Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 6.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	5. februara 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 25 din. ali 100 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Novo državo si gradimo.
Spunile so se naše senje: novo državo — Jugoslavijo — si gradimo že tri leta. Veliki idealizem je nas gnao, velika navdüšenost je gorela vu našem srci. I zdaj, kda se naše senje udestvüjejo, vu djanje stopijo, bi zgübili naš idealizem, bi vgasnola naša navdüšenost?
Či si štoj hišo cimpra, stari prigovor pravi, da nikak more mreti. Zakaj? Od velkoga trüda i dela. Cimpranje, zidanje je ne lehko delo. I si mislite, da graditev Jugoslavije je tak lehko delo? Bodete mi pravili, da bi vu staroj hiši ostali, da se je porüšila? I dobro da se je porüšila, mi ščemo lepšo, svetlejšo, vekšo hišo sebi napraviti.
Zato pa tiho bodi Slovenec, vse pretrpi, delaj, da z drügimi bratami vred dober kot dobiš vü novoj hiši. Ali se pa ne bojiš, da bodejo ti sledi na oči metali, da si potežavo, celo delavce vkraj rato, dokeč so drügi marljivo delali?
     Vse težave poznam. Mislite, da samo v Jugoslaviji je tak težko? Pa pred bojnov ste se ne vsikdar tožili? Ki se toži, za tistoga se ne bojim. Samo za onoga se bojim, ki se hvali, da je dnes na svojem meo žnjece, vütro de pa meo na ženinom krüha.
Slovensko časopisje agitira, da bi se znižalo vojaštvo. Dobro bi bilo, či bi se po celom sveti zgodilo. Nego dokeč naši dobri sosedi ne denejo na stran puške, tem več zakapljejo, dokeč naši sosedi se pripravljajo na napade i glase pošilajo, da bodo „vesili“, pitam, moremo mi vojaštvo odpüstiti? Ne, sledjen krajcar darüjemo na našo obrambo. (Vlada bi mogla iskati pot pomirenja z sosedi pa ne bi trbelo vojske. Vr.)
Tožite se na uradnike, na vučitele. Inda sveta vam je domo prišla deca iz šole, mantrala, včila se je celi večer. Cela hiša je puna bila magjarske reči, razmili ste pa nikaj ne, niti Vi, niti Vaša deca. Zdaj se Vam deca slovenski vči. Istina, da se ne vči: au, vao vüpao. Vsaki jezik ma pismeni, književni jezik. Toga se včijo po celom sveti. Ali se pa madžarska deca vu šoli óma, szóma, sziép, ottanék vči, ne pa alma, szép, ott?
Nikoga ne ščem razžaliti, nego edno mi li dopüstite, da znanstvena dela pred vučene lüdi slišijo. Najgrši demagog je, ki se ljüdem s tem prilizava, da pred njega nese takše dela, štere ljüdstvo ne razmi. Takši človek s tem pokaže, da on sam tüdi nikaj ne razmi.
Tak je. Zdaj mi na pamet pride, da je že davno pravo eden madžarski državnik: Inteligenca (razumništvo) pokvarjena, lüdstvo pa nevučeno. Svetovna bojna a, ešče povekšala to nevolo.
Nevučeno lüdstvo ... Tam nikdi na meji se je zgodilo. Prišla je stara baba v krčmo: Gospodičina, te je pa istina, da osem vesnic nazaj dobijo Vogri.
Pri Vas so prej, vogrske novine, vu njih tak stoji. Gospodičina, zavedna Slovenka, staro debelo gleda, potem se zasmehe i pravi: Ja, ja. idite v M., tam pri krčmari sojo. Zdaj pa je stara debelo gledala i brezi reči odišla. Moj stari poznanec bi pravo: Stara si pamet išče.
Ne dementirajte uradno takše, govorice, tem bolje bodejo je vervali; vaše odredbe i dela naj kažejo, da vse takše reči so samo zmišljene laži. (Smo vsi za pismeni slovenski jezik, ali naše lepe domače reči se ne smejo zgübiti, nego vtopiti v pismeno slovenščino; iz té se pa moro vövrčti pokvarjene reči. To ščejo i naši jezikoslovci prek Mőre. Vr).
Uradna naznanila.
Od bilijardov v jávnih prostorih (krčma, kavarna) i v drüštvah, klubah plačajo njihovi lastniki na leto 200 K. takse i 80 K. za prijavo davčnomi uradi. Oboje se plača v kolekah (štemplnah). 200 K. vsako leto do 15. januara, 80 K. pa se prikeli gor na pisma, v šterom se davčnomi uradi na znanje da bilijard. Če se bilijard oda, se to naznani po starom posestniki davčnoj oblasti i se na to naznanilo prikeli štempl za 8 K. Novi lastnik pa plača páli 80 K. prijavnine i 200 K. takse, čeravno jo je stari že plačao na to leto. V prijavi se mora naznaniti tvrdka, štera je bilijard izdelala i njegova številka, (Fin. okr. ravnateljstvo št. 13389).
Potni listi v Avstriji so z 1. jan. 1922. na pravleni za dugše čase i za večkratno prekoračenje meje. To so dosta lepši potni listi kak pri nas. Gda bo pri nas kaj takšega?
Pobiranje nadavka na uvozno carino. Od 10. Nov. 1921. naprej se sme plačüvati namesto zlata tüdi v bankovcaj carina i to: 100 zlatij dinarov ali 500 dinarov v dinarskij ali dinarsko- kronskij bankovcaj, to je z nadavkom 400 odstotkov. Te nadavek se pobira na vse blago, za štero je do 9. nov. 1921. leta ešče ne bila plačana carina. Pri blagi, štero se po vrednosti zacarinja, ne trebe plačati nadavka. (U. L. 137.)
Carinarnicam se naroča, naj sprejemajo za punoveljavna samo tista potrdila, ,,da posameznoga dotičnoga blaga nega v našoj državi ali ga pa nega v zadostnoj meri,“ štera izdaja V. oddelek ministrstva za trgovino i industrijo v Beogradi. (U. L. 152).
Kratice za dinarsko vrednost so po odloki ministra financ za dinar „Din.“. za pare pa „p“ (U. L. 146.)
Monopolna taksa na vžigalice. Po odločbi monopolske uprave se je monopolska taksa etak zvišala pri vžigalicah (špicah): 1) Pri parafinski od škatlice 24 p. edna škatlica ma 100 šibic. 2) Pri žveplenih vžigalicah 24 par, škatlica ma približno 120 šibic. 3) Pri navadni švedskih vžigalicah od škatle 22 par. Škatla ma okoli 60 šibic. 4) Pri malih švedskih vžigalicah od škatle 20 par, škatlica ma okoli 50 šibic. (U. L. 146.)
Cigaretni papir je prepovedano privatnim osebam v državo privažati. (U. L. 144.)
Bendnja, Laze, Malakucija kraji poleg Dol. Bistrice, šteri so dozdaj pripadali k Medjimurji, so zdrüženi z občinov Dol. Bistrica i podrejeni davčnomi uradi D. Lendavi i davčni oblasti v M. Soboti. Te občine so prve bile v Jugoslaviji, kak pripadnice Medjimurja i za časa boljševiškoga ladanja s čuni vnogim pripomogle, da je mogeo priti prek Müre. (M. L. 144.)
Nekaj iz živlenja sv. Očo Benedikta XV.
Sv. Oča so vmrli v nedelo 22. jan. Pred tem v petek večer se je njihovo stanje malo zbolšalo i zdravniki so ji nagovarjali, naj se le verno podvržejo vsem zapovidom zdravnikov. Papa so njim odgovorili. „Če Bog šče, da ešče dale delam za cerkev, to radevolje včinim, či pa pravi: zadosta! naj se zgodi njegova sveta volja!“ Po polnoči so sv. oča sprejeli še sv. obhajilo i na njihovo želo so njim tüdi podelili sv. oli ali slednje mazanje.
Pokojni pápa so sami določili, naj se njihovo mrtvo telo v mešnoj obleki postavi tri vüre na papeškom prestoli, na to pa dva dni v cerkvi sv. Petra, kje je dovoljeno bilo tüdi ljüdstvi si poglednoti njihove ostanke.
Po Smrti Benedikta XV. cerkvene posle vodi Kardinal Gasparri, državni tajnik.
Na deseti den po smrti pape morejo vküper priti v Rimi vsi Kardinali iz celoga sveta, da zvolija novoga papo. Volitvi se vdeleži 62 kardinalov, med temi 29 z Italije.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Za edno siroto so plačali Novine i na podporo M. Lista darüvali 160 K. par dni pred smrtjov vlč. g. † Kühar Štefan beltinski plebanoš. Za gorečega svojega dopisnika i širitela je uredništvo Novin i M. Lista plačalo na večne meše v Celji.
Sram nas je. Franc Novaki od Sv. Trojice je odnesla edna ženska, štera je gučala po horvacki i pravila, da je 3 i pou vöre daleč doma od M. Sobote, en korbeo, eno marelo pa veliki robec. Sram nas je Prekmurce i Medjimurce.
Törnišče. Varašanci smo se tüdi zbüdili Horvat Štefan, zvonar, je nabrao 70 novih naročnikov. To število samo posvedoči, keliko trüda je s tem bilo. Najtoplejša hvala širiteli za trüd, ka se tak briga našim düšam za dobro čtenje.
Sv. Sebeščan. V našoj cerkvi smo meli dne 7. jan. lepo slovesnost. Na te den je naimre stopila v krilo sv. Materecerkvi Jolanka Morgenštern iz Bodonec, zaročnica Poredoš Štefana vučitelja iz Rajhenburga. Ceremonije so bile nad vse genlive. Okrstili so jo domači plebanoš Ivan Prša. Poroka (zdavanje) se je vršila tüdi pri Sv. Šebeščani 19. jan. Mladomi pari želejmo obilo božega blagoslova.
Vuk na Goričkom. Okoli novoga leta se je širila vest, da se klati vuk po gornjem Prekmurji. Uradna poizvedovanja so ugotovila, da je 27. decembra vujšeo en zbesnjeni pes z Rogačovec, šteri je bio ruske vučje pasme (forma). Te pes se je klato po gornjem Prekmurje i ga ljüdstvo držalo za vuka. Zgrizao je tüdi več ljüdi psov i ešče svinje. Psa so že strelili.
Tešanovci. Preminočo nedelo je bilo zdavanje Benko Gezo, drügoga sina g. Benko Jožefa, z čerjov g. Lainšček Janoša, Katikov v Moravskoj evang. cerkvi. Pri poroki so meli g. Hima Šandor evang. farar lepi govor. Po zdavanji je bilo goščenje pri g. Lainščeki i potem pri g. Benki, kje so je gosti pri dobroj letošnjoj kaplici in poleg Baranjove bande razveseljavali i želeli mladomi pári vnogo sreče.
Za vojne dovice iz Trdkove, štere so ešče ne dobile podpor so naš g. poslanec vložili prošnjo na invalidski odsek kak i za drüge stvari.
2
„NOVINE“
5. februara 1922.
Vojaki rojeni 1897. se püstijo domo, če dokažejo, ka so se že v staroj slüžbi navčili mujštre. Če so bili pri treni ali v drügoj takšoj slüžbi ka so se ne mogli navčiti mujštre, morejo slüžiti, da se je navčijo. Ki so pa rojeni v letah 1898 i 1899, pa morejo vsi slüžiti, so slüžili že prle ali pa ne, če znajo mujštre ali ne. Minister vojni je pravo našim poslancom, da nema moči i oblasti da bi rojene v letah 1898 i 1899. mogo domo püstiti.
Naša železnica. Naš g. poslanec so že meseca novembra i zdaj páli bili pri ministri za železnice da ga opitajo zavoljo naše železnice i ga oprosijo, naj stavi v proračun tüdi našo železnico. Za odgovor so prle i zdaj pali to dobili: železnica od Sobote do Ormoža se dela naprej, penezi se dajo i letos da zdelom pridemo naprej, a od železnice med Sobotov i Lendavov niti guča nej. — To če mo si mi sami delali, mo jo meli, ovak ne, država jo nemore zdaj. Železnica Sobota — Ormož je z zakonom potrjena.
Zavolo naseljávanja naših ljüdi pri D. Lendavi so naš g. poslanec oster upit napotili na ministra agrarno reformo.
Opominamo vse one naročnike „Novin“, šteri so lani dobivali tüdi Marijin List, da nam kak najprle pošlejo podporo za Marijin List za lansko leto i naj nam pošlejo nazaj Novine, za štere neso se zglasili naročniki.
Iz Medjimurja. Belovič Ludovika žena iz Šafarskoga sela i Oletič Matjaš od sv. Martina so mnogo novi naročnikov pridobili. Dobro medjimursko lüdstvo ponavlja staro zvezo, štero je melo z našim lüdstvom i z „Novinami“. Presrčno pozdravlamo vse nove naročnike i izražamo samo ešče željo, da bi ešče vozkejša vez bila nad nami od zdaj naprej v okrilji edne sküpne matere Jugoslavije. Prosimo Vas tüdi, da nam sporočate kaj iz Vaše vozkejše domovine Medjimurja. Mi Vas vednako radi mamo, kak naše prekmurske rojake.
Jugoslovanska in vogrska delegacija razmejitvene komisije je 30. januara prišla v D. Lendavo. Začela bode meje vömeriti in mejnike staviti. Danešnja linija se skoraj nikaj ne spremeni. Od dela komisije ščemo naše naročnike zmirom informirati.
V Lendavi v hotel Koroni je bio 31. Januara veliki banket na čast komisije za razmejitev. Pozvani so bili gospoda slovenska in prekmurska iz cele slovenske Krajine.
Država.
Razmejitvena komisija v vozi. Dne 9. dec. 1921. so prišli s Kaniže v Maribor predsednik razmejitvene komisije angleški podpolkovnik g. Cree, od jugoslovenske delegacije podpolkovnik Kostič i profesor dr. Polič, od madžarske delegacije polkovnik Vasel i dr. Magyary, da pogledajo v mariborskij vozaj, či bi ešče bio zaprt šteri Prekmurec. Ta spaka je napad na našo državo. Razmejitveno komisijo nikaj ne briga, ka dela naša država s svojimi državljani. V vozaj so ne našli nikoga, ar so naš g. poslanec že prle preskrbeli, da so bili vsi Prekmurci izpüščeni. — Iz toga se vidi, kak drüge države skrbijo ne same za svoje državljane, nego tüdi za tiste ljüdi v drügoj državi, od šterij mislijo, da so ešče njüvi v srci.
Poneverenje. Pri ljutomerskoj (Lotmerškoj) hranilnici se odkrilo veliko poneverenje. Hranilnični uradnik Milan Čeh je ponevero tristojezero koron. Zaprli so ga s ženov vred. Kvaren nišče nede. (Murska Straža I. Štev.)
Stavbišča v Belgradi. Kakša nezmerna dragoča je v Belgradi vidimo stoga, ka za kvadratni meter prostora (stavbišče) za zidanje hiš košta 15.000 K.
Svet.
Siromakom v Beč so rimski papa 515 jezero lir darüvali. To pomeni dvanajset milijard 312 milijon austrijskih koron.
Velki noji (štruci). Ár so ljüdje preveč lovili nešterne že prejšle. Na Madagaskari i na Novoj Zelandiji so ešče dobili velke noje, šteri so bili dosta vekši od dnešnjih. Visiki so bili 4 metre. Znesli so belice, ki so bile do 3 decimetre duge. (Belice od dnešnjih nojov so ne niti 1½ decimetra duge). Naše kokoši znesejo pol decimetra duge belice. Držalo je jajce toga velkoga noja 190 kokošnjih belic. Tak bi lehko s toga ednoga jajca v krčmi napravili cvrtje za 60 ljüdi. — Če bi našim ženskam kokoši nesle tak velka belice!? (Niti te ne bi si naročile Novine, tak so skope gratale. — Štampar.)
20 let med divjaki. Amerikanski vučenjak Koobs je pred ne dugo na takzvanih Karolinski otokih v Tihom morji, kde živijo samo divjaki, najšo tüdi ednoga angleškoga kapitana. Pred 20. leti se je te kapitan vozo mimo Karolinskih otokov i njemi je viher ladjo (hajov) razbio. Vse se je spotopilo, samo on se je rešo na otoke. Kapitan — Leander West njemi je ime
— nema nanč krpice eoropske obleke na sebi. Oblečen je v listje od palm kak domači divjaki. Njegova hrana skoz 20 let je bila sad pa belice nekših golobov. Tople „hrane je na otokih ešče ne jo, ar je nikak ne mogeo zaküriti ognja. Kapitan je že ščista zdivjao. Vučenjak je komaj zvedo od njega odked je doma; rad bi ga tüdi spravo v Eoropo, pa leži betežen i je preslab za vožnjo.
Pošta.
Gornji širiteo. Vaši naročniki bi radi bili, da bi tisto vse notri prišlo v Novine ka se tam po Ravenskom i Goričkom godi. Dobra je ta žela i jo podpišemo A zakaj pa ne pošljete notri tistih reči, prepira, štere se tam godijo. Ve smo vam naznanili, ka si poštnino odračunajte. Ja če bi mi vse znajoči bili ne bi potrebüvali teh popisov, ali da nesmo moremo je prositi. Držte se toga. Šadl Janoš. Večeslavci. Naj tiste najvekše sirote g. plivanoš popišejo, šterim bi brezplačno dali Novine pa mi imena sem pošljite. Keliko smo mogoči, damo brezplačno.
Na prodaj je nekaj vagonov zdravoga, sladkoga prešanoga (štajerskoga) sena po zmerni ceni. Posestniki, ki želijo sküpno prevzeti seno, naj se oglasijo v uredništvi „NOVIN“, kje dobijo potrebne informacije.
Küpim vsefelé kože i te tudi vzemem v delo, kak se najfineje in hitreje izdelajo v fabriki I. Sinigoj v Ljutomeri.
Kože (leder) podplate i vse šušterske potrebščine kak tudi čisto garantirano tikveno olje küpite vsakši den po najnižjih cenah pri
Albin Sagadin trgovina z kožami v Beltinci.
Trüge (škrinje) za mrtve v vsakoj velikosti i vse mrtveče potreboče küpite najfalej pri
Albin Sagadini v Beltincih.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo
za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica .48 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 168 K 24	   „	   „   8	   „	   „	  .   .  .	280 K
36	   „	   „  12   „	   „	  .   .  .	394 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 Kr. in Kr. 750; Elsa mentolni klinčič 12 Kr.: Elsa posipalni prašek 11 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 85 Kr.: Elsa voda za usta 36 Kr.; Elsa kolonska voda 41 Kr.; Elsa šumskimiris 41 Kr.; Glycerin 6 in 30 Kr.; Lysol, Lysoform 30 Kr.; Kineski čaj 3 Kr.; Elsa mrčešni prašek 15 Kr.: Strup za podgane in miši po 8 i 12 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—1.         donja Hrovaško. Centrala 146.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 15 Kr.; Brkomaz 8 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 30 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 Kr.; puder za gospe v vrečica 5 Kr.; zobni prašek v škatlja 7 Kr.; v vrečica 5 Kr.; Sachet diševa za perilo 8 Kr.; Schampoon za lasi 5 Kr.; rumenilo 12 listkov 24 Kr.; najfinejši parfem po 40 in 50 Kr.; Močna voda za lase 58 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj račun.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—6.	centrala 146. Hrovaško.
Našli bodete
za lastno uporabo in DARILA predmete vzlatu, srebru, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske, ter od raznih potrebščin
kaj iščete
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernom izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze za cigarete in duhan, strojeve za brijanje, nažigače i. t. d.
vsebuje sjajni katalog s slikami od
Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, LJUBLJANA
št. 945.	20-3.
Debelo živino, teleta i svinje, živa in zaklana, sirovo maslo (Butter) vsako množino küpüje in najbolje plačüje
GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani.
Pošljite ponüdbe!	5—2.
Pozor mlinarje!
K odaji je
en mlin na Ščavnici, ima 3 kamle, dela se na njem tüdi oli iz vsakevrste semenja, mesi se z mašinom. Mlin je spovani l. 1899., oddaljeni od železnice samo eno vüro, k mlini pripada tüdi 2 plüga njive. Več povej posestnica TRSTENJAK MARIJA pri Sv. Jürji ob Ščavnici.
KORANIT
asbestni škriljevec, najbolše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. Tovarna v KARLOVCU (Horvatska) glavno zastopstvo za Slovenijo FRAN HOČEVAR, MOSTE p. ŽIROVNICA, Gorenjsko. Stavbeniki, podjetniki in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežu, toči, snegu, požara in viharju, zahtevajte oferte.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava.