tudi v sloven- ski literarni klasiki, Levstikovem Popotova- nju iz Litije do čateža (Mladinska knjiga, 1978, str. 43), kjer že na tretji strani piše o takratnem stanju gozdov naslednje: )) ... Saj se precej pozna, da ni kmetova, ker je gosta in lepa. Kmetu ne dela nobena stvar tolikega nepokoja, kakor lep, zaroden les. Nima prej miru, da ga izpridi; zato je pa dandanes povsod že tako malo drv. Prejšnje čase je bila marsikje dana pravica na grajskem sekati za domačno potrebo; tudi lastne gozde so imeli. Ali kako se je ravnalo! Pove nil je, potlej pa pustil, naj segnije na mestu, če se mu je le zdelo, da klada ne pojde rada na dvoje. Še celo, kadar je šel zelenje obirat, ako je naletel na dolgo bukev omladnih veL kaj je storil, če ni mogel ali hotel nanjo? Da le ni bila predebela, posekal jo je zavoljo koša mla- dik. Videl sem nekdaj Laha, ki je bil zalezel visoko na okleščeni lepi smreki vranje gne- zdo. Ker ni mogel do njega, hotel je po vsi sili drevo izpodrobiti. Ravno tako grdo se je pri nas delalo. Dejali so: )) Drv ne bo nikoli pomanjkanja. Pa že zdaj mora na kupilu kuhati in greti se skoraj vsa spodnja dolenj- ska stran. Pa kaj šele bo? ... « Upam, da zaradi takšnega pisanja Frana Levstika ne bodo razglasili za socialrealista, in ga izrinili iz slovenske literarne zgodovi- ne. V zagovor mu lahko štejemo, da je bil odstavek napisan mnogo pred danes nepri- ljubljenim obdobjem ... Edo Kozorog G. V. 6/91 321 STROKOVNA SREČANJA ~~~~-------------------------------------------- GO K: 425.1 :425.3:48 :971 VIl. zasedanje delovne skupine UN-ECE za spremljanje in nadzor učinkov onesnaženega zraka na gozdove Gmunden (Avstrija), 14. do 17. 5. 1991 Gostitelji letošnjega rednega sestanka delovne skupine UN-ECE so bili Avstrijci, konkretno Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Nalogo so v vseh ozirih opravili odlično. Letošnje zasedanje je bilo rekordno - udeležilo· se ga je 70 udeležencev iz 25 držav ECE regije. Prvič so bili navzoči predstavniki Romunije in Portugalske. Tega srečanja se poleg vodstva Delovne skupine udeležijo tudi predstavniki Evropske gospo- darske skupnosti (EG), programa UN za zaščito okolja (UNEP). sekretariata ECE in razni opazovalci. Iz razpadajoče Jugosla- vije se je srečanja udeležil predsednik Zve- znega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz Beograda ter jaz. Prebivali smo v izjemno dobro urejenem centru za gozdarsko strokovno izpopolnjevanje v Gmundnu v Zgornji Avstriji, v predelu, ki je po zalogah kamene soli dobil ime Salzkam- mergut. Področje je znano tudi po halštatski kulturi (bronasta doba) žarnih grobišč iz 6. stol. pr. n. š. Zelo slabo vreme prvega dne smo izko- ristili za ogled rudnikov soli in načina prido- bivanja soli s poprejšnim raztapljanjem in poznejšim izhlapevanjem koncentrata. V delu rudnika so nam pokazali, kako so to delali nekoč in kako delajo danes. Pridobi- vanje soli na tem območju ima skoraj triti- sočletno tradicijo. Ta del srečanja je bil pravzaprav uvod v prikaz problematike go- zdov (pretežno varovalnih) tega predela. V času klasičnega pridobivanja soli so go- zdove močno izsekali, kar je vodilo v spre- menjeno sestavo gozdov. V teh gozdovih danes ni pravega naravnega pomlajevanja, hude so poškodbe po divjadi in mehanične poškodbe zaradi padajočega kamenja, pri- tiska snega in snežnih plazov. Proti vsemu temu se zelo strokovno bojujejo s tehnič­ nimi (protiplazovne pregrade, zaščita mia- 322 G. V. 6/91 dja, obore), biološkimi (saditev ustreznih drevesnih vrst) in prepovednimi ukrepi (razglasitev stroge varovalnosti). Mnenja, da bi tako ali drugače onesnažen zrak kaj bistveno pripomogel k destabilizaciji go- zdov tega območja, ni bilo slišati. Takšno je danes strokovno mnenje o neposrednem vplivu onesnaženega zraka na gozdove širšega prostora v večini raziskovalno raz- vitih dežel sveta. Iz poročil in razprav lahko povzamemo, da vse več držav sistematično proučuje stanje gozdov. Stanje gozdov regije ECE je glede na leto poprej brez bistvenih spre- memb. Največ udeležencev je bilo mnenja, da je onesnažen zrak eden izmed dejavni- kov, ki ustvarjajo pogoje za novovrstno poškodovanost gozdov širšega prostora. To stališče sem zastopal tudi jaz. Po podat- kih iz leta 1990 so naši iglavci v primerjavi z iglavci drugih držav med najbolj poškodo- vanimi, listavci so pri nas manj poškodovani kot v večini državah, skupna poškodova- nost naših gozdov je srednja. Bil sem počaščen, ko me je predsedujoči g. Wermann, ko sem se javil k besedi vprašal, ali na tem srečanju še zastopam Jugoslavijo ali že državo Slovenijo, in vesel, da tudi v teh krajih dozoreva pravilno poj- movanje naših trenutnih razmer. Zaradi tega političnega momenta in stro- kovnih pomislekov o obliki dosedanjih poro- čil, sem zastopal stališče, da mora v poro- čilu o stanju gozdov regije ECE, poleg jugoslovanskega poročila biti tudi naše slo- vensko poročilo. Malo več diskusije je bilo o problemu iskanja skupnega imenovalca vseh to- vrstnih raziskovalnih projektov. Popolnoma se nismo uglasili. Zelo dolga in vroča je bila diskusija (ki je občasno zašla v preveliko specialnost) o talnih in prirastoslovnih raziskavah. Dobil sem vtis (in to ne samo jaz), da poskušajo Avstrjici na teh dveh področjih pridobiti vodilno vlogo. To jim glede na dosedanje delo v veliki meri tudi pripada. Vzročno-posledična diskusija je občasno vodila v nerealne ekstrema (vse samo one- snažen zrak, vse samo znani dejavniki), vendar je predsedujoči znal pravi čas raz- pravo usmeriti v pravo, nekoliko strateško obarvano smer. Mediteranska regija še na- prej, prav z latinskim temperamentom, išče najboljše prijeme za oceno stanja gozdov in grmišč te velike evropske regije. V zaključnem delu posvetovanja smo izvedeli, kaj ima ICP v načrtu (trening kurzi, paneli, konference), kakšna je njegova fi- nančna situacija, kako si želi pridobiti do- GDK: 425.1:425.3:48:971 datna sredstva in podobno. Konec se- stanka so z zanimivim (prvim javnim) prika- zom romunske gozdno-ekološke problema- tike popestrili kolegi iz Romunije. Bodi na koncu še rečeno, da se je de- lovna skupina močno pomladila, da se iz tega podmladka že pojavljajo prihodnji vo- dje skupine in da bo v prihodnje treba zaradi različnosti problematike in dimenzij regije ECE, le-to razdeliti vsaj na 4 regije (alpsko, mediteransko, nordijsko in vzhod- noevropsko kontinentalne). Naj se na tem mestu zahvalim avstrij- skemu zveznemu ministrstvu za pomoč, da sem se srečanja lahko dostojno udeležil. Marjan Šolar Poškodbe gozdov in vzdrževanje čistega zraka Redni letni sestanek delovne skupine skupnosti Arge-Aip in Alpe-Adria Graubunden (Švica), 7. do 8. 5. 1991 Gostitelji sestanka so bili letos švicarski Retoromani, ki pa po mnenju večine udele- žencev naloge v organizacijskem smislu niso opravili dobro. Udeležba je bila letos slabša. če odšte- jemo opazovalce in administracijo delovnih skupnosti, nas je bilo vsega 20, od tega pa ravno polovica iz italijanskih provinc in regij. Iz Slovenije sem bil tokrat sam. Strokovni del je bil izredno zanimiv. Pro- gram sestanka je zajemal problematiko zdravstvenega stanja gozdov na območju delovnih skupnosti, višinsko razporeditev poškodovanosti, kisle padavine v vzhod- nem delu alpskega prostora, inventure tal in razno. Sestanek je imel, kot vedno, terenski in kabinetni del. Nad Davosom smo si prvi dan na višini 1700 m ogledali meritvene postajo 1 . reda in njeno opremljenost. Seznanili so nas s programom raziskav, vendar, žal, z zelo malo rezultati. Program raziskav zajema meritve imisije in meteoroloških parame- trov, proučevanje fiziologije, mikorize, tal, prirastka, depozitov, epifitov in sestojnih razmer. Iz diskusije na terenu in poznejše pred- stavitve nekaterih meritev lahko zaključimo, da visoke imisijska vrednosti za S02, NOx in deloma tudi 0 3, prostorsko, količinsko in časovno sovpadajo z znanimi dejavniki onesnaženja: S02 ob industriji in naseljih pozimi, NOx v prometnih konicah, 0 3 v posebnih vremensko-klimatskih razmerah. Onesnaženje je potemtakem v glavnem domačega izvora. Neposredni onesnaže- valski teoriji velikopovršinske poškodova- nosti gozdov zaupnica ni bila dana. Od- ločno je prevladalo mnenje, da igrajo pri poškodovanosti gozdov današnjega dne glavno vlogo vremensko-klimatske anoma- lije, gledano skozi rastiščne in sestojne pogoje. !misije in znani biotski dejavniki naj bi bile samo občasni lokalni pospeševalci procesa poškodovanosti gozdov. Vodstvo delovne skupine (dr. Weissgarber) je dalo pripombo, da morda vlogo onesnaženega zraka pri današnjem stanju gozdov ven- G. V. 6/91 323 darle preveč podcenjujemo. Z upošteva- njem posrednosti vpliva onesnaženega zraka na poškodovanost gozdov smo se kot vedno začeli vrteti v začaranem krogu in se na koncu le zedinili, da brez tako ali drugače onesnaženega zraka in oblik one- snaženja današnje stopnje poškodovanosti ne bi bilo in da so bile v preteklosti nepo- sredno onesnaževalske vzročne teorije v primeru velikopovršinske poškodovanosti gozdov pretirane. Kot vedno, sem na terenu izpostavil pro- blem ocenjevanja kvalitete (osutosti) dre- vesnih krošenj, še posebej v gorskem go- zdu, in dobil zelo lakoničen odgovor: De- lamo po »Sanasilva Kronenbild atlasu«, vse drugo nas ta trenutek ne zanima. Vse prav in lepo, vendar so pri takem prikazova- nju stanja gozdov popolnoma zabrisani de- janski odkloni od normalnega stanja gozdov glede na njihove rastiščne in sestoj ne pogo- je. Predstavniki smo poročali, kaj je bilo v letu 1990 v posameznih regijah narejeno in kaj imamo v načrtu za leto 1991. Od delov- nih skupnosti pa smo dobili tudi določene zadolžitve, ki se v glavnem nanašajo na vrsto in obliko poročil ter roke za dostavo. Težišče prihodnjih raziskav pa naj bi bilo na proučevanju tal po enotnih kriterijih, na proučevanju vpliva divjadi in na vseh tistih raziskavah, ki naj omogočijo večjo kvaliteto novega (1989-1991) poročila o zdravstve- nem stanju gozdov v Alpskem prostoru in ukrepov za ohranitev gorskih gozdov. V strokovnem delu nam· je g. Zuber iz Zuricha izčrpno poročal o rezultatih lanske Švicarske Sanasilva inventure. Razložil nam je metode dela in številne prikaze, med katerimi so zbudi le posebno pozornost in obširno razpravo fotointerpretacije. Opo- zoril je, da je močno povečanje poškodova- nosti v letu 1990 v največji meri pripisati ekstremnim vremensko-klimatskim razme- ram in ujmam (vihar, februar 1990) in pove- čani navzočnosti škodljivih biotskih dejavni- kov iz tega naslova. 324 G. V. 6/91 G. Kirchner iz GSF Munchen je v svojem predavanju obdelal korelacija med stopnjo poškodovanosti gozdov in višinskimi paso- vi. Iz podatkov poročil članic Arge-Aip in Alpe-Adria je prišel do enotnega zaključka, da nastopajo največje poškodbe v zgor- njem višinskem pasu, v gozdovih proti goz- dni meji. Zato je tudi bil dan predlog, naj bi v bodoče upoštevali relativne višine ali enostavneje gozdnovegetacijske pasove. Prav z ugotovitvijo, da so najbolj poškodo- vani gozdovi zadnjega (zgornjega) višin- skega pasu, pa je ponovno vzpostavil rastiščno in ozonsko problematiko. Iz dolo- čenih razlag na primeru Pece je bilo čutiti, da je tam malo drugače, da ima onesnažen zrak večji vpliv in da je Peca blizu slovenske meje, za katero so veliki onesnaževalci. G. Kavar z Dunaja je v svojem referatu (ki je bil nadaljevanje lanskega, podanega na podobnem srečanju v Murauu na avstrij- skem štajerskem) razložil vzroke, izvor, oblike, časovni razpored in posledice mo- krega depozita v Avstriji. Mladi znanstvenik sodeluje z večino meteoroloških zavodov dežel članic delovne skupnosti, tudi z našim iz Ljubljane. Sodelovanje je pohvalil. V zaključnem delu smo se domenili, da je treba poenotiti način meritev ozona in NOx, izdelati metodike ocenjevanja po- škodb po divjadi, organizirati (do leta 1993) simpozij o proučevanju tal v alpskem pro- storu in da naj bi bile analize občasno podrejene "krožnim"' analizam. V primeru, da Hrvatska v letu 1992 ne bi mogla gostiti sestanka te delovne skupine, bi to izvedla italijanska provinca Veneta (Benečija). Za leto 1993 se razmisli o naši kandidaturi. Kljub zelo slabemu vremenu in slabi udeležbi ter organizacijskim pomanjkljivo- stim je bilo srečanje strokovno izredno koristno. Glede nas velja, da smo razisko- valno skromni, vendar pa vsebinsko pra- vilno usmerjeni. Marjan Šolar IZ TUJEGA TISKA GDK: 907 :(213) Ogroženost palm trstovk (rattan palme) v Aziji Caldecott, J.: Climbing towards extinction, New Scientist, No 9, junij 1988. Vpliv človeške dejavnosti na gozdove je vedno bolj opazen. Gozdovi v zmernem, tropskem in subtropskem pasu neslutena propadajo in izginjajo. Problem je bolj pereč v tropskem in subtropskem pasu, kjer člo­ veštvo izgublja milijone hektarjev gozdov, vsako minuto 20 ha. Ta podatek, ki je samo orientacijski, nam veliko pove o razsežnosti problema. V tropskem in subtropskem pasu gozdovi zavzemajo približno 2000 milijonov hektarjev. Na teh področjih živi več kot polovici=l svetovnega prebivalstva. Večina tropskih gozdov je v državah v razvoju. Njihova vloga (in pomen) sta predvsem varovalnega in prehrambene·ga značaja. So vir hrane, vode in zdravil za prebivalstvo. Glavni vir energije, to je les, se pridobiva iz gozdnih in gozdnatih površin. Skratka, usoda polovice človeštva je odvisna od obstoja tropskih in subtropskih ekosiste- mov. Tropski gozdovi so specifični ekosi- stemi, katerih glavne značilnosti so pred- vsem raznolikost rastlinskega in živalskega sveta,. bogat genetski fond ter velika pro- izvodna sposobnost. Imajo velik vpliv na svetovno klimo. Ta se izraža v prispevku k ravnotežju bilance ogljikovega dioksida za- radi izredne asimilacijske sposobnosti. O ekologiji in delovanju tropskih in subtrop- skih ekosistemov vemo malo. Prve res- nejše raziskave šele tečejo. Zaradi nepo- znavanja mehanizmov delovanja teh ekosi- stemov so nekateri posegi naredili, dolgo- ročno gledano, veliko škode. Gozdovi so ogroženi zaradi nenačrtnega medsebojnega učinkovanja več dejavno- kov: - pritiski živin9reje in drugih porabnikov prostora kot posledica eksplozije prebival- stva; - nenačrtni in nepremišljeni načini go- spodarjenja s prostorom (z gozdovi); - neugodni klimatski dejavniki (dolgo- letne suše, kar velja predvsem za subtrop- ski pas in področja nižje od Sahare). Kratkoročni gospodarski interesi in nuj- nost zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb (hrana, energija) prevladujejo nad primarnimi funkcijami naravnih ekosiste- mov. Spreminjanje gozdov v druge namene in monokulturni način gospodarjenja so glavni uničujoči dejavniki v tropskem in subtropskem prostoru. Povsod v Afriki, Azi- ji, Latinski Ameriki, je kolonizacija uvajala intenzivni način gospodarjenja z monokul- turami tako imenovanih rentnih (industrij- skih) kultur, kot so čaj, kava, arašidi, kavčuk itd. Za te namene so bile uničene ogromne površine gozdov. Porušeno je bilo sleherno ekološko ravnotežje. Žal se stanje tudi po· dekolonizaciji ni bistveno spremenilo. Mo- nokulturni koncept gospodarjenja se je uko- reninil na račun ekološke stabilnosti ekosi- stemov. Namesto načrtnega gospodarjenja z naravnimi ekosistemi obstaja povsod ve- lika težnja k pospeševanju »gospodarsko« zanimivih vrst, ki kratkoročno prinašajo več dohodka. Primer takega enostrans.kega go- spodarjenja so tudi palme trstovke (rattan palme) v Aziji. To so bodičaste rastline plezalke, ki živijo na drevesih. Uspevajo v vlažnih tropskih gozdovih v južni ter jugoza- hodni Aziji in v zahodni Afriki. Prenesejo veliko sence, vendar hitro rastejo, čim niso več pod zastorom dreves. Letno lahko pri- raščajo od tri do sedem metrov. Njihova poddružina šteje od 550 do 600 vrst. Gospodarski pomen »rattan palm« je izredno velik. Na tisoče ljudi se ukvarja z žetvijo in predelavo njihovih stebel. Stebla so zelo odporna in upogljiva. Uporabljajo jih za pohištvo doma in v tujini. Palme so pomemben vir finančnega zaslužka za pre- bivalce, ki živijo ob gozdu. Izvoz proizvodov prinaša milijone funtov državnim blagajnam držav, kot so Indonezija, Filipini, Tajska, G. V. 6/91 325 Kitajska. Največji kupci so Severna Ameri- ka, zahodna Evropa, Japonska in Avstralija. Domačini uporabljajo sadeže in semena nekaterih vrst teh palm plezalk kot zdravila. Predelovalna industrija, razvita na osnovi teh palm, zaposluje več kot pol milijona ljudi. Od ekstenzivnega načina pridobivanja stebel so prešli na intenzivnega. Ta inten- zivni način povzroča velik pritisk na palme in je v prvi vrsti ogrožal njihov obstoj. Nekatere vrste so že iztrebljene. Tudi zdaj, ko je problem iztrebljanja tako pereč, človek še vedno išče kratkoročne rešitve, ki mu omogočajo nadaljnje izkoriščanje narave. Te rešitve so neposreden poseg v naravne ekosisteme in pridobivanje stebel s po~ močjo snovanja nasadov palm (kmetijski način gospodarjenja). Za to so predvidene tri glavne poti, ki so bolj ali manj grobi posegi v naravni prostor: - ))posaditi in pozabiti« v naravnih go- zdovih. Tu gre za manjše posege. - ))gentle management« - energetsko varčen poseg: palme trstovke posadijo v pasovih znotraj naravnih gozdov. Sčasoma spremenijo svetlobne razmere (presvetlitev sestojev), da bi nudili boljše pogoje za hitro rast palm. Pri tem se celotni sistem gospo- darjenja z gozdovi podredi pridobivanju ste- bel palm; - ))harsh management« - energetsko potraten poseg; gre za direktno premeno pragozdov. Pogozdijo jih s hitro rastočimi tujerodnimi drevesnimi vrstami, na katerih bodo rastle palme. Ta način teži k osnova- nju monokultur in zanika najpomembnejše GDK: 907 Nitrati v tleh in vodi funkcije pragozdov ter ogroža njihovo sta- bilnost. Kratkoročni finančni dohodek od palm je zasenčil vse ostale koristi, ki jih človek pričakuje od gozdov (hrana, voda, zdravila, zavetje). Veliko rastlinskih in žival- skih vrst izgine, preden človeštvo sploh zve zanje. Monokulturni načini gospodarjenja po- vzročajo labilnost tropskih ekosistemov. Posledice intenzivnega načina gospodar- jenja s palmami plezalkami so predvsem: - nevarnost iztrebljanja mnogih vrst teh palm; - okrnjenje njihovega naravnega okolja; - uničenje primarnih biološko stabilnih ekosistemov; - osiromašenje genetskega fonda in raz- nolikosti pragozdov; - ogrožanje varovalnih, proizvodnih in splošno koristnih funkcij gozdov; - povečanje brezposelnosti ob morebit- nem stečaju predelovalnih tovarn; - socialnoekonomska ogroženost prebi- valcev, predvsem ruralnih. Posledice nenačrtnega poseganja v na- ravo so lahko zelo grenke za človeka same- ga. Narava se lahko neusmiljeno maščuje. Skrajni čas je že, da se vsak poseg v tropske ekosisteme načrtuje ob upošteva- nju ekoloških socioekonomskih dejavnikov. Vsak ukrep ali poseg vanje mora težiti h krepitvi njihovih funkcij ter jih ohraniti za bodoče generacije. To mora veljati za vse ekosisteme na našem planetu. Ibrahim Nouhoum Saul, M.: »Nitrates in soil and water«, New Scientist 15. 9. 1990. Dušikova gnojila nam omogočajo pride- lpvo večje količine hrane in so nujen se- stavni del sodobne agrikulture. Po drugi strani pa gnojila, s tem ko prispejo v podtal- 326 G. V 6/91 nico, vse bolj zastrupljajo ljudi, reke in morje. Dušik rabijo rastline za gradnjo beljakovin in zato slabo uspevajo na z dušikom revnih tleh. Glavni vir dušika je atmosfera, vendar rastline dušika v obliki N2 ne morejo spreje- mati (razen redkih bakterij). Zato dušik kroži prek razgrajevalcev, ki razgrajujejo odmrle rastlinske in živalske odpadke. Rastline sprejemajo dušik iz tal v obliki nitratnih in amonijevih ionov, ki so v vodi topni. Zato se precejšen del nitratov tudi izpira. Kmetje so nadomeščali izgube du- šika s hlevskim gnojem in s kolobarjenjem. Stročnice imajo v koreninah simbiotske bakterije, ki sprejemajo dušik iz zraka in ga pretvarjajo v amonijeve ione, ki so dostopni rastlinam. Z zaporedjem različnih rab zem- lje so tako uspeli obdržati dušik v tleh. Zadnja desetletja pa primankljaje nadomeš- čamo z umetnimi dušikovimi gnojili. Na raziskovalni postaji Rothamstead so- deluje vrsta raziskovalcev z vsega sveta pri poskusih stalnimi hranili (že od leta 1843). Ugotovili so, da se tudi iz negnojenih tal letno izpere 20 kg nitratov na hektar. Iz tega so zaključili, da prava doza gnojil še ne povzroča polucije in da prihajajo povečane količine nitratov v vodo iz naravnih talnih rezerv. Čeprav ni dokazan neposredni vpliv gnojenja na delež nitratov v vodi, pa so angleški raziskovalci mnenja, da je vpliv posreden. Gnojila namreč stimulirajo dejav- nost mikroorganizmov v tleh, in to sprošča nekaj dušika, ki bi drugače ostal vezan in se ne bi spiral. Preveč nitratov v pitni vodi povzroča krvne motnje pri dojenčkih (»blu-baby syn- drome<<). V svetu je bilo 2000 primerov te bolezni v obdobju 1945-86. Nekateri razi- skovalci mislijo tudi, da povzročajo nitrati raka na želodcu. Dovoljena koncentracija nitratov je 50 mg na liter pitne vode in je marsikje presežena. Leta 1989 je bilo v Angliji 74 vodnih virov, kjer je bila ta meja presežena (1 ,6 milijona ljudi). V Franciji pije takšno vodo 2% ljudi. Nitrati delujejo kot gnojilo tudi za vodne rastline. Spiranje nitratov iz tal v reke in jezera povzroča naglo rast alg in drugih vodnih rastlin, kar imenujemo eutrofikacija. Eutrofikacija tako drastično spremeni rav- notežje med rastlinskimi živalskimi organi- zmi v vodah, da določene vrste izginejo in se pojavijo druge. Velike količine nitratov sicer prispevajo k eutrofikaciji, vendar znan- stveniki ugotavljajo, da so za tekoče vode nevarnejši fosfati (ki pridejo predvsem iz gospodinjstev in industrije). V morjih pa so nitrati glavni onesnaževalci, sa! prav nitrati povzročajo »cvetenje morja«. Ceprav je to znano, evropske države še naprej spuščajo v Severno morje vsako leto 1,5 m11ijona ton dušika - dve tretjini od tega je kmetijskega izvora. Spiranje nitratov je odvisno od tal, vege- tacije ter od količine in razporeditve pada- vin. Peščena tla so bolj občutljiva na spira- nje kot glinasta. Pomemben je tudi naboj talne raztopine. V tropskih tleh prevladujejo pozitivno nabiti delci in veliko nitratov (N03 -) se ohranja v tal ni raztopi ni. Spiranje nitratov je zato precej manjše kot v tleh zmerne klime. Tudi rastline imajo velik vpliv na spiranje nitratov. S tem, ko sprejemajo vodo, prepre- čujejo spiranje hranil. Največja nevarnost spiranja je zato zgodaj spomladi, ko rastline še ne rastejo in je dovolj padavin. Zato je treba gnojiti takrat, ko so rastline sposobne sprejeti nitrate (pozno spomladi, ko je aktiv- nost največja). Kulturne rastline, ki so zase- jane jeseni, ohranjajo tla pokrita in vežejo tudi nekaj naravnih nitratov. Vmesni, zimski posevki nam prav tako pomagajo ohraniti nitrate. Ameriški in britanski znanstveniki so odkrili, da je iz nezoranih tal spiranje manjše (manjša prezračenost tal in mikro- biološka aktivnost). Zanimivo je, da lahko tudi organsko kme- tijstvo poveča delež nitratov, ki so dostopni spiranju. Hlevski gnoj trosijo v glavnem jeseni. To povzroči, da začnejo mikrobi pretvarjati amonijak v nitrate v času, ko rastline počasi rastejo in je veliko dežja - prav te razmere najbolj pospešujejo spira- nje. Raziskovalci so prav tako ugotovili, da hlevski gnoj sprošča več kot 1 OO kg več nitratov v tla kot umetni gnoj pri enakih donosih. Onesnaženje voda z ,nitrati v srednji Evropi narašča, zato je potrebno iskanje novih poti v kmetijstvu. Za gozdarstvo po- menijo navedena spoznanja potrditev, da je sonaravno gospodarjenje tudi zaradi ohranjanja vodnih ekosistemov in oskrbe ljudi s čisto vodo prava pot ravnanja z gozdom. Vid Preložnik G. V. 6/91 327 NAŠl NESTORJI GDK: 902.1 Josip Rustia Josip Rustia, dipl. inž. gozdarstva se je rodil 25. 2. 1861 v Skriljah pod Čavnom. Realko je končal v Gorici 1879, študij go- zdarstva pa na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo v Mariabrunnu 1883. Deloval je v Kostanjevici na Krki, v Innsbrucku, na otoku Mljetu, na Južnem Tirolskem kot vodja gozdarske uprave v Predazzu ter v Motovunu v Istri. V letih 1906-1918 je služboval pri gozdarskem ravnateljstvu v Gorici in napredoval v višjega gozdarskega svetnika. Po zlomu Avstro-Ogrske je postal vodja gozdarskega odseka v poverjeništvu za kmetijstvo pri Narodni vladi Slovenije v Ljubljani, kjer je organiziral upravo državnih in verskozakladnih gozdov v Sloveniji. Pri reorganizaciji uprave je l. 1922 prevzel Direkcijo državnih in verskozakladnih go- zdov s sedežem v Ljubljani. Že upokojen je bil predsednik ljubljanske podružnice Ju- goslovanskega gozdarskega združenja v obdobju 1931-36. V letih 1930 in 1936 je organiziral uspešni gozdarski razstavi na ljubljanskem velesejmu. Od 1932 je bil častni član omenjenega društva. Umrl je v Ljubljani 26. 11. 1949. BIBLIOGRAFIJA: Več strokovnih član­ kov v Gozdarskem vestniku, Šumarskem listu, Življenju in svetu. LITERATURA: A. Šivic, Josip Rustia, Gozdarski vestnik 1962, str. 244. Cvetka Koler GDK: 902.1 Jože Miklavžič Jože Miklavžič, dipl. inž. gozdarstva se je rodil 1. 4. 1901 v Ljubljani. Diplomiral je l. 1924 na Agronomsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Do l. 1930 je deloval v hrvatskih 328 G. V. 6/91 pragozdovih in na Krasu, nato pa se je do izbruha vojne pogljabljal v problematiko male gozdne posesti v mariborskem okraju. Bil je tudi predavatelj na gozdarski šoli v Mariboru. Med vojno je bil izseljen v Srbijo, po osvoboditvi pa je v Beogradu in mnogih krajih Slovenije gospodaril z gozdovi v smi- slu izpolnjevanja prvega petletnega načrta. Od l. 1950 zaposlen na IGLG v Ljubljani je proučeval rastišča malodonosnih smreko- vih monokultur na Pohorju, degradiranih logov in nasadov v Savski vrbini pri Breži- cah ter belokranjskih steljnikov in v elabora- tih zasnoval premene le-teh v donosnejše gozdove. S tem je opravil pionirsko delo na področju premen, ki jih je obdelal z biolo- škega, ekološkega in ekonomskega vidika. Izdelal je metodike za kartiranje gozdnih rastišč z razdelitvijo Slovenije v gozdno-po- krajinske enote in rasti$čna območja. Z gozdnomelioracijskim projektom za Kras slovenskega Primorja je postavil temelje za dolgoročni razvoj celotne gozdarske dejav- nosti na tem območju. Opravil je pionirsko delo na področju vnašanja topolov v Slove- niji. V ta namen je 1956 osnoval osrednjo inštitutsko eksperimentalno drevesnico za topole v Zadobravi. V raziskovalno delo je vključil strokovnjake iz operative in s tem uspešno uvajal obliko kolektivnega dela v raziskovalno delo. Za svoj doprinos k raz- voju stroke je bil odlikovan z redom dela. Umrl je v Ljubljani 2. 4. 1968. BIBLIOGRAFIJA: - ••Kmečko gozdarstvo«. Ljubljana, 1933. -»Ureditev paše je temelj obnove razde- janih ali močno ogroženih gorskih gozdov«. Gozd. vestnik, 1953. - »Nega gozdov z redčenjem<<. Ibid., 1954. - »Melioracija in konverzacija gozdoV<<. IGLG, Ljubljana, 1961 . - Znanstveni elaborati. LITERATURA: 8. Žagar, Inž. Jožetu Mi- klavžiču v spomin, Gozdarski vestnik 1968, str. 313. Cvetka Koler