Politični ogled. Gospodska zboraica je po Šmerliagovem aasveta skleaola, aaj se odgovori aa prestolai govor z adreso. V odbor za izdelaaje osoove adrese je izvoljeaa večiaa aeaiških ustavovercev, torej že Iebko aaprej vemo, kaka bode ta adresa. — Državai zbor aa Duaajuje imel spet 26. t. m. sejo, v kteri se je taki iz početka pokazalo, da imajo fede- ralisti veeiao , ker dva predloga poslanca Rechbaaerja sta padla. Recbbauer je aarareč aajprej predložil, aaj se voli- tev predsedaika tako dolgo odloži, dokler ae bodo aazoči tudi česki poslaaci. Ta predlog je padel sicer samo z eaim gla8ora, ali padel je veadar. Poslaaec Mayerbofer je poteta prav ostro kritiziral vladiao postopaaje proti Čebom. Pred- sedaik se je volil ia sicer je izvoljea Hopfea z 131 glasi od oddaaib 130 glasov za predsedaika, Vidalič z 112 glasi za iprvega podpredsedoika ia grof Kueaburg z HOglasi za dru- gega podpredsedaika. Pascotiai je potera postavil aujai pred- jiog, aaj se prestolai govor odgovori z adreso do cesarja, pred- Jlog je obveljal ia volilo se je 15 poslaacev v adresai odsek. Rechbaaer je izrekel, da se ustavoverai ae aiorejo pu- ščati v bistveao obravaavaaje vladiaib predlogov, dokler se |ai vse mogoče storilo, da bi tudi Čehi aiorali priti v državai zbor, ia je postavil aujai predlog, aaj se vlada aa- govori, da se aaj državai zbor tako dolgo odloži, dokler ae bodo v njega prišli tadi Cebi. Nujaost tega predloga ae je jzavrgla ia predlog bode šel aavadno pot delavaega reda. I Tirolski, kraajski, tržaški, goriški ia bakoviaski državai : poslaaci so astaaovili klub med seboj, ktererau predseduje jbaroa Giovanelli , Poljaki pa so sami za-se — zmiroai isti. jČehi so zarad aemilostaega sprejetja svojeadrese pri cesarju !zlo razdražeai. -Pokrok" pravi, da se Cehi ae strašijo boja aa življeaje ia sairt. Pri cesarju je irael Leo Tbua še po- sebao avdijeacijo, ki je trajala aad pol are. Zarad tega se jje bati, da bi česki veliko-pose8taiki veadar ategaoli voliti v državai zbor. Terau aa8proti kličejo čeaki čaaaiki: Živela deklaracija s plemstvoiii ali brez plemstva. Na adreso českega deželaega zbora je te dai cesar odgovoril, sicer prav aiiloBtao, ali zahteva veadar odločao, da 8e aaj volijo državai poslaaci. Daacs t. j. 29. septerabra iuia česki deželai zbor spet sejo, v kteri se bode prej ko ae, ostro govorilo o odgovoru aa ceaarjevo pismo. Vezdajaa frapcoska vlada je hotela aapraviti lair a Prasi prej, ko bi se Pariz oblegal, zastran tega se je fraacoaki miBi8ter Favre podal k Bisraarku ia se je ž njim pogovarjal zastraa pomirja, ker je veadar ošabea Bismark prcveč zabteval, se aista pogodiia , ia na to je fraacoaka vlada razgla8ila ta-le oklic: nFraacoska! Pred oblegaajem Pariza je hotel Jules Favre videti Bismarka, da bi spozaal razpolagaaja sovražuikova. Sovražaik je to-le izrekel: Pruaka sc noče dalje vojevati ia poaižati Fraacosko do države druge vrste. Praska hoče imeti Elsaa ia Lotbriagen do Metz-a po pravu vojae pridobltve. Prusko se predrzae, predno pomirje dovoli, tirjati predajatvo Strassburga ia vaega Moat-Valerieaa. Pariz 8trašao razkačea, bi se rajše v avojih razvalJBah pokopal. Na tako predrzae tirjatve se odgovarja le z bojem do zadnjega." Francozi se bodo zato še dalje bojevali ia Bog ve komu bode k sledajeaiu še areča poslužila. Pruski vladni liat je priaesel dve Bistnarkovi pismi zastopnikoai severae Bemške zveze aa tajih dvorih. Bismark dokazujc v teh pisinib Evropi, da Be bode dragače miru, če Prusija ae vzaaie Francoski Elsasa ia Lothriagskega kot poroštva. Dalje pravi Bisraark, da se Neaiško ae bode v botraaje zadeve aa Fraacoskem vtikalo, da pa je zdaj fortnelao sarno Napoleoaova vlada veljavaa. Strassbarga ia Metza je treba Nemčiji kot braaibe proti FraBCOzom , kteri jib iinajo le za ofeazivo. Rifli ao Italijani 20. t. m. po kratkem bojevanju vzeli. S tern je rešeao važao evropejsko vprašanje, itali jansko ediastvo. Papeževa annada se je braaibi le aialo časa, poteai pa je prišlo papeževo povelje, da se aiora bela zaatava na baterije postaviti, ia tako se je Rim podal. Ali bode zdaj ilulijanska viada srečnejša, da je sv. očetu vzela deželo, ktero so papeži že više tisoč let iaieli, to bode še le prihodBoat učila. rEa krivičen krajcar ato pravičaib SBe", pravi stari pregovor. ItalijaBska vlada zagotovlja, da hoče papežu pusfiti popolao sanioatojnost jb svobodo v BJegovem dabovaiškeni delokrogu, avan pa tadi vse italjansko škofe soper vlado ia za papeževo posvetno oblaat delati. Dalje se poroča iz riaiskega , da bode 2. oktnbra t. 1. glasovaBJe aaroda (plebiscit) zavolj vladae aieaitve. — V Rimu se je že osaovala začasaa vlada. — Italijaai bi gotovo najrajše glasovali za repabliko , če ae bi tega branili bajoaeti. — Italijaai ao zgnbili v boju pri Rinia 8amo 21 rartvib jb 117 raBJeaib. Papeževe vojske je vjete 10.000 mož. Tajci, ki so pri papeževi vojski bili, se bodo poslali domu. Rnska vlada se zlo oborožuje, iB pravi ae, da ae bode aikakor dopaatila, da bi si Prusi aneksirnli fraacoake dežele.