1913-1938
PETINDVAJSETO leto služb« kulturnemu in gospodarskemu napredku Slovencev v Wisconslnu
JUGOSLOVENSKI
1913-1938
TWENTY - FIFTH YE A It of Service to the Yugoslavs of Wisconsin and to the Country
The Only Yugoslav Newspaper, printed and published in State of Wisconsin for 40,000 Residents of Yugoslav Extraction. — Official Organ of South Slavic Benevolent Union ‘Sloga’ and Alliance ‘Lily’ of Wisconsin
Entered us second-class matter January 21, 1920 at the post office of Milwaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 1879.
ST. — NO. 481.
MILWAUKEE — WEST ALLIS, WIS., MARCH 24. MARCA 1938.
LETO X. — VOL. X.
ESTABLISHED 1913.
OB
DVOJNEM
JUBILEJU
Beseda urednika
Kot naslednik svojih prednikov stopa “Obzor” z današnjo številko v novo dobo svojega obstanka. Četrt stoletja stoji za njim kot glasila mihvauške naselbine, še nekaj mesecev in zabeležil bo tudi sam dobo desetih let, odkar nadaljuje z delom, ki so mu ga zapustili ti predniki.
Važnejša kot doba desetih tet, ki se zdaj dopolnjuje njemu samemu, je doba četrt-stoletja, ki leži za njim. Hoteli smo zato v tej številki zbrati čim popolnejšo sliko te preteklosti, obenem pa želeli, da povedo v njej svojo sodbo o delu milwau'ske-ga lista ki ga je vršil, in o nalogah ki ga še čakajo, vsi oni, ki jih je usoda postavila na čelo našega javnega, društvenega in kulturnega gibanja. Želeli smo objektiven pregled preteklosti, in obrnili smo se zato predvsem na naše starejše lokalne društvene funkcijonarje, ki so na lastne oči gledali razvoj lista in naselbine od njegovega samega početka naprej. Obrnili smo se tudi na razne odličnejše javne delavce po zunanjih naselbinah, kamor milwauški list zahaja, in rezultat leži danes pred čita-telji. Na tem mestu bodi vsem, ki so se odzvali, izrečena naša iskrena zalivala za sodelovanje.
Gotovo, kar se pregleda zgodovine milwau'ške naselbine v teh petindvajsetih letih tiče, ni popolna. To je v omejenem o-kviru prostora, ki ga dovoljuje Jist, tudi nemogoče. Po drugi strani pa pisati zgodovino ni lahka stvar. Objektivnega zgodovinarja, ki bi znal brez vseh strankarskih predsodkov, bodisi na to ali ono stran, opisati dogodke kakor so se vršili, med nami ni. Zato moramo sprejeti te poglede na preteklost kakor so podani. Mi smo vedno smatrali za svojo najvišjo nalogo, da v kolonah lista dovoljujemo največjo prostost izražanja, ki je po zakonu dopustljiva, ne glede, če je včasih tudi urednik sam predmet navidezno neljubih opazk, in si povprečen čita-telj lahko pri tem misli : Hm, tole bi pa jaz ven črtal, če bi bil urednik. — Mi ne mislimo tako. Med urednikove lastnosti mora spadati tudi neobčutljivost oziroma samozatajevanje. Z drugimi besedami “debela koža”, ki ne sme zaboleti pri Vsaki ir. pici,.
Temu principu smo ostali zvesti doslej in hočemo ostati tudi vnaprej. Zato tudi danes prinašamo vse preglede na preteklost kakor so nam bili izročeni, razume se pač s pridržkom, da predstavljajo x>odatke in nazore posameznika, ki je s svojim podpisom odgovoren zanje.
Mi sami o preteklosti zadnjih desetih let, odkar je “Obzor” stopil na mesto svojih prednikov, ne bomo pisali. Deloma je o okolščinah, ki so privedle do prevzema prejšnjega lista, bilo že poročano pred petimi leti ob priliki dvajsetletmee lista, deloma piše o tem danes prijatelj Frank Kerže iz New Yorka.
Nekaj drugega pa je, o čemer čutimo danes, ob poteku “Obzorovega” desetega leta, da smo dolžni podčrtati na tem mestu. Ko je “Obzor” nastopil svojo pot, smo računali ne samo, da moramo dobiti nazaj vse one naročnike, ki jih je njegov prednik izgubil, ker se niso mogli zanimati za tuje jim smernice in ideje, ki jih je list zastopal, pač pajda pridobimo tudi dovoljno število novih, ki bi omogočili milwauskemu listu izhajanje več kot po enkrat na teden.
Dasi se nam je prva namera posrečila v polni meri in je list dobil tekom poznejših let tudi lepo število novih naročnikov, vendar to število ni bilo in še zdaj ni zadostno niti,za samostojno vzdrževanje tednika (to se pravi za vzdrževanje brez oglasov), kaj šele da bi mislili na dvojno tedensko izdajo ali celo na dnevnik.
Slovenci v Milwaukee so v veliki večini mrtvi, brezbrižni za vse drugo razen za — sebe. Dasi nas je okoli 20,000, kar bi z lahkoto omogočalo življenje ne samo enemu, pač pa celo dvema dnevnikoma, imamo izmed teh 20,000 le peščico, ki je zavedna dovolj, da vzdržuje svojemu narodu vsaj tednik, četudi skromen. Imamo peščico, ki ne vzdržuje samo svojega lista, pač pa tudi vsa društva kolikor jih imamo. Ta peščica šteje okoli 2,000 do 3,000 članov. Ti so Slovenci. Ti še vedo, da jili je rodila slovenska mati, in zato jih vidimo povsod: pri naših društvih, pri listu, pri kulturnih in drugih družabnih prireditvah, povsod. Drugi niso več Slovenci, brezdomci so, izgubljenci, ptiči brez perja, ki sami ne vedo^kaj so in kaj hočejo biti. Radi bi bili “ Amerikanci”, pa niso in ne bodo nikoli, ker ne morejo biti. Njih jezik, njih kretnje jih izdajajo, da so prav tako “foreignerji” kakor smo mi, ki se še zavedamo, da smo Slovenci, čeprav tudi mi nismo nelojalni deželi, katero smo adopti-rali za svojo novo domovino.
Naša prva in najstarejša domača podporna organizacija “Sloga”, šteje teh 2,000 do 3,000 članov. Če bi ostali ne bili izgubljeni za nas, bi jih lahko štela 20,000. Poleg teh jih je morda še kakih 1,000, ki so razdeljeni na ostala društva, vsi skupaj pa predstavljajo skupno število vsega članstva, kar ga premo-*'ejo naša društva. Žalostna je sicer ta slika naše nezavednosti, & žal, je moramo priznati.
Zato pa smo tem večjo- mero priznanja dolžni daJti tistim, ki jih lahko prištevamo med to peščico, ki faktično predstavljajo milwausko slovensko naselbino, kakršno pozna in o kakršni čita in čuje zunanji svet. Predvsem tistim, ki skrbe, da ne zamre med njimi njih edini javni glasnik, njih — list.
Čigava zasluga v glavnem torej je, da ima mihvauška naselbina še vedno svoj list, svojega predstavnika v ameriški javnosti, in da ta list danes lahko slavi svojo peftindvajset-letnico ?
(Dalje na 2. j t rant.)
■i Ivan Zorman:
SLOV AK1
Vi Nordijci, vsevedci stoodstotni, vi slavni Pilgrimi in Puritanci, vi Revolucije hčera, sinovi, smo mi li res samo izgnanci, brezdomci, razviharjenci, obupanci!
Vodili smo vam vzvod, vijak, turbino, z žerjavi dvigali vam kamen, jeklo, gradili vam orjaške stavbe, stroje, predali ritmu se koles vrtečih in v neugnanem vrenju in kipenju za vas demonu tehnike služili.
Ob medli luči sveč, svetilk brlečih so vse noči nam svedri ropotali in iz globin razkošno plodne zemlje zlato, železo, premog vam metali....
Res dali ste nam kruha. O, še več!
Ob dobrih letinah ste za priboljšek z izbrano vljudnostjo se nam smehljali — za njo pa hladno skrivali srce.
Ko zvrhana dovolj ni bila mera
in prepočasen vam bogastva tok,
vi v shrambe spravili ste med, mi pelin.
Vi premeteni kakor jastrebi, mi močni in pohlevni kakor voli.
Mi dali smo vam delovne roke, pošteno in zaupljivo srce, srce, lepote rodne zemlje polno, od pesmi, sanj in hrepenenja bolno. Največji ste od nas prejeli dar:
— ne boste povrnili ga nikdar — sinove svoje, kri naše smo kiwi vam dali. Kot vaši posinovljenci, prihodnjih lepših dni izvoljenci, stotero vračajo, kar dali nam ste vi.
Vi Nordijci, vsevedci stoodstotni, ni mar nam vaš napuh, ta dim begotni, ki veliki naš dan ga razprši...
I mi smo dediči moči, časti, i mi graditelji smo veličine prostrane naše nove domovine.
I naša njena je svobodna pot, i mi kovači njenih smo usod.
m	“	0---------
i	*
Op. lir.: — Naš ameriško-slovenski pesnik g. Ivan Zorman nam je za to jubilejno izdajo poslal gornjo A pesnitev, ki s tem .prvič stopa pred slovensko javnost v tisku. Pesnik nam piše, da v kratkem namerava izdati ||še eno zbirko svojih pesmi, ter da bo to pesnitev postavil na Celo ciklu, ki bo govoril o naših izseljencih. Ob-ijjenem s to pesnitvijo, ki razodeva njegovo veliko slovansko dušo, nam g. Zorman pošilja čestitko listu ob njegovi vem jubileju in milwauški naselbini, ki jo priobčamo na drugem mestu. Našemu najodličnejšemu sodobnemu Numeriško-slovenskemu kulturnemu delavcu naša iskrena F;<yala za oboje!
—TrT~mi—rrrrrnTrr—mimr iiiht—niiiiiirTriiinwiii-“mninn—nwtrn m——niMrTrrniWMiir~Tii[
Leo Zakrajšek, New York:
Dvema prijateljema v spomin
Dosti ljudi je na svetu, ki se pritožujejo, da jim je dolg čas, in nekoč sem celo čital o slučaju, da je nekdo izvršil samomor iz dolgega časa. Jaz pa za svojo osebo res ne vem, kaj dolgčas pomeni, ker mi časa vedno manjka. Tedni, meseci, leta minevajo tako hitro, da sam ne vem kam, ne kako. In ko sem pred nekaj tedni dobil pismo od Mr. Stauta, izdajatelja “Obzora” v Milwaukee, da poteče 21. marca t. 1. že 25 let, odkar je prvi slovenski list v Milwaukee z imenom “Bodočnost” pričel izhajati, nisem mogel verjeti, da je od tedaj resnično poteklo že četrt-stoletja. Moral sem vzeti v roke svinčnik in papir ter si s številkami dokazati, da se Mr. Staut ne moti. Seveda ima on prav: od 1. 1913. do 1. 1938. je 25 let.
Take obletnice navsezadnje niso nič neprijetnega. Obratno: delajo neko prijetno zavest, da je tak dogodek že!toliko let za nami. Neprijetnost pa je v tem, da se človek v takih prilikah nehote zave, da so istočasno tudi njegova leta potekla ter da je toliko starejši, ali kakor bi nekateri rekli, da je človek že toliko d’lje na svetu.
Sicer pa kot posamezni zemljani itak ne štejemo. Pridemo in gremo, in nam sledijo drugi. Ostane za nami samo to, če smo kaj napravili za druge — za splošnost. O tem pa bodo sodniki oni, ki pridejo za nami in oni, ki ostanejo za nami.
Ker pa imam na tem mestu dolžnost, da nekaj napišem o tem, kar je bilo v zvezi s slovenskim listom v Milwaukee, pa naj so to že splošne razmere milvvauške naselbine, ali pa po samezniki, ki so s svojimi de
janji in s svojo besedo vpli-! vali na početek, obstoj in napredek tega lista.
Kakšne so bile razmere ob času mojega prihoda v Mil- i waukee, to je v jeseni 1. 1908.,! kako so se te razmere razvijale in spremenile na bolje do časa, ko sem pričel izdajati “Bodočnost”, sem po svojem mnenju dovolj obširno poročal v tem listu pred petimi leti, ko je ta list izdal slavnostno izdajo povodom 20-letnega obstoja slovenskega lista v Milwaukee. Zato se mi ne zdi niti potrebno, niti umestno, da bi isto kašo ponovno premleval. Nasprotno pa se mi zdi tako potrebno, kakor umestno, da se ob tej priliki spomnim dveh osebnosti, ki sta imeli velik, oziroma odločilen vpliv na to, da se je list v Milwaukee začel, oziroma, da se je delo, pričeto z “Bodočnostjo”, tudi nadaljevalo, da je to delo uspelo in prinašalo sadove do današnjega dne.
Oba ta dva rojaka že krije sedaj svobodna ameriška zemlja in jima nudi tisti blaženi mir in pokoj, katerega sta v življenju tako često pogrešala. Njima vsekakor “sije lepše sonce in rumeni lepša zarja”. Naša dolžnost pa je, da jima vsaj sedaj, po njuni smrti, damo vsaj del tistega priznanja, katero je njuno delo za pro-speli milwauške naselbine, torej za koristi splošnosti, zaslužilo. V svojem življenju nista dobila ne priznanja, ne zahvale za svoje delo in žrtve; sicer pa v svoji skromnosti iste niti pričakovala nista. Zato p« skušajmo mi, ki smo ju poznali, ki smo videli njuno delo, o-hraniti njun spomin svež in čist med nami, kolikor najdalje mogoče.
V mislih imam svoja draga prijatelja — pok. Valentina Razbomika (Lento) in pa pok. Franka X. Veranicha. Prijatelj Lenta
Dvomim, da bi bil v času mojega bivanja v Milwaukee (od 1. 1908. do 1. 1919.) med starejšimi priseljenci rojak, ki bi ne bil poznal Lento (Valentina Razbomika). Ko sem jaz prišel v Milwaukee, sem ga našel kot zborovodjo tedanjega tamburašlcega zbora ‘Adrija’. Prikupil se mi je ob prvem srečanju. Postava sama na sebi ni bila markantna, izvzemši njegove lepe, črne, kodraste lase. Bil pa je izredno prijazen, vljuden in fin in njegove besede ni so bile prazne, kljub temu, da je imel samo ljudsko šolo, ako se prav spominjam. Inteligenca mu je bila prirojena. Bil je muzikalni talent izredno visoke mere. Ako bi mu bila dana glasbena izobrazba, bi ga sedaj brez dvoma lahko šteli med največje glasbenike svojega naroda.
Svoj glasbeni talent je Lenta dokazal že pri svojih tamburaših, ki so igrali poleg navadnega tamburaškega materi-jala tudi težke konoeertne skladbe. Poleg tega je priredil vse pevske točke v igrali: Rokovnjači, Legionarji, Moč uniforme, in še mnogih dragih, za tamburaški zbor, ki je sodeloval pri igrah in tako pomagal tem igram do popolnega uspeha. Nič manj pa ni Lenta dokazal svoje izredne glasbene zmožnosti pri pozneje ustanovljenem moškem zboru ‘Naprej’, kateremu je bil pevovodja dolgo vrsto let.
Meni še večkrat zazveni marsikatera melodija Lentovih (Dalje na 2. strani.)
‘K deseti obletnici “Obzora”
“Jugoslovenski Obzor” je glasilo in kronika slovenskega dejanja in nehanja v mestu Muiwaukee in okolici. Jaz, ti, in vsi oni, katerim je blagor slovenske naselbine pri srcu, smo vsi za to, da je naša naselbina znana kot ena največjih in najboljših slovenskih naselbin v Ameriki. Brez slovenskega časopisa so vse naše sanje in še tako lepi načrti zastonj. Vsak berač najprej svojo malho hvali, pravi slovenski pregovor.
Vse, kar nas zanima je seveda to, da časopis izide redno in pravočasno vsak teden, da sporoča natančno vse zanimive dogodke v naši sredi in tla ne vrže nobenega kamna, ki bi mogel slučajno ali pa namenoma zadeti tebe ali im mene. Znano nam je vsem, da je odmena za časnikarsko delo beraška in hvaležnosti bore malo. Težkoče, s katerimi se mora boriti dandanes slovenski časopis za svoj obstanek, so nam deloma neznane, deloma se ne brigamo za nje. Vsakdo, ki ima še kaj drugega poleg slame v glavi, dobro ve, da bi ugled našo naselbine trpel precejšnjo škodo, če bi “Obzor” lepega dne prenehal izhajati.
Izdajati časopis v takem Babilonu misli, značajev in vsakovrstnih interesov, kot so pri življenju med nami Slovenci v Milwaukee, niso nobene mačje solze. Kljub vsej amerikanizaciji smo še vedno Štajerci, Kranjci, Primorci in Korošci, Jugoslo-veni in Avstrijci, naprednjaki in nazadnjaki, narodni in mednarodni, svobodomiselni in katoliško misleči, in Bog zna kaj še vse; vsi lepo razdeljeni v natančno začrtane skupine, v društva in klube; vsak izmed teh najbolj pomemben, vsak najbolj potreben podpore in vreden vsestranskega upoštevanja.
Kako ustrezati vsem tem skupinam in ob enem posvečati časopis pametni omiki našega naroda, je uganka, katero mora reševati vsak teden sproti urednik sam po svoji najboljši volji in pameti. Vnet za vse, kar bi moglo povzdigniti našo naselbino v očeh drugih slovenskih naselbin in drugorodcev v našem mestu, si je Mr. Staut s svojim taktičnim in marljivim urejevanjem zaslužil vsestransko priznanje in zasluge za našo naselbino. Če časopis morebiti ni odgovarjal tvojim in mojim željam, ni to krivda urednika, temveč tvoja in moja, ker nisva podpirala in sodelovala pri časopisu. Časopis je tvoj in moj pod pogojem, da ga ne izrabljaš v piopagandu. Li	na-
mene, da ga ne smatraš za areno — javno bojišče — osebnih bojev in prepirov, za pranje umazanega perila in za obešanje na veliki zvon družinskih škandalov.
Ob deseti obletnici želim “Obzoru” in njegovemu uredniku mnogo prijateljev in predplačilih naročnikov. Ker čimbolj ga bomo podpirali gmotno in duševno, tem boljši bo list, tembolj zanimiv, in tembolj bo ustrezal zahtevam čitajočega našega naroda v mestu Milwaukee in okolici. — Na mnoga leta!
Rev. Anton Schiffrer, Milwaukee.
Anton Zorman, Sheboygan:
V spomin Franku Novaku
Samo nekaj let je od takrat. Začetkom avgusta je bilo. O-zračje je izgledalo kakor da je zadimljeno; vročina naravnost neznosna, ki je človeku komaj dopustila dihanje. Kaj naj počnem? Spati nocoj ne bo mogoče. Nehote se spomnim dopisnice, ki mi jo je pred dnevi poslal moj prijatelj in me povabil, naj se ob priliki oglasim na njegovem novem bivališču.
Nič več nisem pomišljal. Ura še ni sedem zvečer. Pogledam na zemljevid — samo 30 milj je razdalja, če naglo vozim, oh pod osmih sem lahko tam.
Ko se približam namenjenemu kraju, sem na stranski cesti opazil znak, ki je kazal dohod k Dvanajstemu jezeru. Tik do obrežja se ni dalo pripeljati z avtomobilom; kratko razdaljo sem preko njive in travnika prehodil peš. Valovita ravan, redko z drevjem porastem grički in ob vznožju teh gričkov mnogobrojne ciprese; — taka je bila okolica.
Na vrhu enega teh gričkov, čigar oblika je izgledala, kakor velika kopa sena, sem opazil malo kočo, kakršne pač navadno postavijo za letoviščarje ob obalah malih jezer v notranjosti dežele.
Najbrž bo to, kar iščem? Počasnih korakov dospem na vrh. Postojim ... Pogled na malo jezero je bil ta večer nenavadno sijajen; k zatonu se nagibajoče sonce je s svojimi žarki
prodiralo skozi gozdove na gladko površino jezera, in tisočere barve so se čarobno menjavale pred očmi opazovalca. Tiha samota ob tem jezeru je bila naravnost idilna...
Ali res ni nikogar v bližini ?
Rahlih 1 corakov sem po ogla-jeni stezi sledil navzdol. Zagledam ... pol ducata majhnih cipres; med njimi v skrčeni poziciji leži nekdo s komolci naslonjen ob močno i'/. zemlje štrlečo korenino. Ni li to moj prijatelj?... Neslišnih korakov se približam prav tik njega. Nič me ni opazil, nič slišal. O pazujem!...
Pred njim je ležala debela nemška knjiga — Marxov ‘Kapital ’. V roki je držal star, v ci -riliei tiskan časopis. Pozneje sem sei prepričal, da je moj pri jatelj čital članek srbskega delavskega voditelja dr. Topo-loviča.
“Kako se imaš... Frank,” zakličem nenadoma? Presenečen se je okrenil. Tako sem ga iznenadil, da hipoma ni naše1 odgovora.
“Kako se ti kaj dopade, — Ali si kar sam?” S temi vpra sanji sem mu pomagal do besede.
Odgovarjal mi je: “Vse bi bilo dobro, saj veš da sem potreben oddiha; človek, ki leta in leta živi v mestnem ropotu, uživa tako spremembo še z večjo uteho in zadovoljnostjo. Vse bi bilo dobro — saj veš, da
.1 je jjj^ 2istrani)
1913 -- ‘Bodočnost’, ‘Slovenija’, ‘Delavska Slovenja’, ‘Vestalk’, ‘Obzor’ - 1938
JUGOSLOVENSKl OBZOR
THE YUGOSLAV OBSEKVEK The Only Yugoslav Newspaper In Wisconsin. — Published weekly by the 0 15 Z 0 It PUBLISHING U 0 .
Frank It. Staut, Editor & Publisher 1130 W. National Avenue — Tel.: Mlteliell 1373 — Milwaukee, Wisconsin
SUBSCRIPTION RATES:
One year ...........
Six months .......................
Europe and other foreign countrie Six months .........
L .M
i Frank Novak
pom. urednik Delavske Slovenije” ter pozneje urednik in izdajatelj “Vestnika”.
t Frank X. Veranicli
urednik in izdajatelj “Slovenije
mmmm
Dopisi brez podpisov se ne priobčujejo. — Za vse ostale dopise odgovarjajo dopisniki sami in ne uredništvo. — Rokopisi se ne vračajo. — Pri spremembi naslova naj naročniki navedejo poleg novega tudi stari naslov.
BESEDA UREDNIKA
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Kdo so tisti, ki so jili z vso upravičenostjo lahko smtra za e-dino resnične predstavnike milwauske naselbine, za njeno avant-gardo takorekoč, ki skrbi, da ime milwauskili'Slovencev ne utone v morju amerikanizma, ter si zato lahko laste zaslugo, da vsak napredek, ki je bil kdaj dosežen med Slovenci v Milwaukee, je bil dosežen z njiliovo pomočjo, brez katere bi bil sicer nemogoč? Kdo so tisti, katerim ni vseeno, če milwauski Slovenci danes izginemo z javnega pozorišča ali jutri,,katerim, ni vseeno, ali obležimo pozabljeni in neopaženi med tujci, aii pa živimo in sodelujemo med njimi, ter predstavljamo faktor, ki ga je treba respektirati in mu dati iste pravice in privilegije, kot jih uživajo drugi? Kdo so tisti, pravimo, ki jim ni vseeno, kako se suče ostali svet okoli njih in kako dolgo, samo da sta njihov želodec in njihov žep polna, temveč se zavedajo, da življenje od nas vseh zahteva tudi žrtve, če hočemo, da bo naše življenje vredno imena življenja, in da nimamo samo dolžnosti napram sebi, temveč tudi dolžnosti napram svojim bližnjim, ki žive z nami skupno pod eno streho in predstavljajo tako skupno eno družino bratov in sester enega mesa in ene krvi.
Kdo so tisti, pravimo? Obrnite list na zadnjo stran, obrnite ga na notranje strani, in poglejte jih! Na zadnji strani najdete imenik trgovcev in obrtnikov, brez katerih bi skoro gotovo list že davno ne mogel več izhajati. Ko je pred leti nastopila zadnja depresija, so iz lista kot bi odrezal izostali tudi vsi prej običajni oglasi velikih ameriških tvrdk, ki so predstavljale glavni vir dohodkov za vzdrževanje1 lista. Ti oglasi se tudi pozneje niso vrnili več in se najbrž ne bodo. Nadomestilo zanje — četudi samo delno — pa je našel v zavednosti naših trgovcev in obrtnikov, ki na ta način z majhnimi letnimi prispevki pomagajo vzdrževati vsaj tednik naprej.
Obrnite list na notranje strani in tam najdete po večini zopet ista imena, poleg njih pa imena naših društev, teh stebrov mihvauške naselbine, ki tvorijo jedro vsega našega javnega življenja. Najdete tam dalje tudi imena onih, ki — četudi niso v “businessu” — znajo vendar ceniti delo, ki ga vrši list za naselbino ter niso oklevali pokazati mu ob njegovem jubileju, da so mu njegovi odkritosrčni prijatelji, ki hočejo, da živi in dela še naprej za interese naše skupnosti. Vsi ti, ki jih stalno vidite v listu, ne samo v tej številki, so nadaljni odločevalni faktor, ki pomaga vzdrževati list. — Hvala vam torej vsem. vi buditelji slovenske misli med mlačneži, vi čuvarji slo-v.. ...kuga ...i.: .na med tujci.
•'astnem številu prijateljev, ki z vimi naročnici vred, stoje listu ob strani, lahko ” zn ipau rerno v bodočnost. Minilo je prvih — najtežjih — petindvajset let in v odzivu, kateremu smo priča z današnjo številko, lahko vidimo garancijo, da bo milwauski slovenski list živel vsaj še tako dolgo, dokler bodo živeli njegovi zvesti prijatelji. Za njimi pa bo padla naloga, vzeti v roko njegovo usodo, na našo mladino, o kateri upamo, da ga bo negovala in gojila — četudi ne več v jeziku svojih staršev, vendar vsaj v njihovem duhu — z isto ljubeznijo in udanostjo kot smo ga gojili mi ter ga ji predali kot svojo zapuščino.
DVEMA PRIJATELJEMA V SPOMIN
(Nadaljevanje 8 1. strani.)
tamburašev na uho tako jasno in tako lepo, kakor pred dolgimi, dolgimi leti v Milwaukee na kaki zabavi v S. S. Tuni dvorani, ali v Harmonie dvorani, kajti njegov zbor je igral
■fr Valentin Ifuzbornik (Lenta)
s preciznostjo in z občutkom, in zato so njegove melodijo človeku tudi ostale v srcu. Isto velja tudi za njegove petsmi. Dobro se spominjam njegove: Vojaki na potu, Svoboda, Na dan, in več drugih. Nekaj od teh, ki jih je pel njegov zbor, sem čul peti tudi pozneje, a zdelo se mi je, da skoro so to drugi napevi, kakor pa so jih peli Lentovi pevci. Med temi naj omenim: Šel bom na plani nco v vas, Sem fantič z zelenega Štajerja, Kaj pa ti pobič, itd.
Z Lento sva bila dobra prijatelja do njegove smrti, čeravno si nisva dopisovala po mojem
odhodu iz Milwaukee. In ko nas je po njegovi smrti obiskala v New Yorku njegova hčerka ob priliki svojega ženito vanjskega potovanja, nam je pravila, da ji je “ate” naročil, da nas mora obiskati, če kedaj pride v New York. Njegova hčerka nam je tudi povedala | marsikak doživljaj, ki sva ga • doživela z Lento, Še predno se i je poročil. Iz tega sklepam, da je tudi on do mene gojil ista čustva do konca, kakor sem jih jaz imel in jih še imam do njega.
Kot navdušen in priden delavec na izobraževalno-društve-nem polju, je Lenta tudi uvide-val nujno potrebo po slovenskem časopisu v milwauski naselbini. Isto velja tudi za fante in može, ki so se zbirali v njegovem krogu. Zato gre ravno pokojnemu prijatelju Lenti in njegovi skupini znaten del zasluge, da je naselbina dobila svoj list. In ko je ‘Bodočnost’ pričela izhajati, je bil Lenta tudi vnet agitator zanjo.
V dobi vsakega posameznika pridejo trenutki, ko zvest, odkrit in nesebični prijatelj neizrečeno veliko šteje, in zame je pokojni Lenta bil eden takih prijateljev, za kar mu ostanem hvaležen do konca svojih dni.
Prijatelj Veranich
Resno dvomim, da bi “Bodočnost” dobila naslednika v “Sloveniji”, ako bi ne bilo pokojnega Franka X. Verani-cha. In da ima milwauška naselbina še danes svoj list, gre v prvi vrsti zasluga njemu.
Pričeti izdajanje lista brez kapitala in v okolščinah, v kakršnih je pok. prijatelj Veranich pričel izdajati “Slovenijo”, ni nikaka igrača, vsaj za resnega človeka ne, in človeka, ki nosi v sebi čut odgovornosti za svoja dejanja. Še, če bi človek na roki imel par tisoč dolarjev kapitala za začetek tako-gapodjetja, bi to ne bilo posebno lahko. Toda je že prva številka lista izšla “na upanje”, in se je list potem vseeno vzdržal in celo napredoval, je pa to gigantsko delo, ki priča o veliki energiji, sposobnosti in ^vztrajnosti izdajatelja.
Kaj drugega bi seveda bilo, ako bi izdajatelj imel za seboj kako organizacijo, ki bi bila v listu direktno zainteresirana. Kaj dragega bi tudi bilo, ako bi list bil vprežen v kako stranko, katera bi bila že iz lastnih interesov prisiljena listu pomagati ali. ga vsestransko podpirati. Toda pričeti nestrankarski in neodvisen list “na svojo lastno pest”, je pa povsem nekaj drugega. Kaj to pomeni, ve le oni, ki je kaj takega sam poizkusil.
Samo zato, ker je bilo v Ve-ranichu združenih toliko potrebnih kvalifikacij za t.b o podjetje, je on uspel v v o jem delu.— Bil je izredno priden in vstrajen. Njelmu ni bilo nič posebnega delati po 15 ali 18 in celo še po več ur na dan. Podnevi letati okrog za naročniki, za oglasi in drugimi zunanjimi opravili, a zvečer pisali za list in staviti na njem. Druga in odločilna njegova kvalifikacija pa je bila ta, da se je v Dulutiiu zadostno priučil tiskarskemu delu. Tako je vse tiskarsko delo pri svojem listu lahko opravil sam in na ta način zmanjšal stroške lista, ki bi mu bili prej ali slej “zavili vrat”, kakor so ga zavili “Bo dočnosti”. — Tretja njegova kvalifikacija je bila ta, da je imel za seboj trgovsko izobrazbo, kar je imelo za posledico to, da pri njem ni bilo posebno veliko sentimentalnosti, temveč da je vsak korak preraču nal bolj s trgovskega stališča, kot pa iz drugih ozirov. Napredek njegovega lista je bil zato toliko počasnejši, a zato toliko bolj sigurnejši. — Četrta njegova merodajna kvalifikacija je bila njegova izredna skromnost, tako v privatnih kot tudi drugih njegovih zahtevah. Takoj ob začetku se je zavedal, da se podaja na pot, ki ne bo pokrita niti z mahom, niti z rožicami, pač pa s težkim delom, z nasprotovanji in osebnimi žrtvami. Nasprotno pa se je tudi zavedal, da mora iskreno, pošteno, smotemo in vztrajno delo premaaati.vse ovire. Zato se je lotil izdajanja “Slovenije” z odločnostjo in veseljem. In ko mu je pozneje priletelo kako poleno pod noge, je bil na to že pripravljen, in mesto da bi ga tako poleno oplašilo, ga je še navdušilo za tem inteziv-nejše delo.
Po značaju je bil Veranich precej svojevoljen, a ni bil fanatičen. Držal se je svojega prepričanja, isto branil in zagovarjal do skrajnosti, a bil je istočasno dovzeten za zdrave in stvarne argumente. In če je sprevidel, da je v zmoti, je bil tudi pripravljen ubrati novo smer. Zato je večkrat prišel
navzkriž s strogimi in zagrizenimi strankarji, kar je povsem naravno. Prišel je z njimi v precej hude polemike in konflikte. Bil pa je iskren v zagovarjanju svojega stališča. Sicer pa je takim pojavom izpostavljen vsak delavec v naši javnosti, a to ne zmanjšuje njihove značajnosti, temveč jo samo povečuje. Samo po sebi se namreč razume, da ne moremo biti vsi enih in istih misli in pri različnosti mišljenja so nesoglasja in polemike naravna posledica. Gre se samo za to, da smo iskreni in dosledni v svojem mišljenju in da smo pošteL ni ter stvarni v svojem boju. Po mojem mnenju se Veraniču ni moglo očitati ne prvega, ne dragega.
S tem, da je Veranich pričel izdajati svoj tednik “Slovenijo ’ da ga je obdržal, izboljšal in povečal, je postavil podlago, na katero so nasledniki lahko zidali, in na kateri sloni danes tudi “Obzor”. In za vse one velike koristi, ki jih je milwau-ški slovenski list prinašal naselbini v teh dolgih letih, je naselbina Veraniču dolžna velik del priznanja in zahvale.
Ob tej priliki, ko ta list izhaja v slavnostni številki povodom 25-letnice, od kar je začel izhajati v Milwaukee prvi slovenski list, po mojem mnenju ne bi bilo prav, ako bi se ne spomnili moža, brez katerega bi te 25-letnice iprav gotovo ne bilo.
V SPOMIN FRANKU NOVAKU
nisem navajen dobrot, — samo ta moj želodec se nepjrestano krči. ko vrhu pa še ta vročina 1 Nisem te pričakoval. Ali je še kdo s tabo( Pa tako pozno si
(Nadaljevanje « J. strani.)
V sedem se tudi jaz. Sonce je zašlo. »Svetloba dneva se je spremenila v m rak in polagoma v močno temaPrijatelj Prank mi je začel razlagati na kratko kaj je namen njegovega leto-viščanja, zato da je zadovoljil moji radovednosti. Končno me je povabil v “kolibo”, češ, »— “da naju ne opikajo komarji, ki tudi niso nič boljši od mii-wauških”. In na njegovih u-stnicah sem pri teh besedah o-pazil lahek ironični nasmeh, ki je bil ta večelr prvi in zadnji.
Ko sva zasedla vsak svoj prostor v “kolibi”, me je prijatelj Frank vprašal: “Kaj je novega, važnega po svetu? Že pet dni nisem čitai nobenih časopisov ; niti ne vem, kaj je doli pri nas v Milwaukee.”
V mojem odgovoru sem se poslužil diplomacije. Rekel sem: “V Milwaukee so se tekom tedna vršile važne stvari. Proslavljali so petindvajsetletnico ženitbe; imeli so tri ali štiri ‘‘suprajs-pardije” in...”
“Nehaj vendar! Ne muči mi živcev še ti. Pripoveduješ mi stvari, ki še zdravi želodec pokvarijo. ’ ’
“.. .In pa v Rusiji so obelodani li nov petletni gospodarski načrt, ki gre največ za tem, kako povzdigniti težko industrijo. — Dunajska mestna u-prava je sklenila, da zgradi še dvoje stanovanjskih hiš, ki bodo po ogromnosti nadkrilile one, ki jih že imajo.”
Beseda Franka je postala hipoma živahna. O predmetu je začel razpravljati resno in obširno. Jaz pa sem ga poslušal — in učil sem se. Frank je bil v srcu in po naravi o takih stvareh naravnost navdušen, skoro bi rekel — brezmejen. Oprostil seru mu preveliki pesimizem in idealizem. Njegova želja, njegovo globoko uverje-nje v boljšo prihodnjo človeško in socijalno družbo je bilo tako veliko, da mu je ustvarilo včasih napačne predsodke. Njegova volja in istiniti namen, ter njegov idealizem je šel preko meje realnih okolnosti.
Frank Novak je bil človek, ki je lahko zapomnil to, kar se je naučil in slišal. Največji del tega večera sva se razgovarja-
la o dogodkih iz delavskega gibanja v ožji domovini in .nekdanji Avstriji. Skoro bi pozabila, da sva v Ameriki. Frank Novaku je bila delavska zgodovina v starem kraju izza zadnjih trideset let dobro poznana, i- vse važne dogodke si je zap m nil ter jih znal v po- j dre! -	Udejstvoval se je- v j
razvoj ,i	»bi v strokovnih er !
gamzacijaii in v političnih bojih — in učil se je. Novak je spoznal že v mladih letih krivični družabni red v današnji družbi. Za časa njegovega bivanja na Dunaju je imel dovolj prilike za učenje; in porabil jo je tudi v polni meri.
Poznal sem Franka Novaka že mnoga leta, ta večer sem ga pa — spoznal! Povedal mi je dosti in tudi zaupal. Bil je resen in v izrazih zmeren. O sovražnikih ni omenil nič. Govorila niso samo usta, govorilo je tudi — bolno srce. Zdel se mi je nenavaden. Najin pogovor je trajal pozno v noč. Pozabila sva na uro; kazalec se je pomikal proti polnoči. Poslovil sem se nenadoma, kakor sem došel. Prijatelj Frank pa mi je obljubil, da mi v kratkem vrne obisk in naročal mi je, naj poizvem za kakšnega dobrega zdravnika.
Ko sem se vozil domov, sem vedel marsikaj več. Bliščaji izgubijo na kričečem blesku, ako jih vzameš iz žamastih ovitkov in jih položiš na umazano mizo. Videl sem jih enkrat na taki mizi. Na misel mi je prihajalo marsikaj ... Ironija! Ali je pametno in pošteno, da ljudje, ki znajo misliti in so sposobni služiti napredku splošnosti, za zaslugo in nagrado naj spijo na trdem ležišču, med tem ko licemerstvo in hipokritstvo s svileno odejo pokriva svojo goloto in puhloglavost? Novak je delal zopet novo preizkušnjo — v sili j-e spoznaval prijateljstvo.
Franka Novaka v stari domovini nisem poznal, Rojen je bil v Savinjski dolini, v moji rodni občini Mozirje. Usoda je iz prvega početka hotela, da si je moral služiti svoj kruh že kot mlad otrok. Služil je v sosednji občini. V šolo so ga pošiljali v Nazarski samostan; u-čitelji so mu bili menihi. Njegove nekdanje sošolke, ki so sedaj v Ameriki, so mi pravile,
(Dalje na 8. strani.)
| K DVOJNEMU JUBILEJU MILWAUSKEGA LISTA | IZREKAJO ISKRENE ČESTITKE SLEDEČA DRU- J ŠTVA, DRUŽINE IN POSAMEZNIKI:	ti
I 1
I
I
1 I
Jugoslovanska Podporna Zveza “SLOGA”
m
?! Največja bratska podporna organizacija v državi Wisconsin, pri kateri 1
i? se lahko zavarujete za posmrtnino, bolniško podporo in izredno podporo, h
i	1
Pojasnila dobile pri glavnem tajniku, na: 929 South Cth Street. * w
DRUŠTVO IN ZVEZA “LILIJA” Wisconsin
Pri tej organizaciji dobite danes najugodnejše zavarovalne pogoje za slučaj bolezni in smrti, kakor tudi “20-Year Endowment” zavarovanje ter zavarovanje do;60. leta starosti. — Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na tajnika: Joe Matoh, 704 South 9th Street.
Društvo
“SLOGA” ŠT. I J. P. Z. S.
Milwaukee, Wis.
Društvo
“NAPREDNOST SLOVENCEV” ŠT. 3 JPZS. West Allis, Wis.
Ako še niste pr: nobenemu podporne ' '»mštvu. pristopite k iar>i. Za vsa pcjisaiia se obrnite n& tajnika: tteve Rozman, li •• Ho. 64th St.
Društvo
“NAPREDNA SLOVENKA” ŠT. 6 J. P. Z. S.
Milwaukee, Wis.
Društvo
“SESTRE SLOVENIJE” ŠT. 9 J. P. Z. S.
West Allis, Wis.
PODRUŽNICA ŠT. 12
Slov. Žen. Zveze
Milwaukee, Wis
AMERICAN STATE BANK
736 South 2nd St.
I
I
|
I
i
i
li
i
I
I
J
I
|
I
|
1
a
1
|
1
|
1
1
1
I
8
|
1
i
i
i
8
y
i
8
i
i
s
M
i
|
1
i
|
i
m
I
I
i
i
i
i
i
i
i
*
i
i
i
I
|
I
§
1
K
I
|
I
o
Ul
Tel.: DAly 6513 I
I
Milwaukee, Wis.
MR. & MRS.
NICK F. LUCAS
ODVETNIK
Tel.: GReenfleld 3«70
8 Res.: 1314 South COtli Street
Off.: 229 E. Wisconsin Ave.
M I 1 W A U K E 1
jMiii'iiiiWMfiiir'WMBinin'iwtr ~r~;; r-->T——
1 K DVOJNEMU JUBILEJU MILWAUSKEGA LISTA J | IZREKAJO ISKRENE ČESTITKE SLEDEČA DRU- J ŠTVA, DRUŽINE IN POSAMEZNIKI;	|
Društvo
“LUČ SLOVENCEV” ŠT. 2 J. P. Z. S.
Društvo
“BRATJE SVOBODE” ŠT. 7 J. P. Z. S.
Ra<l« S til ut
urednik in izdajatelj “Obzora’
Leo Zakrajšek
ustanovitelj in urednik ‘Bodočnosti
Društvo
“AMER. SLOVENKA” ŠT. 10 J. P. Z. S
Frances Škrabe, tajnica
Društvo
BRATSKI DOM” ŠT. 11 J. P. Z. S
Društvo
V SLOGI JE MOČ” ŠT. 13 J. P. Z. S
Društvo
Lodge
FORWARDS” NO. 16 J. P. Z. S
Lodge
CARDINALS” NO. 17 J. P. Z. S
Društvo
SV. IVAN NEPOMUK” ŠT. 20 J. P. Z. S
Žen. Pev. Zbor PLANINSKA ROŽA
PODRUŽNICA ŠT. 17 Slov. Žen. Zveze
PODRUŽNICA ŠT. 43 Slov. Žen. Zveze
Društvo
SV. JANEZA EV.” ŠT. 65 K. S. K. J
Dr. F. J. Kem, Cleveland:
Nekaj o naših časopisih v Ameriki
Pač bi bilo zanimivo in hvale vredno delo, spisati podrobno zgodovino a-meriških slovenskih časopisov in življenjepis njih urednikov. Začeli bi z misijonarjem .Jožefom Buhom v letu I)r. E. J. Kern 1891, ko je V Toweru, Minnesota, pisal in izdajal prvi slovenski list — A-merikanski Slovenec. Izučen tiskar iz Kranjčeve; novomeške tiskarne, Frank Sakser, ustanovi par let pozneje list Glas Naroda. (Prva številka je izšla 3. septembra 1893.) V Clevelandu bi našli Sokola Antona Klinca, sedanjega župana v Gorenjem polju pri Toplicah v stari domovini, kako s pomočjo par prijateljev in z denarnim doneskom nemškega zdravnika 'Kehresa z veliko težavo izdaja prve številke Narodne Besede v letu 1898. V Pueblu in pozneje v Chicagu se muči z Glasom Svobode narodnjak in prostomi-slec Martin Konda, Jože Za-vertnik pa ustanavlja na “Centri” v Chicagu socijalistični Proletarec 1. 1906. Že par let poprej je nekdanji kranjski notar Franc Schweiger s pomočjo tiskarja Maksa Buha
pričel s tiskarno in listom Glasnik od Gorenjega jezera, pri katerem sva se pozneje vež-bala v časnikarstvu Ivan Molek in jaz. Kje so pa Narodni Vestnik iz Dulutlia, Slovenski Narod iz Pueblo, Edinost iz Pittsburgha, Mir in drugi listi?
Potem pride doba glasil podpornik organizacij, pričetek dnevnika Enakopravnosti v Clevelandu (1917), mesečnikov Ave Marija, Zarja, to leto pa še Cankarjev Glasnik in Novi Svet.
Leo Zakrajšek je izdal prvi slovenski list v Milwaukee-ju. Kmalu po prihodu v Ameriko je bil 1. 1908 moj sourednik pri Clevelandski Ameriki, ki je i stega leta po prostovoljnem bankrotu Nove Domovine, na-slednjice Narodne Besede, postala glasilo clevelandske naselbine. Odtod se je Zakrajšek preselil v Milwaukee in tam 1. 1913 ustanovil Bodočnost. (O vsem tem bo brez dvoma pisano na drugih straneh od drugih bolj veščih rok.)
Potrebujemo pač kakega doktorja Ivana Prijatelja, ki bi nam znal nazorno opisati težave in muke pri ustanavljanju tiskam in listov ter vsei lepe lipe in visoke nade glavnih znanilcev slovenske besede! v A-meriki: potem šele bi mogli presoditi vrednost vsega dela,
obenem bi spoznali napake, katerih bi se naj bili izognili, da bi bil naš narod še srečnejši kot je dane«. Saj končno je namen naših časopisov predvsem da koristijo narodu in ga vodijo k duševnemu in telesnemu zdravju.
Poleg Leota Zakrajšeka, prvega urednika mihvauškega lista, sem imel priliko seznaniti se tudi s pokojnim Frankom X. Vcraničem in s sedanjim u-rednikom Obzora, Rado Staut-om. Vsi trije so bili v srcu dobri Slovenci in Jugoslovani, pomirljive narave, ne veliki strankarji, kar jih je usposob-1 jalo za uspešno delo med narodom.
Niso pa vedno vsi ljudje zreli za dobre misli in za pametne nasvete; včasih nekaj nepremišljenih in neodgovornih o-seb lahko podere mnogo dobrega, kar drugi zidajo, ker je njih pogled omejen na ozko sedanjost in na trenutno osebno zmago, ne gledajoč na splošno potrebe in bodočnost naroda. Veseli me, ko vidim, da ima Obzor vedno več prijateljev med mihvauškimi Slovenci. Ob 25-letnici slovenskega časopisa in ob 10-letnici Obzora čestitam Mihvaučanom na dosedanjih uspehih, listu J. O. — kakor tudi uredniku in njegovi delavni soprogi — pa želim še dolgo življenje v večjo korist našim ljudem.
K DVOJNEMU JUBILEJU MILWAUSKEGA LISTA IZREKAJO ISKRENE ČESTITKE SLEDEČA DRUŠTVA, DRUŽINE IN POSAMEZNIKI:
asm : :s
Društvo
“MARIJA POMOČ KRISTJANOV” št. 165 K. S. K. J.
West Allis, Wis.
Društvo
“SV. ANE” ŠT. 173 K. S. K. J. Milwaukee, Wis.
Društvo
“BRATOLJUB” ŠT. 234 S. N. P. J. Milwaukee, Wis.
Viktor Petek, gl. predsednik J. P. Z. S., Milwaukee:
Razvoj milwauske naselbine v 25. letih
Če bi hotel človek obsežno zapisati vse dogodke in razmah naših kulturnih in prosvetnih aktivnosti, bi mu to vzelo precej truda in obsežnega prostora.
V kratkih odstavkih- je seveda težko napisati to, kar se je dogajalo v preteklih petindvajsetih letih, ter omenim vse> kar je hvale in grajanja vredno. Dejstvo je, da so baš naše podporne organizacije bile povod našega kulturnega in gospodarskega razvoja, ter da se je tam začelo razne funkcije raznih ustanov našega javnega življenja.
V koliko so posamezne osebe vredne priznanja, to jaz ne bom ocenjeval, ampak bom to prepustil drugim, starejšim pionirjem, kot sem jaz, in kateri so v resnici postavljali temelj naši naselbini.
V času, ko se je nahajala naša naselbina v prvih stopnjah razvoja, nismo poznali medsebojnega pojmovanja, temveč smo bili omreženi s iz starega kraja prinešenimi predsodki, neplodovitimi idejami ter nerazumevanjem skupnega in složnega sodelovanja.
Šele, ko smo začeli spoznavati vrednost medsebojne kooperacije v času nesreče, ter se pričeli zbirati v podpornih organizacijah, je bil s tem postavljen temeljni kamen vsestranskega izobraževalnega delovanja v naselbini. Vzelo pa je precej časa, da sta se sporazumela “Štajerc in Kranjc” in da se nismo v toliki meti “pretepali” po salunih samo zato, ker nismo bili vsi samo iz e-nega kraja naše dežele.
Ustanovila se je slovenska čitalnica in s tem se je tudi pri-
čela doba kulturnega delovanja. Razvila se je na vseh straneh plemenita tekma kulturne in izobraževalne aktivnosti, ki je zelo vplivala na prejšnje stare1 in nezdrave razmere, ter dala naselbini popolnoma drugo lice.
Dobili smo pevske zbore, dramske in politične klube, ki so razvijali naselbino v pravem pomenu delavske kulture in izobrazbe. Videli smo na mil-wauškem dramskem odru slovite narodne igre kot “Rokovnjači”, “Legionarji” “Divji lovec”, “Deseti brat”, “Revček Andrejčelc”, “Hlapec Jernej” in še nešteto drugih. Ne bom pretiraval, če bom zapisal, da je tedanja mihvauška naselbina kulturno daleč prekašala tedanjo clevelandsko slovensko metropolo.
In baš tedaj je pokojni Frank X. Veranich ustanovil prvi slovenski časopis in s tein je bilo delovanju kulturnih in podpornih društev mnogo po-magano, ker je: list postal močno vzpodbujevalno sredstvo in je tudi precej povzdignil u-gled slovenske naselbine. Funkcionarji kulturnega gibanja so obenem bili tudi aktivni člani naših podpornih organizacij, ter zavzemali razne odbore pri posameznih društvih in večji del aktivnosti je vodila peščica zavednih kulturnih delavcev.
Po petindvajsetih letih je pa prišel vsestranski preobrat — nastalo je vse mrtvo. Prej tako živahna naselbina, se je sedaj pogreznila v močvirje zaspanosti. Prej aktivni delavci so postali sedaj rezervirani, drugi spet niso sledili, in mladina slovenske narodnosti se nam 'je odtujila, ker nima pojmovanja
do slovenske dramatike in slovenskega petja. Če iščemo vzroke za tak položaj naše naselbine, pridemo do zaključka, da breme odgovornosti v največji meri pade na rame urednikov našega lokalnega lista, ki so dopustili, da je nastal “kavs” in “ravs”, kar je naselbino pognalo v splošni vrtinec medsebojnega sovraštva in se je s tem ubilo vsako veselje do skupnega dela.
Da ima mihvauška naselbina svoj slovenski časopis skozi petindvajset let, gre največja zasluga v prvi vrsti Jug. Podporni Zvezi Sloga, ki je lokalni list najemala za svoje glasilo, kar je gmotno in moralno bilo v podporo slovenskemu časopisu.
Na drugi strani je pa časopis vodil propagando in agitacijo za splošen napredek in razvoj organizacije, da je s tem J. P. Z. Sloga postala v našem o-krožju ena najboljših in najcenejših zavarovalnih organizacij. Organizacija, ki ima največjo solventnost zavarovalnine, torej ena najsigumejših.
Organizacija, ki je v prvi vrsti pomagala svojim članom s posojili na njih domove ter vpeljala rezervno vrednost po-smrtninske police, t. j., da si član naše organizacije lahko sposodi denar na svoj n-iložen kapital, ali pa izplačitev istega v slučaju odstopa.
J. P. Z. Sloga je bila «ti/ei. faktor naše naselbine in bo tudi v bodoče, kajti stabilnost in zdrav temelj je pogoj, da bo sla naprej z duhom časa v boljšo bodočnost in splošen dobrobit ter povzdigo milwauske naselbine.
Društvo
“KRALJICA MAJNIKA” ŠT. 157 K. S. K. J. Sheboygan, Wis.
CONGRESSMAN
RAYMOND J. CANNON
M I L W A II KEK, W I S C O N S I N
WILLIAM H. WENDT
CITY COMPTROLLKR M 1 L W AUKEE, W I 8 C O N S I N
JOHN W. WOLLER
CLERK OF MUNICIPAL AND DISTRICT COURT
LEON A. SZYMANSKI
SUPERVISOR 5TII DISTRICT
1733 South 10th Street	Tel.; Mitchell 14JM)
M I I- W A U K E K , W I S C O N S I N
EDWARD M. COLLINS
ALDERMAN 5TII WARD
OFF.: 830 W. NATIONAL AVE.	TEL.:	ORCHARD	987,
M I L W A U K E E , WISCONSIN
REV. ANTON SCHIFFRER
ŽUPNIK PARK SV. JANEZA EV.
M I L W AUK E E , W IS C O N S I N
REV. VICTOR ROGULJ, O. M. C.
ŽUPNIK FARE SV. TROJICE
MR. & MRS.
ALVIN GLOYECK JR.
ODVETNIK
Res.: 201* N. Farwell Ave. Off.: 805 South 5th Street
Tel.: LAkeslile 5702 Tel.: Mitchell 2707
JUG O S L 0 V E N S K I OBZOR
    ........     -■■■■■	i.i—	m—■->■■■111—■ ...
n3i Frank Kerže, New York:
/£
K DVOJNEMU JUBILEJU MILWAUSKEGA LISTA IZREKAJO ISKRENE ČESTITKE SLEDEČA DRUŠTVA, DRUŽINE IN POSAMEZNIKI:
JOHN ERMENC, JR.
ODVETNIK
lies.s 2964 So. Losan Ave. Ites.: 2964 So. Lopi n Ave.
Tel.: SHeriduit «709 TeL: DAly 2240
M I 'L W A U K E E , WISCONSIN
MATH SCHIMENZ Jr.
POMOŽNI MESTNI ODVETNIK
782 W. Pierce Street
M I L W A U K E E
Tel. J DAly 3284 WISCONSIN.
MR. & MRS.
JOHN JELENC
POGREBNIK
Kes.t 1422 W. W aller St. Off.: 2816 W. National \ve.
Tel.I Mitchell 8278 TeLs Mitchell «0«6
MILWAUKEE, WISCONSIN
MITCHELL
TEL.:
m
1104 South lltli Street MILWAUKEE, WIS.
MR. & MRS.
JOSEPH MARN
GOSTILNA
1101 South 2nd Street
M I L W A F K E E.,
TeL: ORchanl 1918 WISCONSIN
JOSEPH TRATNIK
“VIENNA TAVERN”
3942 So. Howell Are.
M I L W A U K E E<, WISCONSIN
JOHN LENKO
GL. TAJNIK J. P. Z. S.
929 South 8th Street
M I L W AUKEE
WISCONSIN
AUGUST KOLLANDER
POTNIŠKA PISARNA ZA VSE PREKOOCEANSKE LINIJE
«419 ST. CLAIR AVENUE C I. E V E LANI), O H I O
MR. & MRS.
STEVE MOHORKO
EDINA SLOV. IMPORTNA
TRGOVINA IN ZELIŠČ
704 South 2nd Street
M 1 L W A U K E E
Naselbina z glavo in brez glave
TeLs SHeridan «480
Tel. s Oltclmrd 6927
986 W. National Avenue
M I L W A U K E E
W
MR. & MRS.
CIRIL MUŠKATEVC
GROCERIJA
STAROKRAJSKIH SEMEN
Tel. j BRoadway 28«7 WISCONSIN
ZA ODSOTNA MR. & MRS.
ANTON NOVAK
Mr. & Mrs. Anton Starlch
“NOVAK’S FOOD MARKET"
«07 South 6th Street	Tel.:	MArquett*	4«C2>
M I L W AUKEE-., WISCONSIN
MR. & MRS.
JOHN DOBNICK
SLOV. CVETLIČARNA
TeL: ORchard 864« I S C O N S I N
Pred menoj leži zemljepisna karta Zdr. držav. Mesta in vasi, velika in majhna, se vrste druga za drugim vse od Atlantskega oceana do Tihega morja, od kanadskih meja pa doli do Mehiškega zaliva.
Od časa do časa se mi pri tem pregledovanju ustavi oko na tej ali oni naselbini in zdi se mi, kot da sem se sestal z ljubo znanko preteklih dni. V spomin mi pridejo nekatera i-mena naših ljudi in za njimi pa vprašanje: ali je ta in ta še tam? Mogoče je, mogoče ga ni, in če je, se mu godi primeroma tako, kot pa meni na severni strani velikega New Yorka; vsepolno ljudi —• toda izmed naših ni nobenega!
Bili so časi, ko si lahko povlekel črto od New Yorka do Puebla, od .Toliota do Dulutha, a danes pa se je ta črta skrčila in omejila. New York, Pittsburg, Cleveland in Chicago, to je danes še črta. In če jo potegnem še nekoliko proti severo-zapadu, zadenem še Milwaukee. To je pa tudi vse. Imeli smo liste, v Jolietu, Duluthu, Pueblu — a danes niso več med živimi. Lahko, da so te naselbine še danes močna telesa, — toda listov, tistih vidnih, reprezentativnih glav ni več...
Enaki usodi bi bilo najbrž zapadlo tudi Milwaukee, če bi ne bilo Mr. Rado Stauta, urednika in izdajatelja Jugosloven-skega Obzora, ki praznuje te dni prvo desetletnico velikega in trudapolnega kulturnega dela. Ni sicer navada med nami, da se koga pohvali ali se komu kaj prizna. Baš nasprotno: čim več kulturnega dela ima kdo za seboj, več polen dobiva pod no-&e-
Desetletnico dela!... Bilo je enkrat v letu 1928. Prijatelj in kolega Staut se je bil pravkar vrnil iz stare domovine, kamor je šel s svojo ženo na obisk. Sedela sva v sobi in gledala na bujno zelenje v parku. Premišljevala sva clevelandsko naselbino — velika in močna je, a ne tako velika, da bi imela mesta in kruha za ljudi, kakršen je kolega Rado Staut. Zakaj Cleveland je bil že od nekdaj in je še danes čuden. Na zunaj so večkrat vzdihovali: ja, ko bi mi imeli... A če je prišel kdo, ki je bil zmožnejši in svetlejši od navadnih lokalnih leščerb, so ga pa kmalu obsenčili, da ni nikdo vedel zanj.
Enako se je godilo tudi kolegu Rado Stautu. Spoznal sem njega in njegove zmožnosti leta prej in bilo mi je žal zanj. Človek široke izobrazbe, izurjenega in jasnega peresa, vnet za pesem in dramo, v stari domovini izučen tiskar, ki lahko prime vsako delo v tej stroki in ne samo nekatero, kakor je1 navada v Ameriki.
Mislil sem ... Tam na seve-ro-zapadu od Chicaga leži Milwaukee s drugimi številnimi naselbinami, kjer je naš narod močan. Od nekdaj so se mi pri ljubile, zakaj, če si šel v Milwaukee, nisi čutil, da si v A-meriki, ampak nekje pri sosedu, ki ni daleč od naše domo vine. Milwaukee je imelo dolga leta liste, ki se1 pa nekako kar niso mogli ustanoviti. Menjali so se uredniki in listi, in tako je tudi pred desetimi leti prišel nekako glas do mene, da je tam izhajajoči list na slabem.
Kaj, ko bi poskusili Milwaukee? Povem kolegi Stautu, kar sem vedel in znal, napisal mu nekaj imen, katerih sem se še spomnil iz prejšnjih let — in sklep je bil storjen. Par dni kasneje se je prijatelj Staut že vozil s svojo ženo kakor pi-jonir v preteklih letih, da u-stvari, da dela, da organizira.
Človek izrednih sposobnosti na vseli poljih, se je poprijel, delal in tudi uspel. Deset let njegovega dela priča list “Ju-goslovenski Obzor”, in priča, kaj zmore inteligenten, podjeten in zmožen človek.
700 South 9th Street I	MILWAUK E E
Tel.: ORchard 6077 WISCONSIN
MR. & MRS.
FRANK PERKO. JR.
"PERKOS GARAGE"
t
42« South «th Street
MILWAUKEE
TeL: BRoadway 8860 WISCONSIN
.3.
Vsa ta leta sem prejemal list in zasledoval vse boje, ki jih je imel on v milwauški naselbini. Ni jih bilo malo in niso bili majhni. Ne boji, ki bi res pomenjali kako resnično in pravično oceno njegovega dela, ampak boji, katere je rodila včasih zavist, včasih pa zagrizenost.
Naš narod ima včasih res čudne navade. Kdo je vpeljal med naš narod to, da človek le takrat lahko duševno raste, če tlači večjega in boljšega pod sebe in ga uničuje, kdo je to vpeljal, pravim, res ne vem. Vem pa, da je tako!
Na drugi strani pa vem, da ima kolega Staut tudi svojo prijatelje in podpornike, zakaj, če bi teh ne bilo, bi bilo vse njegovo delo zastonj. Vedel sem tudi, da jih bo dobil, zakaj v Milwaukee in okolici žive povečini štajerski Slovenci, ki so poleg primorskih Slovencev najboljši del našega naroda. V večnih bojih za svoj narodni obstanek so si ustvarili kremenite značaje, — najvišje, kar more doseči človek na tem svetu. Oni so ustvarjali sebe, med tem ko smo mi iz bivše Kranjske gnbili sebe in svojet moči v brezpomembnih medsebojnih bojih, ki so največkrat vzeli vse, kar je bilo v človeku vrednega.
Zasledoval sem list “Jugo-slovenski Obzor” od prvega početka, in ugajal mi je vseskozi. Kolega Staut je razumel položaj naselbine in ustvaril list, v katerem je prostora za vse. Nas ni bilo nikdar toliko, da bi se mogli deliti brez občutne škode v verske ali razne politične skupine. In kjer so vodili take smernice, so se danes lahko že prepričali, da so
— izgubili. Mi smo le kaplja med stomilijonskim narodom, in čimbolj se cepimo, večjo škodo imamo. V teku dolgih let sem imel stike s tisoči naših ljudi in nikdar nisem prišel v navskrižje zastran verskega ali političnega prepričanja. Čemu pa? ... Kaj je meni napoti, kaj mene briga, če si ta ali oni išče zaslombe za rešitev svojih problemov v veri ali politiki? Če zahtevam svobodo prepričanja za sebe, s kakšno pravico jo morem odrekati drugemu?
Stališče, katero je zavzemal “Obzor” od svojega početka, odobravam in podpiram, ker to je edino pravilno za nas v Ameriki. Karkoli razdvaja, škodi, karkoli združuje, koristi.
Da je Milwaukee danes naselbina, živa naselbina, ne samo s telesom, ampak z najpoglavitnejšim njegovim delom
— glavo, je zasluga “Obzora”. Zakaj edino le list reprezentira naselbino, njeno kulturno in socijalno življenje, njeno delo
in težave — skratka: vse njeno življenje. Naselbina brez lista je telo brez glave. Če se kdo tolaži s tem, da se ta ali ona naselbina lahko oglasi v drugem listu, bi mu jaz rekel tako: res je tako. Ampak to so le posamezni glasovi, drobci, največ izgubljeni med druge podobne pojave, ki ti ne morejo dati žive, celotne slike, kakor jo more dati svoj list.
Naj vzamem za primer Penn-sylvanijo. Največja naša država, ki je dajala in še daje visok odstotek podpornikov in naročnikov za naše liste. Toda vsa leta je čutila, da ji manjka nekaj svojega. Poizkušali so različni — uspel ni nobeden. Da se daneis sliši v na'ši javnosti možne glasove pennsylva-nijskih rojakov, je vzrok ta, ker so dobili svoj list.
Nobenega dvoma ni, da se danes mihvauška naselbina ne zaveda, kaj ji pomenja svoj list. A ne samo Milwaukee, tudi kraji kot Sheboygan, Racine, Willard, Kenosha, potem gori po Minnesoti do kanadskih meja, katerih teritorij krije “ Jugoslovenski Obzor”. Dokler bo list, bo živelo tudi Milwaukee in vse naše naselbine proti severo-zapadu. Kadar ga ne bo, bo odrezana zadnja roka, ki sega iz Chicaga do Milwaukee, kakor so odrezane one, ki so držale Duluth, Pueblo in Joliet.
Deset let kulturnega dela je dosti, deset let boja je še več, največ pa je deset let neprestanih zmag. Če bi ne bilo teih, bi ne bilo danes lista.
K DVOJNEMU JUBILEJU MILWAUSKEGA LISTA IZREKAJO ISKRENE ČESTITKE SLEDEČA DRUŠTVA, DRUŽINE IN POSAMEZNIKI:
S
MR. & MRS.
ANTON BUTCHER
SLOV. MESNICA
122 W. Mhieral Street
TeL: Mltcliell 4401
MILWAUKEE!, WISCONSIN
I
1
I
I
I
1
(
i
MR. & MRS.
MARKO KLAIČ
“FIFTH WARD FOOD MARKET”
«41 W. National Avenue
I
I
|
I
&
TeL: ORchanl! 6717
MILWAUKEE
WISCONSIN
1
MR. & MRS.
MATH KOVAČIČ
GOSTILNA
«00 South 6th Street
MILW A U K E E
Tel.: BRoadway 2581> WISCONSIN
Tel.: GReenfield 4380
v NATIONAL COAL & SUPPLY CO.
1911 South 80th Street
Ralph Cheplak
8002 W. National Avenue Tel.: GReenfield 3661
Lastnika:
West Allis, WIs,
S. J. Smith
1967 South 76th Street Tel.: GReenfield 0602
WISCONSIN BOTTLING WORKS
“PRIDE BEVERAGES”
728 South 7th Street
Tel.: Mitchell 762»
MILWAUKEE, WISCONSIN
Z odkritim veseljem in zadoščenjem zasledujem delo “Obzora” in njegovega zmožnega in neutrudnega urednika, u-pravnika, izdajatelja, tiskarja, kolego Rado Stauta. In za njim, največkat v nevidni vlogi je njegova najpridnejša in najzvestejša pomočnica — njegova žena, zakaj njeno delo je skoro pravtako važno, in če bi ga ne bilo, bi ne bilo tudi lista.
Ampak to je samo ena stran. Draga, z enakim delom in zaslugami je velika in zavedna milwauška naselbina z vsemi tistimi blizu in dale«, ki dajejo pogoje za življenje.
Tako stojimo mi tukaj na skrajnem vzhodu, vi tam na skrajnem zapadu. Razdalje so velike, smernice enake: da obdržimo pri življenju naš narod, ne kolikor mogoče dolgo, ampak — večno. Res je, da narod lahko izgubi svoj jezik, kakor so ga drugi pred nami — ne moremo pa izgubiti tistih slovanskih posebnosti, ki so v naši krvi, naši tradiciji. Kjerkoli bomo in kar bomo, se bomo vendarle ločili od vseh drugih, kef imamo nekaj, kar je in more biti samo naše.
Deset let dela naj vliva listu in naselbini — živi naselbini milwauški — zavest, da se z dobro voljo in smotrenim delom doseže vse. S ponosom gledate lahko na polje, ki je rodilo polnih deset let in s pogumom stopajte v novo desetletje. Kar je bilo v začetku slabotno in negotovo, to je danes trdno in varno.
Naj služijo te vrstice kot iskren pozdrav vsem, ki so delali, delajo in bodo delali še v boljši razumnosti in večji slogi, — da ostanemo živi med živimi!
mr. & MRS.
STEVE NOVAK
SLOV. MESNICA IN GROCERIJA
«801 W. National Ave.
WEST A L L I
Tel.: GReenfield 2120
WISCONSIN
MRS. ANTOINETTE MIKEK
20C1 N. 25th Street
TeL: Kllbourn 4012
MILWAUKEE, WISCONSIN
AREN BEVERAGE CO.
282 W. Bruc« Street	\
MILWAUKEE
TeL: MArquette 1162 WISCONSIN
NATIONAL ENGRAVING CO.
704 South 11th Street
MILWAUKEE
TeL: Mitchell 7710 WISCONSIN
MR. & MRS.
FRANK KRAU
DVORANA ZA VSE NAMENE
«001 W. Madison Street
WEST ALLIS
TeL: GReenfield 4670 WIS C, ON S IN
MR. & MRS.
FRANK SIMONZ
"BADGER STORE FIXTURES”
Joe Matoh, tajnik društva in Zveze “Lilija”, Milwaukee:
Spomini na petind vaj set let nazaj in poznej e
“Ali bi napisal tudi ti nekaj
381 W. Juneau Avenue
M I L W A U K E E
TeL: BRoadway 6076 WISCONSIN
v “Obzor”, zdaj ko bomo izdali slavnostno številko v spomin 25-letnice slovenskega časopisa v Milwaukee?” Tako me je nagovoril ob priliki urednik “Obzora”. “Ja, jaz ne vem, kaj naj napišem in kako?” sem mu odvrnil. “Well, kar pač in kolikor veste vi, ki ste bili v Milwaukee že pred 25 leti, kako se je to ali ono razvijalo,” sem dobil odgovor.
Saj res, glej no, 25 let je že od časa, kar smo se prizibaii preko velike “luže” v to ob-
ljubljeno deželo. Čak no, saj je že prešlo celo 27 let v mojem slučaju. Je že preko polovice mojega življenja, odkar bivam v Milwaukee. Ob takih spominih šele človek pravilno izračuna, da je v resnici že star, pa če se še tako dobro počuti. No, kam uhajam, saj to ni moja obletnica, ampak obletnica slovenskega lista v Milwaukee.
Kako je že treba ob takih prilikah nastopati, čestitati, pisati in govoriti? če vzamem stil naših društvenih, zakonskih ali drugih obletnic, bo
prevsakdanje, predolgočasno, prenavadno; če pišem pa drugače, se znam komu še zameriti.
Zamera gor ali dol, takole bom naredil. Poglobil se bom za trenutek v preteklost in spravil na papir moje najsvetlejše spomine izza časa bivanja v Milwaukee. Napravil bom to na način, kot bi kramljal z najboljšim in zaupanja vrednim prijateljem. Pisal pa bom o tisti točki, za katero sem se vedno najbolj zanimal in mi je
(Dalje na 5. strani.)
DR.
62« W. National Avenue
E. C. FRANTZ
DENTIST
TeL: ORchard 1370
MILWAUKEE, WISCONSIN MR. & MRS.
PAUL J. LUCAS
ALDERMAN 1ST WARD
1606 South 68th Street
TeL: GReenfield 6823
WEST ALLIS, WISCONSIN
W.Mitchell at S.Tervth St
I K DVOJNEMU JUBILEJU MILWAUŠKEGA LISTA
I IZREKAJO ISKRENE ČESTITKE SLEDEČA DRU-
I
ŠT V A, DRUŽINE IN POSAMEZNIKI:
Ev*
A My sincerest congratulations on the Silver Jubilee of Wisconsin’s only p Slovenian newspaper and to tha editors and publishers, Mr. & Mrs. pi Frank R. Staut of the “Jugoslovenski Obzor”, on its 10th Anniversary. A Greetings to the Slovenian colony in Milwaukee and congratulations p	on	your	fine	support	to	the	Obzor.
County Judge
JOHN C. KAREL
HERBERT J. STEFFES
District Attorney
Milwaukee, Wisconsin
WALTER J. MATTISON
City Attorney
Mr. & Mrs. JOHN AND1ROJNA
GOSTILNA
TEL.: ORCHARD «011
1008 SOUTH 44TH STREET
SANITARY SODA WATER CO
TOM In STEVE VODENJAK, lastnika
Tel.: GReenfield 3620
PRIJATELJA AMERIČANA
Tel.: GReenfield 6553
Tel.: Mitchell 4790
Dr. E. O. Guenther
Dentist
Dentist
6227 W. Greenfield Ave.
805 South 5th Street MILWAUKEE, WIS
ČESTITKE PESNIKA IVANA ZORMANA
Iskrene čestitke vztrajnemu in požrtvovalnemu u-redniku, gospodu Rado Stautu, ob 10-letnemu jubileju “Obzora”! Iskrene.čestitke zavednim našim rojakom v milwauski. naselbini, ki so listu stali ob struni vsa ta leto!
“Obzor” je vršil ves ta čas veliko narodno misijo: vzbujal je slovensko zavednost, podčrtaval slovensko skupnost in budil zdrav narodni ponos. Zato mu kličem tudi jaz — še na mnoga leta!
Ivan Zorman.
I K DVOJNEMU JUBILEJU MILWAUSKEGA USTA | IZREKAJO ISKRENE ČESTITKE SLEDEČA DRU ŠTVA, DRUŽINE IN POSAMEZNIKI:
I mmtzmmmmm zame.
MR. & MRS.
FRANK SUSHNIK
GOSTILNA
338 N. 8th Street
Tel.: BRoadtvay 9031
FRANK FUZER
rininbfiif; Jt Heating
FREE-MAN” AUTOMATIC STOCKER
040« W. Greenfield Ave,
MR. & MRS.
JOHN ZAWERSHNIK
SLOV. PLUMBER
4635 W. National Ave,
ANTON MUHICH
“The Ren« Gardens”
TRI KABARETNE PREDSTAVE VSAK VEČER
908 Soutli 5th »treet
Jtt I L W A U K E E , WISCONSIN.
SCHLOSAR’S DRY GOODS
5801 - 5805 W. National Ave,
Tel.: GReenfield 4772
LEVY DEPARTMENT STORE
523 W. National Avenue
in petje. Ustanovili smo dramski odsek “Lilije” in kmalu potem tudi pevski zbor “Danica”. Dolgo vrsto let smo se z veseljem in ljubeznijo oklepali pesmi in drame. Naj večje naše veselje, oziroma najlepše življenje, je bilo hoditi na vaje in seje. Vse drugo je moralo prej v stran kot pa opustitev vaje. Držali smo se tudi strogo discipline in reda.
Prvo zanimanja za pesem in dramo se je porodilo že leta 1915. Pri “Liliji” pa je bil u-stanovljen prvi dramski odsek 1. 1916 in kmalu nato pevski klub “Danica”, pri katerem so sodelovali večina isti člani kot pri “Liliji”. “Danica” je gojila najprvo cerkveno petje, in sicer pri cerkvi Sv. Janeza Ev. Zbor je prvotno sestoja! samo iz moškega članstva. Naš prvi učitelj je bil Frank Mikek, ki zdaj, žal, počiva že v zemlji. Potem nas je nekaj časa poučeval pokojni E. E. Heiin, pozneje pa Frank Kovačič, ki je zdaj pevovodja in organist v Waukeganu. Za kar smo se fantje tedaj zavzeli, smo tudi hitro dosegli. Rabili smo na primer nove orgije. V par tednih smo imeli kar pet stotakov skupaj in kupili smo orgije, ki so še zdaj v rabi pri cerkvi Sv. Janeza Ev. Šli smo okrog za prispevki in darovali so tudi taki, ki so drugače vedno bili proti cerkvi. Če se prav spominjam, je bil pevski zbor “Danica” na vrhuncu leta 1924. Sestojal je takrat kot mešan zbor iz preko 45 članov in članic ter je zapel, da bi se lahko brez strahu kosal z najboljšim zborom v Ameriki. Saj je pa Heim bil tudi ponosen na nas. — Potem smo pa šli z u-spehi enkrat dol enkrat gor, kot se pač dogaja povsod z mladimi ljudmi.
njega bile najslajše ure v mladosti tiste, ki jih je prebil v dramatiki in petju. Pa tudi najplodonosnejše, kar se zavedamo zdaj tudi mi, in težko verjamem, da se danes kdo kesa in obžaluje ure, ki jih je tudi prebil pri dramatiki in petju.
Oti leta 1916 do konca 1. 1928 se je delalo vedno skupno z “Danico”. Leta 1929 sta se ti dve grupi še bolj združili. 'Iskali smo združenje vseh dobrih pevskih in dramskih moči pod skupnim novim imenom, kar pa ni uspelo. Zato sta se združila samo “Danica” in dramski odsek “Lilije” pod i-
M
I
I
|
M
Dramski odsek “Lilije” je delal vedno skupno z “Danico”. Imeli smo takorekoč dva odbora, a ene in iste člane. Po povprečnem računanju mislim, da smo postavili na oder blizu sto iger v slovenščini, za časa delovanja dramskega odseka “Lilije” in “Danice”.
Največja zasluga za ustanovitev dramskega odseka “Lilije” gre Mr. Leo Zakrajšeku, ki zdaj živi_v New Yorku. On je bil prvi naš vspodbudnik, svetovalec in tudi izvrsten režiser do odhoda v New York, potem smo pa sami po svojih najboljših močeh nadaljevali započeto delo. Mr. Zakrajšek nam je večkrat pravil, da so za
menom “Milwauški oder”. Prekrstili smo ime v Dramski in pevski zbor Slovenskega Doma v namenu, da pomagamo in podpiramo idejo Slov. Doma. Doseglo se je pa baš nasprotno: po kratkem času se je ta zbor podal v počivanje. Zbor je vodil in učil Mr. Ciril Muškatevc.
Naj tu navedem tudi imena vseh, ki se jih spominjam, da so od pričetka bili člani in u-stanovniki dramskega odseka “Lilije” in delovali pri “Danici”, pa tudi tiste, ki so pozneje ob enem ali drugem času dajali svojo zmožnost in pomoč pri dramskem odseku “Lilije”, “Danici” in tudi Dram. in pev. zboru Slovenskega Doma.
To so bili: Frank Medle, Jack Medle, Frank X. Veranič (umrl), Frank Matoh, Ciril Muškatevc, Joe Ajdicli, John Vidmar, John Pušavec, Jakob Stariha, Alojzija Stariha, John Bismark, Frank Homar, Joe I-vančič, Mike Kenda, Anton Ivozleučar, Frank Demšar, Frank Potočar, John Skušek, Pavel Steffan, Vincenc Jevni-kar, Martin Rožič, Anna Hren, (por. F. Puncer), Antonia Ivas-ner (umrla), Mary Juretich, Kristina Gallun (por. Rebemi-šek), Frank Bužga (umrl), Louis Galob (umrl), Louis Kirn, Louis Dragan, Frank Dragan, Frank Šest (umrl), Steve Hojnik, Ana Potočar, Leo Košak, Frances Kastelic, Louise Maierle, Anna Maierle>, Agnes Gallun (por. J. Bačun), Amalija Hojnik, Anna Švigelj, Katie Muškatevc, Josephine Stanzar, Mary Suban, Louis Suban, Rozie Medle, Joe Saje, Frank Suša (umrl), Mike Gei-ser, Math Janežič, Rose Kovačič (por. Jenko), John Reigelj. John Shartz, Karel Regenfel-der, Mike Papesh, Frank Bo-
(Dalje na 8. strani.)
HOTZ & MOHAUPT FURNITURE CO.
816 W. National Avenue
Tel.: Mitchell 3110
Passer
FURNITURE CO.
838 W. National Avenue	Tel.:	Mitchell	lGfil
M I L W A l! K E E , W 1 8 C O N S I N
SPECIJALNA PRODAJA NA VSEM POHIŠTVU ZDAJ V TEKU
GOOD HOPE CEMETERY
South 43rd & W. Cold Spring Road	Tel.: Mitchell 847s
M I I, W A II K E E , W I S C O N S I N
MRS.
JOSEPHINE RAZBORNIK
GROCERIJA
1011 W. Pierce Street
Tel.: ORchard 700-2	;
I
M I L W A U K E E , WISCONSIN	I
MR. & MRS.
JAKOB OBLAK
5824 W. National Avenue	Tel.: GReenfield 0048
W EST ALLIS, WISCONSIN
PETER R. LOGUE CO.
RABLJENA MAŠINERIJA IN KOTLI
1828 W. Pileree Street	Tel.: OKchard 2313
M I I, W A l! K K E , W I S CIO N S 1 N
MR. & MRS.
JOHN SCHARTZ
KEGLJIŠČE IN GOSTILNA
1400 South 7th Street	Tel.:	ORchard	7117
M I 1, W A U K E li , HIS C O N S I N .
SPOMINI NA PETINDVAJSET LET NAZAJ IN POZNEJE
(Nadaljevanje s 4. strani)
bila najbolj pri srcu. Če bo to uredniku všeč in dal v javnost, dobro, če ne pa tudi O. K. in brez zamere.
Par let bom tukaj, da si bom nekoliko “prišparal”, potem bom pa šel spet nazaj v stari kraj. Tako se je slišalo že od nekdaj od novodošlih iz stare “kontre”. To je Lil namen večine in seveda se je pri večini obrnilo nasprotno in so se vsi lepi računi grdo unesli. Spočetka večina tudi vsakemu, ki ima le količkaj srca za ono, kar je zapustil v domovini, živi telo tukaj, misli in duša pa v domovini. Kdo bi se brigal za vse drugo okoli sebe. Prva in največja skrb je seveda za vsakogar delo, zaslužek, življenje. Potem zveza s starim krajem, pošiljanje pisem in ameriških “metuljev”, pričakovanje odgovora, zahvaljevanje in odgovarjanje, to je bilo veselje in zanimanje prvega leta.
Potem se prične človek šele ozirati okrog sebe, doživlja razočaranja, prevare, spoznava to ali ono v drugačni luči kot pa mu je bilo prej slikano, ali si je mogoče sam predstavljal. Življenje prične kresati in brusiti človeka in kdor gre^ čez večje preizkušnje in doživljaje, tisti postaja boljši in popolnejši človek.
Kakor sem se v otroški dobi začel zavedati življenja okrog petega leta starosti, in se še sedaj živo spominjam vseh prvih dogodkov, tako sem se začel zavedati šele po nekaj letih, da živim v Ameriki, in se pričel zanimati za okolico in zasledovati dogodke ter pričel sodelovati pri stvareh, v katere me je vpeljala družba in o-kolščine. Takrat še nismo poznali nobenega slovenskega lista v Milwaukee, a marsikje si pa videl v hiši tedanji nemški list “Germania”, potom katerega je tudi marsikateri Slovenec “ujagal” prvo delo, kakor tudi jaz. Glavne slovenske ulice so bile tedaj Clinton in Reed Street, naša slovenska “Grand Avenue” pa je bila tedanji Grove Street.
Prvi dogodek, ki mi je ostal v živem spominu je bil, ko smo si slovenski fantje ustanovili, na pobudo pokojnega Mr. Anzeljca, ki je vodil gostilno na koncu Pittsburgh Ave., godbo na pihala — “pleli muziko”. To je bilo veselja, čeprav nas je ta “špas” vsakega veljal najmanj par stotakov, predno smo se toliko izvežbali, da smo bili “taublih” za na cesto in potem za v dvorane in na piknike, kjer smo igrali za plese. Imeli smo za učitelja Nemca, po imenu August Kunze, ki je bil pivo vrsten dirigent. Vežba-li smo se, kajpak zopet v “sa-lunu”, pri Louis Bewitzu na prvi Avenue pri mostu, kjer zdaj vodi gostilno Joe Zvonar. Ker smo imeli nemškega učitelja, smo si seveda tudi nadeli nemško ime “Wiener National Band”. Najemali so nas tudi Amerikanci, in ko so se v starem kraju najbolj klali in pretepali za “domovino”, so nas kakor nekake posebne “eksem-plarje” vodili in kazali po Grove Streetu, da je to nemška godba, ki je ušla ravno v pravem času iz starega kraja, da se je izognila vojni. Povsod so nas seveda dobro pogostili in smo se tako prav dobro imeli. Pozneje smo ime spremenili na “Slovenska godba”. Kot posnemam iz slike, (takrat, ko smo si nabavili uniforme1), so bili pri godbi poleg mene še sledeči: Leo Košak, Thomas Vodenjak, Frank Zevnik', Frank Feri it seli, John Kegel, Steve Hovnik, Jack Strižič, Peter Kralj in John Ziherle. Zal, da se ne morem spomniti imen še treh, namreč “Picolo’ igralca, “Bass” igralca in i-gralca na veliki boben, katerih zdaj ni več v Milwaukee. Godba se je pozneje razpustila iz vzroka, ker je več igralcev odšlo v druga mesta iskat si kruha in zaslužka.
Najživahnejše mi vedno stopajo v spomin časi, ko smo se pričeli zanimati za dramatiko
MR. & MRS.
Anton Hren
‘Pittsburgh Tavern”
200 E. Pittsburgh Ave.
MRS.
Mary Tamše
“National Club House”
Mary O. Kryszak
739 W. National Ave.
Member of Assembly - 5th District
2003 SOUTH 11TH STREET
Milwaukee, Wis,
MR. & MRS.
Anton Wacak
železnina
Max A. Barczak
738 W. National Ave.
Alderman 1st Ward
1752 So. 63rd Street
MR. & MRS.
Joe Levar
gostilna
Martin Franzkowiak
801 South 2nd Street
Member of Assembly - 11 District
2501 So. 15th Street
Wm. Brunk & Son
Contractors
MR. & MRS.
Mihael Geiser
622 W. Walker Street
822 W. Bruce Street
MR. & MRS.
Louis Kožuh
Tel.: SHeridan 9764
“Old Spot Tavern”
MR. & MRS.
Wenzel Dtvornik
814 South 6th Street MILWAUKEE, WIS
Tajnik društva št. 13 JPZS.
Tel.: GReenfield 6158
3746 So. Clement Ave.
Frank S. Ermens
Zavarovalnina
Anton Bevec
6227 W. Greenfield Ave. WEST ALLIS, WIS
(The Wagon Wheel Tavern)
1217 South 62nd Street West Allis, Wis.
|r:.3a*e:.^wc..^we23a*^r.:3Wie:;L I K DVOJNEMU JUBILEJU MIL-WAUSKEGA LISTA IZREKAJO ^ ISKRENE ČESTITKE SLEDE-1 CE DRUŽINE IN POSAMEZNIKI: Mr. & Mrs. | Frank Bevšek 183 So. 2nd Street ■ Milwaukee, Wis.	K DVOJNEMU. JUBILEJU MIL-WAUSKEGA LISTA IZREKAJO ISKRENE ČESTITKE SLEDEČE DRUŽINE IN POSAMEZNIKI: Mr. & Mrs. Joe Zvonar 338 South 6th Street Milwaukee, Wis.
m Mr. & Mrs. Frank Skok II fotograf 1333 So. 61st Street West Allis, Wis.	Mr. & Mrs. Frank Sedmak 616 South 5th Street Milwaukee, Wis.
1 Mr. & Mrs. i John in Mary Bartell y 1444-A South 87th St. W e s t A 11 i s, Wis.	Mr. & Mrs. Frank Natlačen 901 W. Bruce Street Milwaukee, Wis.
jj| Mr. & Mrs. | Anthony Yeray 706 South 24th Street H Milwaukee, Wis.	Mr. & Mrs. Ferd. Klančnik 1039 South 5th Street Milwaukee, Wis.
|| Mr. & Mrs. Frank Medved I 3328 W. Burleigh St. Milwaukee, Wis. i	Budner Bros. Pharmacy 537 W. National Ave. Milwaukee, Wis.
i ~ 			 § Mr. & Mrs. Ignac Tominšek " 338 E. Bay Street || Milwaukee. Wis.	Mr. & Mrs. Frank Žlebnik 129 Solth 71st Street Milwaukee, Wis.
Mr. & Mrs. ! Joseph Gorenc 2413 Calumet Drive / Sheboygan, Wla.	Mr. & Mrs. Frank Remshak Vsa ta leta iti še sedaj zustopnik lista 4646 N. 32nd Street Milwaukee, Wis.
V' Mr. & Mrs. Anton Kastigar 2129 N. 15th Street Sheboygan, Wis.	Mr. & Mrs. Panče Ordanoff 1034 So. 5th Street Milwaukee, Wis.
Mr. & Mrs. Frank Remshak || 635 Pennsylvania Ave. Sheboygan. Wis.	Mr. & Mrs. John Perkovich 3151 N. 37th Street Milwaukee, Wis.
1 Mr. & Mrs. I Leo Koshak A Slov. popravljalnica avtomobilov 512 South 5th Street || Milwaukee, Wis.	Mr. & Mrs. Matt Udovč 3300 W. National Ave. Milwaukee, Wis.
|| H Mr. & Mrs. S Blaž Chuvan 2126 Lake Shore Drive y Sheboygan, Wis.	Mr. & Mrs. Math Schimenz, Sr. 732 W. Pierce Street Milwaukee. Wis.
I ‘ Mr. & Mrs. Joe Evanich A 929 So. 2nd Street Milwaukee, Wis.	Mr. & Mrs. —- John Selich 838 So. 6th Street Milwaukee, Wis.
’ Mr. & Mrs. y Frank Gregorčič 601 Solth 6th Street jj| Milwaukee, Wis.	Mr. & Mrs. Louis Ivančič 625 South <6th Street Milwaukee, Wis.
K Mr. & Mrs. Maks Dežman i 649 South 29th Street Milwaukee, Wis.	Mr. & Mrs. Rudolph Slatin 2530 N. 17th Street Milwaukee, Wis.
Mrs. | John Gorishek & Sin 733 W. Virginia St. A Milwaukee, Wis.	Mr. & Mrs. Anton Bevc 1220 So. 37th Street Milwaukee. Wis.
|| Mr. & Mrs. I Frank Lustik 644 South 9th Street y Milwaukee, Wis.	Mr. & Mrs. Lovrenc Žagar 1508 So. 38th Street Milwaukee, Wfs.
Mr. & Mrs. ■ John Kratchnik i 522 W. National Ave. ^ Milwaukee, Wis.	Mr. & Mrs. John Južina 1434 So. 66th Street West Allis, Wis.
Andro Nebec 5321 W. National Ave. I Milwaukee, Wis.	Fay Drug Co. So. 5th & W. National Ave. Milwaukee, Wis.
Mr. & Mrs. ^ Frank Peritz | 1239 W. Mineral St. Milwaukee, Wis.	Mr. & Mrs. Frank Kopač 1464 So. 89th Street West Allis, Wis.
* Mr. & Mrs. I Steve Hoynik 1007 So. 38th Street g Milwaukee, Wis.	Mr. & Mrs. Anton Tratnik 703 South 6th Street Mil waukee, Wis. " 	iwn	'
Frank Sepich, Sheboygan:
Življenje Slovencev v Sheboyganu nekoč
in danes
Shebovganska slovenska naselbina je že stara, in kolikor se morem zanesti na ustna izročila, so bili prvi slovenski nasefljenci že tukaj pred najmanj 50. leti. Ker pa o teli prvih naseljencih nimam trenutno točnih podatkov, se bom o-mejil in opisal življenje in aktivnosti naše naselbine po možnosti le iz moje dobe, to je od časa, ko sem se jaz naselil v to mesto.
Prišel sem torej v Sheboygan 1. 1912 in sicer iz Clevelanda v Ohio. Takrat je Sheboygan bil še precej velika naselbina. Računalo se je, da je okroglo tisočpetsto do dva tisoč Slovencev oziroma Jugoslovanov tistočasno živelo v njem. Torej jaz sem bil že bolj pri zadnjih njegovih naseljencih. Vendar, ako pogledam letnico 1912 potem pa letnico 1938, pa je precej lepa doba in človek se marsikaj lahko spominja iz preteklosti. Takrat, ko sem jaz prišel v to prijazno naselbino, je bila cerkev Sv. Cirila in Metoda ravno dozidana, a še ne popolnoma izgotovljena. Ustanovitelj in župnik te župnije je bil Rev. Čeme. Bil pa je jako bojevit, kar je potem izzvalo precejšnje boje med dvema različnima skupinama nasprotnega si mišljenja. Ti boji so se vodili v“ Glasu Svobode” in “Amerikanskem Slovencu”, drugi časopisi niso prišli v poštev, oziroma se niso spuščali v te naše domače boje v prvem početku; pozneje pa je bilo seveda tudi drugače.
Naj omenim, da naselbina se mi ni dopadla samo zato, ker je mesto čisto in prijazno, ampak tudi rojaki so se mi v splošnem dopadli. Radi tega sem se kmalu privadil in udomačil.'Videl sem, da imajo poleg cerkve tudi razna društva, ki so spadala k sledečim Jed-notam in Zvezam: K. S. K. J. ter J. S. K. J. — SSPZ., med njimi tudi društvo “Bratje Zaveze” št. 4 J. P. Z Sloga in dva druga samostojna društva S. N. P. J., ta čas še niso bila zastopana v Sheboyganu. Društvo te Jednote se je ustanovilo pozneje 1. 1918, a imeli so pa že pevsko društvo “Danica” in godbo na pihala. Prvi pevovodja “Danice” je bil rojak Kovačič, ki je bil obenem tudi organist slovenske cerkve. Zbor je že takrat nastopal na raznih prireditvah, vendar se je potem, ko je prišel v Sheboygan Frank Mikek, še veliko izboljšal. Pokojni Mikek pa ni vodil in učil samo “Danice”, temveč je tudi organiziral še en pevski zbor z imenom “Slovenija”, tako da smo imeli v Shebovganu dva dobra pevska zbora, ki sta nastopala ob raznih prilikah. Res, za časa Mike-kovega bivanja pri nas, je slovenska pesem veselo odmevala po Shebovganu, — le žal, da nas je prehitro zapustil in se preselil v Milwaukee. Sicer so si potem pevci pomagali s pevovodji tujih narodnosti, pa ni šlo, kar se razume, da tujec ne more poznati smisel pesmi, ako ne pozna duše naroda.
Tako je med nami ta čas potekalo življenje dokaj živahno.
Zbirali smo se zdaj tu, zdaj tam, prepevali in modrovali. Toda zadovoljni nismo bili: kot prijatelji in somišljeniki smo se zavedali, da nam nekaj manjka. V nas je bila mladostna želja po napredku in hoteli smo se udejstvovati na tem ali onem polju. Toda kako naj to dosežemo, ker nimamo primernih prostorov niti za društvene seje, kaj še za dramske predstave, predavanja, shode itd. Kako nam je bilo toplo pri srcu, kadar smo se pogovarjali in sanjali o skupnem Narodnem Domu. Zavedali smo se pomena take ustanove, toda — podvzetje akcije v to smer bi bilo nesmiselno, saj za takrat. To iz vzroka, ker je nekaj takega poprej že obstojalo v Sheboyganu. Kupili so namreč poslopje, ki naj bi za takratne razmere odgovarjalo potrebam naselbine ter služilo kot Narodni Dom, kar pa je potetm vse skupaj šlo “rakom žvižgat” radi nesposobnega vodstva, in to žo par let pred mojim prihodom v naselbino. Ljudstvo je torej bilo radi tega preplašeno, in mi smo morali čakati ugodnejših časov. Kasneje se je ustanovila tudi Ljudska čitalnica v naselbini, ki je zelo dobro služila svojemu namenu. In ko je za tem še bilo ustanovljeno društvo “Amerikanska Slovenka” št. 10 JPZS., ter naposled še društvo št. 344 SNPJ., je naselbina dobila čisto drugačno lice, ki nam je podžigalo upanje, da končno dobimo tudi Narodni Dom. A to upanje in te račune nam je prekrižalo Wilsonovih 14 točk.
Znano je, da takrat, ko je tudi Amerika stopila v svetovno vojno, je nje predsednik Woodrow Wilson naznanil vsemu svetu svojih 14 točk, med katerimi je bilo tudi “samoodloče-vanje narodov”. Mi smo seveda tudi postali jako navdušeni Jugosloveni, kajti prilika, da se končno osvobodijo Slovenci tujega jarma, je bila zelo velika. Na podlagi zahteve Ameri-Ke, da narodi sami odločujejo o svoji usodi, smo imeli upanje, da dosežemo svoj cilj. Šli smo torej na delo, prirejali shode, na katerih smo slišali razne govornike, kot dr. Vošnjaka, Et-bina Kristana, Frank Keržeta in še mnogo drugih. Razume se, da smo tudi pri tem imeli dve stranki: na eni je bila NARODNA ZVEZA, na drugi pa REPUBLIKANSKO ZDRUŽENJE. Vnel se je zopet boj med nami, in ta vojna je bila zelo srdita. Mobilizirano je bilo vse slovensko časopisje v A-meriki in tudi “Obzorov” prednik ‘Slovenija’ ni bila izvzeta. Tako smo reševali naš mili narod v stari domovini vsak na svoj način: kolektali smo za v “Milijon dolarski sklad”, bili smo pripravljeni napraviti marsikakšno neumnost, samo da- bi porazili nasprotnika, a med tem pa popolnoma zanemarjali in pozabili na' delo in probleme, ki so nas čakali doma. Razume se, da smo dosti zamudili v tem času. Toda vsake stvari je enkrat
) konec in tako jo bilo tudi svetovne vojne, a mi smo se zopet pričeli zavedati ter nadaljevati z delom tam, kjer smo prej pustili v nemar. Srečo pa smo tudi imeli, da smo kmalu dobili pomoč.
Kakor hitro je namreč bil sklenjen svetovni mir, so rojaki iz stare domovine zopet pričeli prihajati v Zdr. države. Z njimi se je v Sheboyganu zopet pričelo živahno življenje na kulturnem, prosvetnem in političnem polju; organiziral se je Socijalistični klub, ki jo dobro napredoval, dobili smo še žensko pevsko društvo A-merikanska Slovenka in tudi dvorano, ki nam jo je pripravil pokojni J. Fludemik. (Glej današnjo Fludemikovo dvorano). Tam je bilo poslej naše shajališče in tam so se tudi vprizarjale številne igre: socialne drame, operete, narodno in šalo-igre. Pa tudi shodi, predavanja itd. Časopisje je bilo polno sheboyganskih dopisov dobre vsebine. Važno ulo-go je takrat igrala tudi mil-wauška “Slovenija”, katere u-rednik je bil pokojni Frank X. Veranich. Ta je imel dobre dopisnike v Sheboyganu, ki so pridno dopisovali v list in ljudje so večkrat nestrpno čakali pismonošo, da jim prinese list, v katerem bodo našli novice iz Sheboygana.
Prvi režiser našega ljudskega odra je bil Martin Jelenc, za njim je prevzel Anton Zorman, ki je več'let uspešno režiral razne igre, dokler se ni utrudil ter delo opustil in — kdo bi mu zameril: narod je skop v priznanju in jako slabo plačuje svoje kulturne delavce. Zato človek, kadar breme postane le pretežko, istega odloži. Ako bi mi Slovenci znali ceniti delo teh delavcev, ki žrtvujejo čas in svojo duševno moč za dobrobit in povzdigo sploš-nosti, takrat, pravim, bi pa tudi bilo povsem drugače med nami. Dokler pa tega ne znamo oziroma nočemo znati, tako dolgo pa tudi ne smemo pričakovati nič boljšega v našem narodnem življenju.
Sheboygan je bil na vrhuncu svoje slave od 1. 1921 do 1. 1930, a od tedaj pa leze stalno navzdol. Krivda za to leži marsikje in vzrokov se dosti navaja. Po mojem mneju pa je vsa krivda in vsi vzroki te poti navzdol — v narodu samem 1 Menda bo le resnica, da imamo Slovenci nekakšno podedovano napako, ki se imenuje ZAVIST, in vse kaže, da je temu tako; poglejmo naše početje med seboj, kako se navdušujemo za eno ali drugo stvar, a kakor hitro vidimo, da je e-den ali drugi malo več zmožen, da je duševno močnejši, takrat pa — lop po njem, kaj bo ta, kaj bo on. Posledica je vedno da trpi splošnost, ker dotični trpi, dokler more, potem se pa rajši umakne, da se s tem izogne polenom, ki mu jih mečejo pod noge, največkrat lastni somišljeniki. To jo po mojem mišljenju tudi vzrok, da gre Sheboygan nazaj, mesto naprej.
John Lenko, gl. tajnik J.P. Z.
N ekoliko
Mesto Milwaukee je najbrž druga največja slovenska naselbina v Zdr. državah. Ponaša se lahko s tem, da ima sedež podporne organizacije J. P. Z. Sloga, razna pevska društva, kakor tudi kulturna in gospodarska, pa tudi svoj lokalni list “Obzor”.
Iz zgodovine slovenske naselbine najdemo, da se je že 1. 1905. ustanovilo prvo napredno podporno društvo “Sloga”, katero se je priključilo k S. N. P. Jednoti, prvi napredni organizaciji v Ameriki. Z ustanovitvijo tega podpornega društva se je začelo živahnejše delovanje med rojaki. Mala skupina rojakov si je ustanovi-
Sloga, Milwaukee:
pregleda iz preteklosti
la tainburaški zbor “Adrija” in za istim pa takoj pevski zbor “Zvon”, ki je začel uživa ti velik ugled v naselbini. V letu 1908 se je društvo “Sloga” radi nekega razdora odcepilo od S. N. P. Jednote ter je postalo samostojno. Seveda je začetek bil težak, ampak po dobrem zavarovalnem sistemu je organizacija rastla, najbolj pa zato, ker je bila napredna in svobodomiselna, katerega načela se še danes drži, teir je postala temelj sedanje J. P. Z. Sloga.
Ravno tisti čas pa je deloval med nami tudi že ustanovljen slovenski socialistični klub, ki se je pozneje priklopil k JSZ. — S pomočjo tega kluba
se je ustanovil socialistični pevski zbor “Naprej”, ki je i-mel dolga leta prvenstvo, bodisi v glasbi ali dramatiki. Kdor je čital slovenske časopise, ve, da je bil “Naprej” najaktivnejši med slovenskimi kulturnimi organizacijami v Združenih državah.
Prvi slovenski časopis, ki je začel izhajati v Milwaukee se je imenoval “Bodočnost”. U-stanovljen je bil po rojaku Leo Zakrajšeku, a je pozneje prenehal izhajati. Drugi slovenski časopis je bila “Slovenija”, ki je bila ustanovljena po rojaku F. Veraniču. Ta je prišla pozneje v roke sekciji komunistične stranke in je začela izhajati
(Dalje na 7. strani.)
§ K DVOJNEMU JUBILEJU MIL-S WAUSKEGA LISTA IZREKAJO ISKRENE ČESTITKE SLEDE-| CE DRUŽINE IN POSAMEZNI-
( K,:
I
Municipal Judge
Max W. Nohl
MILWAUKEE. WIS. Circuit Judge
Charles L. Aarons
MILWAUKEE. WIS.
MR. & MRS.
Thomas Kastello
Chief uf Police
K DVOJNEMU JUBILEJU MIL-WAUSKEGA LISTA IZREKAJO ISKRENE ČESTITKE SLEDE- 1 CE DRUŽINE IN POSAMEZNI- |
KI: | MR. & MRS.
Frank Fale
Hotel In restavraciju
836 Indiana Avenue SHEBOYGAN. WIS.
I
National Eat Shop g
Fred Williams, Prop.
614 W. National Ave. MILWAUKEE. WIS.
Tel.: GReenfield 3661 MR. & MRS.
Ralph Cheplak
8002 W. National Ave. WEST ALLIS, WIS.
I N V E S T M E N T Specializing in only Kogisteml
4425 IV. Nortli Ave,
K DVOJNEMU JUBILEJU MIL-WAUSKEGA LISTA IZREKAJO ISKRENE ČESTITKE SLEDEČE DRUŽINE IN POSAMEZNIKI:
K DVOJNEMU JUBILEJU MIL-WAUSKEGA LISTA IZREKAJO ISKRENE ČESTITKE SLEDEČE DRUŽINE IN POSAMEZNIKI:
Tel.: Kllbcmrn 7092-M
MRS.
Sophie Turek
iu sinova
MR. & MRS.
Lawrence Mesarich
6237 W. National Ave.
2807 N. 29th Street MILWAUKEE, WI S
MR. & MRS.
MIHAEL KIRN
MR. & MRS.
Jakob Stariha
GOSTILNA
2501 So. Delaware Ave. Tel.: SHeridan 0712
1339 South 7th Street
Tel.: ORchard 9784
Martin Remic
MR. & MRS.
John Mesarich
GOSTILNA
Kegljišče in gostilna
814 South 5th Street MILWAUKEE, W I S
839 South 2nd Street MILWAUKEE, W I S
Tel.: Mltlhell 5586
Tel.: ORchard 0383
MR. & MRS.
George Ritonia
GROCERIJA
Peter E. Burany
‘National Welding & Machine Co,
808 South 8th Street MILWAUKEE, WIS
713 South 5th Street MILWAUKEE, WIS
Tel.: Mitchell 7338
MR. & MRS.
Math Ferko
MR. & MRS.
John Jaklich
2312 So. Kinnicfkinnic Ave. Tel.: SHeridan 0180
1238 South 16th Street
Tel.: Mitchell 3615 MILWAUKEE, WIS.
2031 W. Pierce Street MILWAUKEE, WIS
Tel.: GReenfield 2644
Tel.: GReenfield 5909
MR. & MRS.
Anton Demshar
Kleparstvo
First & Klaus
Kontralktorji
1101 South 63rd Street
2040 South 92nd St.
Mr. & Mrs.
Frank Selan
Mr. & Mrs.
Joe Kratchnik
2009 South 71st St. West Allis, Wls
1227 South 4th Street Milwaukee, Wis.
Mr. & Mrs.
Jos. Schiretz
Mr. & Mrs.
Frank Sepich
1231 South 17th Street Sheboygan, Wis.
533 South 5th Street Milwaukee, Wis
Mr. & Mrs.
Valentin Maci
3079 N. 30th Street Milwaukee, Wis.
Mr. & Mrs.
Math Kmetec
3121 W. Greenfield Ave. Milwaukee, Wi’s.
Mr. & Mrs.
Joe Bacun
Mr. & Mrs.
Adolf Scharner
1600 South 31st St. Milwaukee, Wis
400 South 2nd Street Milwaukee, Wis
Zainer’s Accordion School
Ana Markelc
1712 W. Pierce Street Milwaukee, Wls
Milwaukee, Wis. 1672 So. Muskego Ave.
RIPPLE’S SHOE STORE
Tel; Mitchell 4762 g
I «20 W. National Avenue
nekoliko pregleda iz
PRETEKLOSTI
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Ppd imenom “Delavska Slovela”, ter je stranka isto prebelila v Chicago. Med tem ča->
som se je pa ustanovil list “Vestnik” po rojaku Frank Novaku, ki ga je vodil nekako štiri leta, nakar je prešel v roke današnjega lastnika, ki mu je dal ime “ Jugoslovenski Ob-zor”. Vsi ti listi so bili glasilo
Anton Kostanjevec Jr., West Allis:
To Obzor’s Silver Jubilee
It was just 25 years ago that some Slovene thought of publishing a Slovenian paper in Milwaukee. To many of the seniors it doesn’t seem so long ago, but to the younger generation it would seem interesting as to how it was started. It took a lot of hard work, and much patience to have a paper of this kind published in Milwaukee for the benefit of the Slovenes. Nevertheless it was started in the year 1913. Mr. Leo Zakrajšek became the first editor of any Slovenian paper edited in this state. He called this paper the “Bodočnost”, which meant the future, or things that are yelt to happen. This paper was short-lived, for in 6 months after its birth Mr. Leo Zakrajšek gave it up, for lack of support from the people. Without their aid, he couldn’t keep it up.
Then it was two years before another Slovene thought that it could be done. So in 1915, the late Mr. Frank X. Veranich took charge of the paper. He renamed it from “Bodočnost” to “Slovenija”. Mr. Veranich went along in fine style. In fact he made it a success, but it took a lot of work to accomplish what he did. It wasn’t long after he became editor that subscribers began to take faith that this paper would some day amount to something. However, Mr. Veranich too, began to tire, for most of the work was done by himself, and without any assistance it was hard to carry on. It, was in the year 1921 that Mr. Veranich sold it to a certain political party.
This was in 1921. When they took it over the paper was
again renamed to “Delavska Slovenija”. This edition wasn't like that of previous ones for it had other types of write-ups, of which the people were not interested to read. Their ideas were of different nature. Therefore after seeing that the subsriptions were decreasing as time) went along they were almost forced to quit. However, they were1 trying to make it go by moving it to Chicago and later to Do troit. But somehow it didn’t work either.
Then in 1924, Mr. Frank Novak starts a new paper in Milwaukee again to replace the “Delavska Slovenija”. This time it was called the “Vestnik”. Mr. Frank Novak was editor of this new paper for four years until 1928. While lie was in charge of this edition, lie gradually had the old subsreibers take back the paper. Although it took a lot of courage and patience, he again did not have much luck with his policy in the paper, which was similar to that of the previous “Delavska Slovenija”. So in 1928 he was forced to sell it out to somebody relse.
Then our present editor, Mr. Frank R. Staut came from Cleveland in the later part of 1928. So it wasn’t long after he came to Milwaukee that he took over the paper and renamed it to the “Jugoslovenski Obzor”, which means the “Yugoslav Observer”. A fine title for a paper serving the purposes of a Yugoslav colony in America.
Mr. Staut is also celebrating his 10th Anniversary as editor of the “Obzor”, at the same time that the paper is cele-
J. P. Z. Sloga. Pozabiti pa ne j go let delovala, a zaželjenega smemo, da je ta organizacija J cilja ni dosegla; to pa zaradi imela med to dobo kratek čas ■ nesporazuma med rojaki. Zem-tudi svoje glasilo z imenom ljišče, že kupljeno v ta namen, “Glasilo Jugoslovanske Pod- se je prodalo in korporacija pome Zveze Sloga”.	!	razpustila.
Poleg podpornih društev, j pevskih zborov, dramskih klu- Da pa slovenska naselbina v bov itd., se je tudi ustanovila Milwaukee ne zaostane za dru-v Milwaukee gospodarska usta- gimi, se je pozneje zopet ustanova, pod imenom “Ilirija”, no vila draga gospodarska u-Namen te ustanove je bil, po- stanova pod imenom Slovenski staviti si svoje poslopje, ki naj Dom, katera še danes obstoja, v prvi vrsti služi za zbirališče in nje geslo je: — Slovenski Slovencev. Ta ustanova je dol- Dom v Milwaukee!
Leo Muškatevc, Milwaukee:
Commencement
Upon reaching the end of his senior year in high school a boy is engaged in a ceremony called commencement excer-cises. Commencement means beginning, therefore the boy after 12 years of preparation begins his life. His pioneer days in which many obstacles had to be cleared to give him adequate equipment and tools to forge ahead, are over. The boy has had the fundamental skills entrenched into his mind and sets out to work with them.
After 25 years of service, 10 years as the “Jugoslovenski Obzor” ground has been cleared and a new path lids before it. A generation came from Europe and colonized in the new country called North A-merica. Some settled here, some there. Milwaukee received it’s share. Very few spoke English and out of necessity colonized and became clannish. This was all very well and good for the race was kept comparatively pure with little mixture of races. (The present census of Slovenes alone in Milwaukee is about 20,000).
As American ways were assimilated, new interests received the attention of our Slovenes. Many were breaking away from the nationalistic state they were in when they first came to Milwaukee. The language, the most influencing factor in the organization of our people became unnecessary as they learned to speak English. Because of petty differences, jealousies of position and wealth, moral decay set in. It broke up all the real organization there ever had been among our people. In fact, it has become so bad that at the present time descendents of our race are ashamed to acknowledge their nationality. They shrink from the “bohunkish” form of entertainment, education, its language and its arts, because disorganization is akin to ignorance. Who wants to be called ignorant? Because of that very thing we have little national pride now prevalent among our people. If you only knew the many beautiful
brating its 25th birthday. So to Mr. Staut should be given a lot of credit for keeping this paper going on record number of years, for none of his predecessors was able to establish this record. 10 years is a long time, but not for him. In order that the Slovenes wifi have their paper it takes much of a persons time, patience and energy and unless it’s given the proper attention it wouldn’t take long before there would be a declination again. So to all the men that have set there heart in making this paper a success, should receive a lot of thanks. For if it weren’t for them, we wouldn’t have one to-day.
things that have been handed down through the ages by our ancestors there would be no reddening of faces and ill-concealed feelings when you say “I am Slovenian”.
How can we go about remedying this fault? For the past ten years the “Jugoslovenski Obzor ’ ’ has been endeavoring to uplift Slovenian ideals to the same level and even higher than that of any other nationality. It has kept up with the times and as its name implies, is observant. Because of the ever increasing amount of English speaking Slovenes, the periodical is changing its column ratio in regard to the amount of English written in every issue in order to reach these Slovenes and bring their attention to the benefits which can and will be derived from our race. As an example, this article written eight years ago would probably not have been written for lack of readers. (Even now we are taking a chance.)
Why is a newspaper considered so important? In the early days when the only means of communication was by word of mouth, some man -beast slighty above the general level of ignorance devised another means of communication, crude chisel marks on a rock. But first of all a language had to originate and in order to have everybody understand what was being written on the rocks. As time went on they discarded rocks for papyrus, a fiberlike substance which could be rolled and put away in a conveniently small place for future references. From papyrus to crude paper, to books and so on to our present modern newspaper the most successful form of communication was writing.
What is the use of having a Slovenian newspaper? The power of .the press is as you all know practically dictatorial in its treatment. The pivot of all achievements is the recording of all data gathered. The pivot point of a nationality is not a personality or a group of personalities or even a lodge but the language itself or its deriviations. The need is evi-
20 AKROV FARMA
se proda ali odda v najem. Vključuje gostilno, plesišče, G-sobno stanovanje s kopeljo, vodo in elektriko in 3-avtno ga ražo. Vprašajte: Mrs. Elizabeth Rowe, 1924 South Grand
Ave., Sheboygan, Wis.
dent that we must and support our organization and a newspaper. Everywhere nationalistic pride is growing. We are lost if we do not make ourselves a power in this city. Why shouldn’t we have more Slovenians in important offices and concerns? Why shouldn’t we display our talented youths, our arts, literature and even industrial achievements. Only by supporting our one means of national strength and are organized sufficiently well to raise an opposition when the occasion rises can we stand for something in Milwaukee.
And so on this day of the commencement of the Yugoslav Observer an appelation is sent out to all its readers to uphold the ideals and traditions of our race which I know must lie in your hearts.
-------o-------
Članstvu društva ‘Sloga’ št. 1.
Milwaukee, Wis. — Članstvo našega društva vabim na prihodnjo sejo, ki se vrši v petek 1. aprila, ker se bo na tej seji vršila nominacija kandidatov za delegate na prihodnjo konvencijo J. P. Z. Sloga.
Na tej seji se bo kandidate samo nominiralo, volilo pa se bo delegate izmed njih na seji meseca maja. — Zato pridite gotovo vsi, da izberete prave iu sposobne može.
Prosim tudi zopet vse tiste člane, ki so vedno počasni s svojim asesmentom, da ga pra-voča sn o po ra vn a j o.
Frank Natlačen, tajnik.
PRIDRUŽITE SE
velikemu
IZLETU VSTARO DOMOVINO
katerega priredi
Slov. Ženska Zveza v Ameriki
v dveh skupinah in sicer
1. junija na NORMANDIE in 22. junija na ILE de FRANCE
Glavna skupina bo ona, ki odpotuje dne 22. junija na brzoparniku “lie de France”. S to skupino potuje tudi podpisani L. Zakrajšek, ki bo skrbel za čim udobnejše potovanje.
Ako ste namenjeni v stari kraj to poletje, je v Vašo Korist, da. se pridružite eni od skupin izleta SŽZ. Priglasite pa se takoj, ako hočete dobro kabino dobiti, kajti kdor se prej priglasi, ta boljšo kabino dobi.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na:
Leo Zakrajšek
General Travel Service, Inc.
302 E. 72nd St., New York, N. Y.
Vsa pojasnila o potovanju na tem izletu, kakor o potovanju v stari kraj sploh, dajeta iz prijaznosti tudi:
Mr. Frank S. Ernens,
6227 W. Greenfield Ave., West Allis, in
Mr. Steve Mohorko,
704 South 2nd Street, Milwaukee, Wis.
S E R V I C E ml Marketable Securities
Tel.:
Kllhoiirn
1166
Therefore, in order that we can continue to have our paper, let’s see how many more new subscribers we can have. We don’t only want to have a weekly paper, but hope to have a daily edition. How would that be? I’m sure that would be a nice tiling. Of course there would have to be an English section in it too, but after all that wouldn’t be hard to do. So give your hand. Help out and talce the paper. The more subsreibers the better.
Therefore in closing I want to extend my congratulations to the ‘Obzor’s’ 25th Anniversary, and may it continue on its road to progress for many years to come. With all its work in making it a paper that it is, we .just can’t leave it now I’m sure. With the years yet to come there will be someone that will be eager to take it over for the benefit of those that are interested of having an edition of this kind.
426 So. 6tli St. Tel.: llRoudnay 3660
V JUGOSLAVIJO
SAMO 7 DNI
če potujete im ekspresnih parnikih:
BREMEN • EUROPA
llrzi vlak ob Breme n in Kuropa v Brcinerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane
Ali potujte s priljubljenimi ekspres parniki:
COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourg*!, Bremena ali Hamburga.
Strokovnjaški nasveti glede vlzejev za priseljence in obiskovalce.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
130 W. Randolph St.
Chicago, IU.
HAMRURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0YD
Mike Geiser, predsednik “Lilije”, Milwaukee:
Za skupno delo
Ako pogledamo zgodovino inilwauških Slovencev, moramo ugotoviti, da se* je pričelo naseljevanje nekako pred 40. leti. Malo jih je, ki so od teh prvih naseljencev še pri življenju, in ki bi nam mogli podati pravo sliko začetnega življenja Slovencev v tej naselbini.
Vseh teh prvih priseljencev je bil cilj, samo začasno tukaj bivati, si prihraniti kolikor mogoče več denarja ter se potem zopet vrniti v svojo rojstno domovino. Zato pa beleži zgodovina pravo življenje 'šele tedaj, ko se je ustanovilo prvo podporno društvo v tej naselbini pred 35. leti. IN TO V RESNICI IZ POTREBE. To prvo podporno društvo je dalo podlago za razvoj naselbine, do današnje stopnje na društvenem polju.
Nismo pa napredovali v skupnem gospodarskem življenju prav nič. Veliko Slovencev je že pomrlo v teh 35. letih, ki so uživali sicer precejšen u-gled v življenju in bili vplivne osebnosti, — a kakšen spomin so zapustili na svoje življenje?
Le malo ljudi je živelo oziroma živi, ki jim bo ostal časten in trajen spomin v milwauski slovenski javnosti in ki so se zavedali, da ne pomaga veliko: število podpornih društev priseljencem do boljšega ugleda. Zavedali so se,- da je treba zavzeti še drugačno pot, ako si hočemo pridobiti boljši u-gled med drugimi narodi, ter jim pokazati, da smo Slo-
venci tudi kulturen narod, e-nakovreden z njimi.
V ta namen je bil ustanovljen pred 25. leti slovenski list jim pokazati, da smo mi Slo-v tej naselbini. Ta list je začel slovenske priseljence vzpodbujati in jim dokazovati, da so drugi narodi ravno tako priseljeni kot mi, in da imamo Slovenci ravno iste pravice in dolžnosti kot vsak drag narod.
Zakaj pa prvi slovenski list ni imel uspeha? ... Zato, ker se tedanje vodilne osebnosti v naselbini niso zavedale ali se niso hotele zavelati, da je dober časopis tisti voditelj, ki bi pomagal slovenskim priseljencem do boljšega napredka. Dopise pisati zmožne osebe, so rajši svoje dopise pošiljale ven iz naselbine v zunanje liste, ker doma menda ni bilo tudi dovolj dobro zanje. To se dogaja še danes. Tako so krivi ravno ti dopisniki, da milwauški slovenski list ni to, kar bi lahko bil, in da slovenska milwauška naselbina ni napredovala v skupnem gospodarskem življenju. Pravi vzrok vsemu temu je: neiedinost, sovraštvo, prepir, nevoščljivost, škodoželjnost in častihlepnost.
Petindvajset let nas je ta bo-l lezen mučila. Dajmo se zavesti vsaj zdaj ob -25-letnici i našega boja: da živimo skupno v enem mestu in da je torej naša dolžnost, da si medsebojno .pomagamo in drug dragega spoštujemo. Potem nas bodo tudi drugi posnemali. — To je moja srčna želja ob 25-letnici prve izdaje slovenskega časopisa v tej naselbini.
Alexsander Dumas:
V SPOMIN FRANKU NOVAKU
GROF MONTE CRISTO
Roman čudne usode mladega mornarja, ki je postal nedolžna žrtev zahrbtnih intrig, a pozneje lastnik največjega bogastva
na svetu.
ŠESTI DEL.
(Monte Cristo pomaga usodi spletati mrežo okoli gospoda Villeforta, Morcerfa in Danglarsa.)
I.
Krčma pri Zvoncu in Steklenici.
(170)	(Nadaljevanje.)
“O, o,” pravi Andrea, “ne sramujte se; ne jezim se, da ste potovali s pošto za menoj. Saj sem bil vendar skoro vaš soprog.”
In smejoč se nad temi besedami, Andrea odide in zapusti begunki skoro umirajoč od sramu in izročeni radovednosti množice.
Uro pozneje sta stopili v svoj popotni voz, oblečeni obe v žensko obleko.
Da bi jih odtegnili radovednim pogledom, so zaprli vrata hotela; vendar sta se morali mladi deklici zdaj, ko so se pri njunem odhodu vrata zopet odprla, peljati mimo dvojne vrste smejočih, rogajočih se ljudi.
Evgenija je spustila zavese, a čeprav ni nič več videla, je vendar še dolgo slišala mučni hrup.
“O, zakaj svet ni puščava?” reče in omahne gospici d’Ar-milly v naročje; oči se ji posvetijo kakor Neronu, ko je želel, da bi imel svet samo eno glavo, ki bi jo lahko odsekal na en sam mahljaj.
Drugo jutro sta izstopili v hotelu Flandre v Bruselju.
Zvečer pred tem so privedli Andreo v Conciergerie.
II.
Zakon.
Videli smo, kako lahko sta se gospica Danglars in go-špica d’Armilly pripravili na beg in ga izvršili; to se je zgodilo zato, ker so imeli vsi preveč opravka s samim seboj, da bi se mogli brigati še za druge.
Za zdaj pustimo bankirja, ki je z znojnim čelom mislil na svoja velikanska pasiva in na bankrot, ki so ga milijoni, kateri so mu ušli, naredili skoro neizogibnim, ter sledimo baronici, ki je šla, ko se je nekoliko zavedla od silnega, tako nepričakovanega udarca, iskat svojega navadnega tolažnika, Lu-ciena Debraya.
Baronica je želela to možitev, da bi se oprostila pokroviteljstva, ki jo je pri Evgenijinem značaju moglo samo ženi-rati: mati je namreč voditeljica svoje hčere le tedaj, če ji je tudi vzor razumnosti in neornadeževane čistosti. Samo pod tem pogojem si je mogoče misliti srčno razmerje med materjo in hčerko.
Toda, gospa Danglarsova se je bala Evgenijine bistroumnosti in nasvetov gospice d’Armilly; opazila je nekaj prezir-jivih pogledov, ki jih je vrgla njena hčerka na Debraya, pogledov, ki so bili, kakor da govore, da pozna deklica vse ljubezenske in denarne tajnosti, ki vežejo njeno mater s tajnikom,
— dočim bi bilo bistrovidnješe in natančnejše opazovanje baronici pokazalo, da se njeni hčeri Debray gnusi, ne, ker je bil v njeni hiši kamen spodtikanja, ampak, ker ga je brez okolščin prištevala v kategorijo onih dvonožcev, ki jih Dijoden več ne šteje med ljudi in jih Platon opisuje kod dvonožne živali brez perja.
K nesreči ima vsak človek svoje posebno stališče, s katerega ne vidi stališča drugih ljudi, in s tega svojega stališča
je gospa Danglarsova smatrala za nesrečo, da se je razdrla j šiti svojih problemov ali kakih ta možitev njene hčere, ne morda zato, ker se ji je zdela ta možitev za Evgenijo tako ugodna in srečna, ampak ker bi se bila ona sama na ta način iznebila nadležne svedokinje.
Odhitela je torej, kakor že rečeno, k Debrayu, ki je prisostvoval slavnosti, bil priča škandala in odšel obenem z drugimi, da bi govoril v svojem klubu ali sicer s svojimi prijatelji o tem dogodku, ki je bil ta hip predmet pogovora trem četrtinam tega tako hrupnega mesta, ki so ga imenovali glavno mesto sveta.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
(la je bil Frank Novak eden izmed tistih treh, ki so bili redno tepeni dvakrat na teden, za spremembo pa včasih tudi trikrat; zakaj— tega ni znal. Pa tudi drug ni nobeden znal. Tepen je bil za to —< da je! bil tepen — za vzgled in svarilo drugim! Taka šolska vzgoja, ali kakor jo je sam imenoval “meniška vzgoja”, je gotovo močno vplivala na Novakovo mlado dušo. In zato je ta vzgoja tudi slišala in žela njen zaslužen odsev v poznejših Novakovih letih: v NJEGOVIH SPISIH.
Tu v Ameriki sem se srečal z njim pred skoro 25. leti. Ustanovil je naselbini knjižnico ravno ob času, ko sem prišel iz stare domovine. Bil je nje aktivni član, in imel je tudi par poučnih predavanj. Ob neki taki priliki smo s par Primorci za kratek čas govoriti nekoliko v italijanščini. Od takrat je prijatelj Frank mislil, da sem Tržačan ali Nabrežincan, dokler mu nisem na neki konvenciji “Sloge“ popravil njegovo zmoto.
Že sama nelogičnost mojega spisa pove, da ni moj namen dosledno opisati Franka Novaka — kot javnega delavca v naselbini, v kateri je1 živel in delal ročno in duševno, kulturno in politično, skozi polovico njegovega trdega, neudobnega življenja. Pišem samo par epizod v spomin na prijatelja.
Frank Novak ni bil v svojem poklicu vzdržljiv in vztrajen. Rahločuten ni bil! Tudi rokavic ni rabil rad. Bil pa je zaveden delavec in Slovenec. “Narodnjaško frazarstvo” — tako je rekel sam —> ni mogel prebavljati. Licemerstvo in hi-pokritstvo je sovražil iz srca. “Domišljavo puhloglavost samozvane elite’ je razgaljal večkrat brez usmiljenja. Dopise, ki so delali iz izključno družinskih malenkosti “važne dogodke v naselbini”, je kot urednik rad vrgel v koš. To ga je pri malenkostnih ljudeh večkrat spravilo v sovraštvo. Novak je bil urednik-delavec, — ni bil “bisnissman”. Ni se oprijemal za sentimente splošnosti. Ako naselbina ni bila v stanu re-
bini so ostali nerešeni. Novak jih ne bo pomagal reševati več — njegovega protiuteža rti več. Eno pa je gotovo: kadar bo kroni kar beležil zgodovino, moral bo — hočeš, nočeš — priznati Franku Novaku zasluge, ki se ne dajo izbrisati v razvoju in javnem življenju velike mihvauške slovenske naselbine.
IMENIK
{Classified Business-Directory!
SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV
SPOMINI NA PETINDVAJSET LET NAZAJ IN POZNEJE
Hates for single Insertions in this column (two 8pt. lines) 15c per week; in advance for six months $3.60; one year in advance $6.00. — Each additional line 6c.
TOŽUH LOUIS, 814 South 6th Street — Tel.: ORchard 0720.
V trenutku, ko je gospa Danglars, oblečena v črno obleko in zastrta s pajčolanom, stopala po stopnicah, ki so vodile v Debrayevo stanovanje, kljub vratarjevemu zagotavljanju, da mladega moža ni doma, v tem trenutku, pravimo, si je Debray prizadeval ovreči namigavanje svojega prijatelja, ki ga je skušal prepričati, da se mora po tem silnem hrupu on kot hišni prijatelj oženiti z gospico Evgenijo in njenima dvema milijonoma. —
Debray se je branil kot mož, ki si ničesar ne želi bolj nego to, da bi bil premagan: v njeni lastni duši se je namreč že večkrat porodila ta misel; ko pa je natančneje spoznal Evgenijo in njen neodvisni, ponosni značaj, se je umaknil polagoma v popolno defenzivo, rekši si, da bi bila ta zveza nemogoča; vendar se je pustil na skrivnem ščegetati od te misli.
Čaj, igra in pogovor, ki je bil, kakor se vidi, zanimiv, ker se je govorilo o tako važnih zadevah, vse to je trajalo do ene zjutraj.
Med tem je gospa Danglarsova, ki jo je peljal Lucienov komornik v mali salon, čakala, bleda in trepetajoča; sedela je med dvema cvetličnima košaricama, kateri mu je ona sama poslala to jutro in kateri je Debray — to je pač treba omeniti — postavil na njuno mesto in opremil sam s tako skrbnostjo, da mu je uboga žena lahko oprostila njegovo odsotnost.
Malo pred polnočjo je gospa Danglarsova, naveličana brezuspešnega čakanja, poiskala voz in se odpeljala domov.
Dame izvestne vrste imajo z grizetami to skupno lastnost, da po polnoči ne vstopijo v hiše z navadnim mirom. Baronica je vstopila v hišo s tako previdnostjo, s kakršno jo je Evgenija pravkar zapustila. Počasi in s tesnim srcem je šla po stopnicah, vodečih v njene prostore, ki so bili, kakor se čitatelj pač spominja, poleg Evgenijinih.
Tako se je bala, da bi ne povzročila kakih opazk. Uboga žena, vredna spoštovanja vsaj v tem oziru, je bila trdno prepričana o nedolžnosti svoje hčere in njeni ljubezni do domačega ognjišča.
Prišedši v svoje prostore, posluša pri Evgenijinih vratih. Ko ne slišS nobenega šuma, poskusi vstopiti; toda vrata so bila zapahnjena.
Gospa Danglars si misli, da je Evgenija, onemogla vsled strašnega večernega dogodka, legla in zaspala.
(Nadaljevanje sledi.)
“načrtov” po voljno, — urednik Novak ni bil kriv zato vse nesreče. Zopet je bil tepen zato, da je bil tepen — za svarilo drugim in zato, ker je mislil po svoje. Omalovaževali so ga z namenom, kadar ni bilo proti njemu dovolj močnih argumentov, taka taktika je pri manj sposobnih najljubša.
V kritičnih trenutkih je bil F. Novak tisti, ki je s trdno voljo in s pomočjo požrtvovalnih prijateljev vzdržal nepretrgano vez slovenskega časopisa v mihvauški naselbini. Bil je nevidni urednik tudi v takih časih, ko so drugi nosili tak naslov.
Novakovo življenje je bilo od prvega početka trnjevo; zadnje čase pa je bilo njegovo življenje — končna pot na Golgoto, — katero je tudi dokončal. Za usluge je'žel — zaničevanje; njegove sposobnosti se je izkoriščalo, — za protiuslu-ge so pozabljali. V boju za principe je bil tepen; za prijateljstvo pomilovan. Farizejstvo je slutilo svoj oddih ob njegovi upropasti. On pa je ostal zvest svojim principom in svoji ideji do konca. Pogrešamo ga ...
Opažamo! Nekdaj sveže vrvenje v naselbini je ponehalo. Razni javni problemi v nasal-
(Nadaljevanje s 5. strani.)
Žič, A. Fink, Anna Potočar, Mary Kopušar, Mary Pauc (por. Gorenz), Jean Turk (por.
J. Jelenc), John Jelenc, Jack Oblak, Joe Stampfelj, Frank Kokole, Frank Peritz, Anton Vidmar, Joe Jerman, John Jerman, Anton Sebanec, Anna Kompare (por. Miško v Chicagu), Anna Mihelčič, Agnes Bregar, Ana Ivančič, Cena Hrovatin, Joe Gorenšček, Joe Levstik, John Kokošin, Anton Skubin, Frank Ivančič (umrl), Matli Potokar, Anton Bolite, Anton Eršte, John Ivančič, Fanny Medle, Anton Ohojok, Anton Grosser, Louis Grosser, Stanko Uršič, John Selich, Mary Koren (por. Kopshe), Fanny Koren, Mary Winkler (por. Repemšek), Anna Grabne r (por. Benda), Frank Selan, August Selan, Josephine Kolar, Math Pugel (umrl), Matli Pipan, Mary Golob, Stany Mu-škatevc, Antoinette Mikek, Rado Staut, Marica Staut, Marion Demshar, Alvin Gloyeck, Frank Tamše (umrl), Fred Zovle, Frank Veninšek, Anton Gorenc, John Jelenc, Jack Jenich, Frank Mramor, Frank Jerina, Sophie Stampfel, Frances Peritz, Antonia Chertwez-nik (umrla), John Dobnik, Anton Kamnikar ml., Fred Zovle, Anton Tratnik, John Arnich, Josephine Jaklich, Stanlv Stemberger, Angela O-hojak, John Gorišek, Anton Starich, Frank Pislikur, Angela Pishkur, Mary Kaytna (umrla), Mimi Zunich, Joe Aj-dich, Matli Janežich, Frank Rosenstein, Vera Rosenstein, John Radovičevich, Math Kastelic, Andrew Kanalec, John Lenko.
Kakšno ulogo je igral naš slovenski časopis v Milwaukee ob časih aktivnega delovanja dramskega odseka “Lilije” in “Danice”? Bil je naš ogla-ševatelj in poročevalec. Dal nanr je včasih malo pohvale, drugič spet kritike in graje. Bil je kot prvotna “Slovenija” pod lastništvom pokojnega Frank X. Veranicha, in pozneje kot “Delavska Slovenija” in “Vestnik” pod lastništvom pokojnega Frank Novaka. I-meli smo tako potom lista vedno vez in glasnika, potom katerega smo povedali ljudem, kedaj in kje smo kaj pripravili na odru za ljudsko zabavo, razvedrilo in pouk. Ljubitelji iger in petja so se vedno radi odzvali naznanilu in povabilu.
Kar se tiče sedanjega “Ob-zora”, naslednika “Vestnika”, pod lastništvom Rado Stauta, je pričel s svojo misijo baš v dobi delikatnega združevanja pevskih in dramskih moči. Začetek je bil dober, a bilo je preveč glav, preveč idej in misli. Zato je sedaj vse v počivanju. Kolone “Obzora” so nam bile vedno na razpolago. Želeti je, da bo ob času obhajanja 30-let-nice slovenskega časopisa v Milwaukee se lahko tudi pisalo v njem še o drugih večjih izvršenih delih, kar potrebujemo. Za zdaj se še ne moremo pohvaliti in pisati o drugem kot o društvenem, pevskem in dramskem udejstvovanju. So pa še druge stvari, s kateri so nas druge naselbine prekosile. A dokler človek živi, mu je vse mogoče izvršiti. Zato — delajmo, dokler živimo!
Milwaukee — West Allis
A.VtO garaže in gasolin
KOSHAK LEO, 512 South 5th Street. — Tel.: BRoadway 2255.
PERKO'S GARAGE, 426 South 6th St. Tel.: BRoadway 3660.
Bab
Babice (Midwife) in masaža
KRAPSHE MRS. THERESA M., 1103 South 86th St. — Tel.: GR. 3310.
Briv"
WODVARI Tel.: OF
Cve
Brivci
WODVARKA JOS., 713 So. 6th St. — Tel.: ORchard 1084.
Cvetličarji
DOBN1CK JOHN, 935 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3546.
SUBAN’S FLOWER SHOP, 1104 S. 11th Street. — Tel.: Mitchell 5537.
Čevljarji (čevlji po me vvV ri in popravila)
RIPPLE’S SHOE STORE, 629 West National ave. - Tel.: Mitchell 4762
Cist'
Čistilnioe oblek
VIADUCT Hat Shop, 3504 W. Nat’l. av. '»(’»i.: OR. 6630 (also Shoe Shine).
Den
Dentiiti
Dsr. FRANTZ E. C., 526 W. National A*«. — Tel.: ORchard 1370.
Dr. GUENTHER, E. O., 6227 W. Green-Beld Ave. — Tel.: GReenfield 6553.
Dr. KLEE C. G., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.), Room 305. — Tel.: MI. 4790
KRALJ ANTON (Village Club), 1675 So. 44th St. — Tel.: ORchard 0516
KRASE ANTON, 7327 W. Walker St. Tel.: GReenfield 3450.
LENKO JOHN, 929 South 6th St. — Tel.: ORchard 5927.
LEVAR JOE, 801 So. 2nd St. Tel.: OR. 9798. - “Old time” milw. gostilničar.
MARN JOSEPH, 1101 So. 2nd St. Tel.: ORchard 1918.
MAROLT JOSEPH, 813 South 1st Street. — Tel.: ORchard 5714.
Odv
Odvetniki
ERMENC JOHN JR., 2954 S. Logan Av. Tel.: SHeridan 6709. — Urad: 411 E. Mason Street. — Tel.: DAly 2240.
5905 W. GR. 1840
CLOJEK FERDINAND A., National Ave. — Tel.:
GLOYECK ALVIN JR., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.). Tel.: MI 2707. Res.: 2015 N. Farwell Ave. Tel.: LA. 5762
LUCAS N. F„ 229 E. Wis. Ave. Tel.: DAly 1987. Res.: (7—8 zv.) 1314 So. 60th St. Tel.: GReenfield 3679.
SCHIMENZ MATH JR., 732 West Pierce Street. — Tel.: DAly 3284
Opr: Oprema za trgovine.
BADGER Prop.),
Phi
BADGER FIXTURE CO. (Fr. Simonz, Prop.), 331 W. Juneau Ave. BR. 5075
Plumborji
MIKEK MRS. ANTOINETTE, 2061 N. 25th St. — Tel.: lUlbourn 4042.
MORN JOHN, 5732 W. Mitchell Street,. Tel.: ORchard 1277.
NATLAČEN FRANK, 901 W. Bruce Street. — Tel.: ORchard 4808.
SAGADIN’S PARK (Park za piknike), 3800 W. Burnham St Tel.: OR. 9469
SLUGA ItOSlE (Silver Stripe Tavern), 3001 W. Walnut St. - Tel.: WE. 6049
TESHNER LEO, 2900 N. 12th Street, Tel.: COncord 3458.
TEVŽ JOHN, 317 So. Davidson Street. — Tel.: BRoadway 9021.
THE RIGHT PLACE, 211 So. 2nd St. — BR. 9117. — (Louis Cukjati, lastnik.)
TOMINŠEK IGNAC, 338 E. Bay St. — Tel.: SHeridan 4417.
TURCK MRS. SOPHIE, 6237 W. National Ave. — Tel.: GReenfield 9853
UDOVC MATT, 3300 W. National Ave. — Tel.: ORchard 0445.
ZAINER MIKE, 3300 W. Cameron Ave. Tel.: Hilltop 8050.
FRANGESCH VICTOR J., 1425 So. 33rd St. — Tel.: ORchard 5728.
FUZER PLUMBING & HEATING, 6406 W. Greenfield Ave. Tel. GR. 2787
ZAWEKSCIINIK JOHN J., Cor. 47tb & AV. Nat’l av. — Tel.: Mitchell 6481
Pogr
Pogrebniki
JELENC JOHN R„ 2316 W. Nat’l Ave. Tel.: Mitchell 6065 — MI. 3278
SCHAFF JOHN, 704 W. National Ave. — 2435 W. Vliet St. Tel.: WEst 8420. res.: 1029 N. 24th St.; tel.: WE. 6357
Poh
Pohištvo
HOTZ & MOHAUPT CO., 816 West National Ave. — Tel.: Mitchell 3110
ZUREY Ave. -
FRANK, 3201 W. Hampton - Tel.: Hlltop 9961.
Dry Goods trgovine
SCHLOSAR’g *** Nationa
Dvor
SCHLOSAR'S Dry Goods, 5801—5805 w National Ave. — GReenfield 4772
Dvorane
HARMONY HALL 939 South 6th St.
(Fr. Crnkovič), - Tel.: OR. S5S1.
KRALJ F„ 6001 W. Madison St. - GR. 4670. Prodajamo pivo tudi na sodčke.
TAMŠE DVORANA. 739 West National Ave. — Tel.: ORchard 0917.
Foto
Fotografi
FRANK SKOK’S, STUDIO, 1333 So. 61 tli St. — Tel.: GReenfield 0366
Foto-graverji (klišeji za slike)
NATIONAL ENGRAVING CO., 704 So 11th Street. — Tel.: Mitchell 7710.
C* la cV»a^ano accordi°ns VjlaSOa novi uj rabljeni
ZAINER'S Accordion School, 1672 So. Muskego Ave. - Tel.: ORchard 6063. (Poučujejo Štirje dobri učitelji.)
Go Gostilne in restavracije
ANDROJNA JOHN 1008 So. 44th St Tei.: ORohard 6044.
BEVEC A. (The Wagon Wheel Tavern), 1217 So. 62nd St. — Tel.: GR. 6310
BEVŠEIC FRANK, 183 South 2nd St. — Tel.: MArquette 1873.
CHOKEL Street. •
JOSEPH, 750 So. Water — Tel.: ORchard 7149.
ERSTE ANTON, (Sunset Tavern), 7408 W. Walker St. — Tel.: GR. 2284
p Grocerije, mesnice in Vil O C	zelenjava
BRATANIC JOHN, 1030 So. 60th St. — Tel.: GReenfield 9810.
BUTCHER ANTON, 122 W. Mineral Street. — Tel.: Mitchell 4401.
FERKO MATH, 2312 So. K.K. Av. Tel. SH. 0180. - 1238 So. 16th St. MI. 3615
GLOJEK FERD, 1231 So. 62nd St. — Tel.: GReenfield 3743.
PRASSER FURNITURE CO., 838 W. NaUonal Ave. — Tel.: Mltoh^U 1661
p . eljnina (nova in po-* OS t pravila)
RENNER Bedding Shop, 429 So. 2nd St — Tel.: MArquette 1734.
Prem Prem°£ ^ drv*
CHAPMAN FRANK, 3647 South Logan Ave. — Tel.; SHeridan 4950.
MRS. GORISHEK J. in SIN, 733 W. Virginia St. — Tel.: BRoadway 2879
NATIONAL C O AL 1911 So. 80th St.
& SUPPLY CO.., — Tel.: GR. 4380.
P. ORDANOFF, 1034 So. 5th St. - Tel. ORch. 8473; res • ORch. 7347-W.
KadlO Popravila
BENESH C., 918-B W. Pierce St. Tel.: OR. 5665-M. Hitra, poceni postrežba.
KODRICH FRED, 1026 W. Pierce St. -Tel.: OR. 4899-W - (Clan “Sloge”.)
GNADER FRANK, 1100 South llth Street. — Tel.: ORchard 0256.
KLAIč MARKO, 641 W. National Ave. — Tel.: ORchard 5717.
LIPOGLAVŠEK FRANK, 3601 West Burnham Street, Tel.: ORchard 5351
MUŠKATEVC CIRIL, 701, South 9th Street. — Tel.: ORchard 5077.
NOVAK’S FOOD MARKET, 607 So. 5th St. — Tel.: MArquette 4662.
NOVAK’S MARKET, 6301 W. National Ave. Tel.: GR. 2120. - Res.: GR. 1224
TERSKAN JOHN, 1217 So. 63rd St. — Tel.: GReenfield 9841.
Ho
Hoteli
1HE GROVE HOTEL (Fr. Sedmak), 616 So. 6th St. — Tel.: BR. -5947.
Keg
Kegljišča
MEDVED FRANK, 3328 W. Burleigh
Street. - Tel.: Hilltop 9717.
REMIC MARTIN, 814 So. 5th St — Tel.: ORchard 8645.
SCHARTZ JOHN, 1400 So. 7tbi St. Tel.: ORchard 7147.
Klep
Kleparji in instala ter ji “furnace v”
FRANGESH ANTON, 2012 So. Kinnic-kinnic Ave. — Tel.: SHeridan 4204
BODOČE PRIREDITVE NAŠIH DRUŠTEV IN KLUBOV
23. aprila. Domača zabava društva “Lilija” v S. S. Turn dvorani.
24. aprila (Bela nedelja). Proslava 20-letnice društva Marija Pomoč Kristjanov št. 165 KSKJ. v Labor dvorani, West Allis.
30. aprila. Domača zabava društva “Soča” št. 15 JPZS. v Tamše dvorani.
GREGORCICH FRANK, 601 So. 6th Street. — Tel.: BRoadway 4178.
HUDAJ MARY, 161 South 1st Street. Tel.: BRoadway 4812.
IVANCHICH LOUIS, 625 So. 6th St~ Tel.: BRoadway 3143.
KAMBIČ MRS. MARY, 2023 So. Kin-nicklnnic Ave.,-Tel.: SHeridan 4032
KOMAR ANTON, 1421-3 So. Barclay St. - OR. 6024. (Tudi sobe za samce.)
KOVAČIČ MATH in ANTONIJA, 600 So. 5th St. — Tel.: BRoadway 2581
KOZMUT WENZEL, Beloit Road. Tel.: GReenfield 4113.
DEMSHAR A., 2040 So. 92nd St. Tel. GR- 2644. Furnaces Vacuum Cleaned
Sadje
in zelenjava
NU WAY FOOD Market, 529 W. Nat’l Ave. — Tel.: ORchard 9650. — Kompletna zaloga sveže grocerije, sadja, zelenjave in mesa po nizkih cenah.
Q 1 voda, pivo in mehke
ooaa pijače
AREN Beverage Co., (Soda & Spring Water), 232 W. Bruce St.; MA. 1152
CRYSTAL SODA W. Cherry St. —
WATER CO., 617 - Tel.: MA. 0958.
SANITARY SODA WATER CO., 1430 So. 69th St. Tel.:- GReenfield 3620.
WISCONSIN BOTTLING WORKS, 728 So. 7th St. — Tel.: Mitchell 7620
C« ski papir, okenska •JlCn zagrinjala, barve
Lw"™tsITo“s, IncT 701 W. National Ave. — Tel.: Mitchell 4433
J 0§2^|*Tesarji in kontrakt.
BRUNK WM„ F. & SON, 622 W. Walker Street. — Tel.: Mitchell 4460.
Kro
Krojači (obleke po meri in popravila)
MLAKER VINKO, 2531 W. NaUonal Ave. — Tel.: ORchard 2294.
REZEL JOHN, 6026 W. NaUonal Ave. Tel.: GReenfield 1170.
Lek
Lekarne
UUDNER BROS., 537 W. NaUonal Ave. Tel.: ORchard 1031—1036.
FAY DRUG CO., Cor. So. 6th & W. Nat'1. Ave. — Tel.: OR. 2156—8964.
Maš
Mašinerija in kotli, rabljena in popravila
I. maja. Proslava 10-letnice Podružnice št. 17 S. Z. Z., v Labor dvorani v West Allisu.
7. maja. — Domača zabava društva Sv. Ane št. 173 KSKJ. v Tamše dvorani.
12. junija. — Društvo Sv. .Janeza Ev. št. 65 KSKJ., piknik v Sagadinovem parku.
17. julija. Društvo “Sloga” št. 1 JPZS., piknik s proslavo 30-letnice v Howard parku.
24. julija. Piknik org. Slov. Doma v Gazvoda parku.
7. avgusta. Piknik društva ‘Lilija’ v Gazvodovem parku.
II. septembra. Proslava 25-letnice društva ‘ * Bratje Svobode” št. 7 JPZS. v Jefferson dvorani, N. 27th in W. Fond du Lac Ave.
PETER R. LOGUE CO., 1828 W. Pierce St. — Tel.: ORchard 2343.
Strojne delavnice (Tool & Die Works)
MEDVED TOOL & DIE CO., 325 W. Florida St. — Tel.: MArquette 5896. (Tools, Dies, Jigs, Fixt., Spec. Mach.)
Mleko
in drugi mlečni izdelki
FIRST & KLAUS, 1101 So. 63rd St. — Tel.: GReenfield 5909.
PODKRIŽNIK GEORGE, 1208 South 62nd St. — Tel.: GReenfield 3743.
Urar Urarji in zlatarji
WELLSTEIN JOE & CO., 1116 West National Ave. — Tel. Mitchell 6653
ZavarovalMn£jati
nota-
ERMENS FRANK S., 6227 W. Greenfield Ave., — Tel • GReenfield 6158.
Zelez
Železnina
WACAIC ANTON, 738 W. National Ave — Tel.: ORchard 0704.
Zgane
vina in likerji
KOSHE Fr. (City Liquor Distributors) 6034 W. Nat’l Av., Tel. GR. 5510; res-GR. 4364. (Distr. of Hiram Walker)
SHEBOYGAN
TIMM’S
Street.
DAIRY, 3714 W. Burnham — Tel.: ORchard 1679.
ObedovaMce (^unc^es)
NATIONAL EAT SHOP, 614 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3813.
obr Oblačilne trgovine
KRATCHNIK JOHN, 522 W. National Ave. — Tel.: ORchard 5075.
RICHMAN’S CLOTHES, W. Wisconsin & N. 2nd St. — Tel.: MArquette 3837
Ocala" (Optometristi)
DR. J. JANKOWSKI, 1015 West Mitchell Street. — Tel.: Mitchell 7174. — Korektna očala. — Napenjanje oči povzroča glavobol
(jQ Gostilne in restavracije
PLESEZ JOHN, 811 Indiana Ave. Tel.: 3348. (Poleg tudi trgov, z grocerijo.)
SUSHA JOE, 1036 Pennsylvania Ave. — Tel.: 2503.
SUSHA’S TAVERN & ROOSEVELT PARK, 933 Indiana av. Tel. 348-2400
ZORKO LEO, 902 Indiana Avenue. Tel.: 2574.
Ho
Hoteli
FALE FRANK, 836 Indiana Avenue. Tel.: 94-W.
Restav" Restavracije
GOLDEN GATE COCKTAIL BAR, 930 Indiana Ave. Tel.: 4325 (M. V r*velU
“	"	1	-	1	  —	■	—IT.
PORT WASHINGTON
1
Go” Gostilne in reetavradj*
VOLOVLEK ANTON, — Telefon: 443.
310 Franklin St