247
Novičar iz austrijanskih krajev.
Iz Pole v lstriu   K.    Akoravno se ni tukaj  nič posebnega zgodilo,   vam  vendar  pišem,   da   s tem   oznanim, da še živim.    Čudno  oznanilo,  kaj   ne?    Ali,   bodi   Bogu milo! dan današnji je že taka,   da pervo vprašanje je: ste li zdravi, se ni vam in vašim še nič zalega primerilo? Do-eihmal nam je še prizanesla nemila kolera; 8 oseb je sicer obolelo, pa je vendar le ena (žena) umerla; zdaj pa se ne sliši nič več od bolezni; Bog daj,   da  bi se ne slišalo   nikoli in nikjer.    Tolažimo se   tukaj   s   tem,   da   je  ta kraj merzlici podveržen,   da  tedaj kolere ne bo sem,   ker  pravijo, da dveh ravnočasnih bolezen  v enem kraji skoraj nikoli ni. Po ulicah pa kurijo ogenj z brinjevim lesom vsak večer, in s tem zrak čistijo.   —   Kar  se letine tiče,   vam povem, da žita ni toliko,   kakor  se  ga je vpervič  kazalo, ker hitra gorkota in suša po poznem mrazu ni pripustila, da bi bilo žito dobro pleojalo; turšica pa še precej lepo kaže, zernja bo vendar le  malo  in  tudi drobno  bo;  oljka ne bo dala nič  ali  pa prav malo pridelka, in grojzdja se je tudi v več krajih pleanjina prijela. Nekteri so poskušali grojzdje varovati bolezni s polivanjem limove vode;  izperva je to prav dobro storilo, pa le za malo časa, ker plesnjina se je spet prikazala   na   ravno  tistih  tertab.    Druzega  sadja  je bilo dozdaj še precej veliko, pa le malo kdo ga vživa, ker se vsak boji kolere. — Tukaj bodo ravnali veliko redovno ladijo (bo perva bolj  važna barka narejena v  Poli);  v Teretu se menda ravnate že dve, in v Benetkah tudi dve; vidite tedaj,   da   naše   mornarstvo   bo  od  dne do dne bolj mogočno. — Kar sem vam že večkrat oznaniti hotel, vam povem zdaj, da tukaj imamo gostivnico, imenovano: „k šti-rivoglatnem krogu" (alla quadratura del circolo), ker ker-čmar Benedetto Perro iz Dinjana pravi,  da je razvozlal veliki račun in iznajdel v krogu štiri vogle.   Poslušati ga je važno v marsikterih  zadevah.    Ko  sem   ga vprašal,
kako se je te visoke računske misli prejel, mi je odgovoril: „En Bog je, in na svetu ni nobenega oddelka, ampak vse je enota" (v' e un dio, e nel mondo pure non esiste veruna parte, ma tutto e unita). Ta lepa, visoka in razumljiva resnica, mi je pravil g. Ferro, me je peljala v mojih mislih naprej, da sem se lotil preiskave in jo doveršil (?). Račun je poslal v Pariz akademii, in pravi, da do konca letošnjega poletja mu bo dan odgovor, in mu bo povedano, ali je znajdba poterjena ali ne. Kadar govori, ga človek radovedno posluša, pa ubogi revež je; bil je poprej precej premožen tergovec v Terstu; kar je pa računiti začel in začel pisati „Sonette o Bogu", so po štacuni gospodarile miši brez mačke, da je mogel štacuno zapreti. Žena njegova je, se mi zdi, Ljubljančanka.
n. Iz Marburga 31. julija. Danes smo sklenili na latinskih šolah šolsko leto. Šolarjev je bilo na gimnazii 183; po materoem jeziku: 75 Slovencov, 74 Nemcov in 34 utra-kvistov, to je, takošnih, kterih očetje in matere doma govorijo nemški in sloveDski. Sicer so ti utrakvisti tudi Slovenci, vendar se štejejo iz neznanih uzrokov med utrakvi-ste. Vendar naj nikdor ne misli, da so zatega voljo krivo-verci ali pa iznevereniki. Mladenči so se pridno učili; v enem odredu sta med 42 šolarji samo dva drugi razred dobila, 12 pa pervi z odliko. Tudi slovenščine so se pridno učili učenci šesterih razredov, v sednem so se učili jezik ilirski in v osmem staroslovenski. Sklenili smo šolsko leto prav svetečno. Svetečnost se je začela z glasnim korom, in dijaki so pokazali, da so verli pevci. Po pesmi je stopil dijak Franc Jiittner, Marboržan, na katedro in je izverstno po nemški deklamiral lepo pesem A nas ta* zija Griina „Kaiser Max auf der Martinswanda. Potem so trije Slovenci deklamirali in sicer abiturient J. Suman po latinski Horacijevo odo „Odivulgus profanum et ar-ceo", — J. Fras pa po nemški Silerjevo veličastno pesem „die Glocke". Kar pa je slovensko serce naj bolje razveselilo , je bila slovenska deklamacija sedmošolca A. Stajnka, kteri si je za predmet izbral „1 bikove žerjav ea od preslavnega našega K o seske ga tako izverstno poslovenjene. Te prikazni še do letos nismo doživeli; zato hvala gosp. ravnatelju gimnazija in vsim učiteljem, da so tudi sramožljivi slovenski modrici odperli pot v sveto vežo višjih ved, v kteri ste dozdaj le Atena in Minerva se šopirile. Govornik se je dobro obnašal, in vidili smo nekega starega duhovnega gospoda veselja se jokati, kteri so slučajno v mesto prišli in pri tej svečanosti nazočni bili. »Tega pač nisem mislil doživeti" — so djali — „da ravno v tej hiši se bode kadaj slovenska beseda častila, kjer sem jaz pred 40 leti klečati mogel iz samega tega uzroka, da sem s součenci po slovenski govoril". Prav izverstno je tudi svojo nalogo rešil dijak Fras, kteri je Silerjevo pesem ?5die Glockea deklamiral. Kdor jo zna, ve, da ni lahka. Ilazon tega je še en Slovenec, abiturient Lilek dobil dragoceno sre-berno svetinjo utemeljeno od nekdanjega profesora na gimnazii marburžkem dr. Wartinger-ja za takega dijaka, kteri si je nar bolje prilastil zDacost gerškega jezika. Pričijoči pa so bili pri tej svečanosti gosp. okrajni predsednik V. Ričel, g. okrajni dekan in dosti družin uglednih gospodov in gospej. Po dokončani svečanosti pa so učenci vsi na-dušeni zapeli ^cesarsko pesem". Slovenska mladež je na-depolna, in blagor učiteljem, kteri jo lepo ohranjujejo za Boga, cesarja in domovino! Kako slovenščina napreduje v doljni realni šoli in tukajšnem vojaškem odgojišču, bodem Vam drugokrat pisal.
Iz Ipave 1. aug. —d— Novičar v 59. listu ^Novic^ se hudo moti, ker terdi, da Ipava je popolnoma zdrava. Skonca se je kolera res ene tedne le v Ajdovšini in Šturji, kjer se je bila prec po Kresu začela, obotavljala, in je prizanašala nam drugim Ipavcom; 16. dan pr. m. se je pa nagloma prikazala na Lemoni poleg Terga in v Podragi, in se je razšla od tod v kratkem po celi dolini, tako da je menda zdaj tukaj ni soseske, v kteri bi  jih mnogo za
248
to bolezen ne ležalo in bi jih več ali manj že tudi pomerlo ne bilo. Ni se ognila tudi visočejih prav zračnih krajev, kakor je Col, Planina, Erzel itd., nar huje pa se je, kakor se sliši, v Po dragi vgnjezdila. — Ustjo, Planino, Erzel in Slap je 20. pr. m. tudi toča hudo zadela, ki se je od talijanske strani, pravijo, da od Vidma ali clo od Milana gor privlekla, in po svojem potu do naših krajev mnogo mnogo škode storila.
Iz Postojne 1. augusta. Od 1. julija imamo pri nas kolero; vendar jih je do danes, čeravno se je prec strašen hrup zagnal, le 29 umerlo, tedaj na dan eden, Sicer je pri nas res vse narobe; namesto da bi se ljudstvo tolažilo v nepotrebnem strahu, ni druzega glasu kot le glas od kolere in mcrtvaškega zvona, — in namesto da bi zdravniku, ki ima z bolnimi in zdravimi prestrašenci čez glavo opraviti, se olajšal o tacih okoljšinah težavni stan, se mu še le grene ure trudapolnega življenja. Kamor pride, sto vraž, sto misel, sto zdravil! Vsaka baba se vtikuje v ozdravljanje, vsak hvali drugo robo, eden to tinkturo, drugi to, in vsaka je bolja! Hvala Bogu, da nam ni poslal prehude bolezni, ker malokteri dan jih zboli čez 3 ali 4, — al koliko ima zdravnik s temi opraviti, preden jim dopove pamet in premaga modrijane in aiojstre-skaze, vraže in dobičkarijo, ki stoterno glavo moli iz tistih tinktur in špecifikarij, ki so plahim ljudem nasvetovane bile kot — gotovo zdravilo!! Res škoda v tacih okoljšinah za vse dobre svete in opo-minovaDJa skerbne vlade, — škoda za vsakega zdravnika, ki se pošlje kolero ozdravljat, — saj ima vsak že svojo tinkturo v žepu, na ktero se bolj zanaša kot na zdravnikovo pomoč -•*). Iu kar je pri vsem še naj bolj zopernega je pa to, da o koleri hoče vsaka baba zdravnik biti. Bog pomagaj!                                                                   Mošus.
Iz Kamnika. 25. in 26. dan t. L so bile tukaj šolske izpraševanja v pričo visokočastitega gosp. dekana, častite duhovšine iz mesta in tudi bližnje okolice in nekterih g. vradnikov. Pervi dan in druzega dopoldne so učenci tukajšne c. k. glavne šole pokazali, da častiti g;g. frančiškani so jim verli učitelji bili in jim obdelovali ne le spomin , ampak tudi njih razum. Začetek in konec slednjega izpraševanja je bila kaka pesmica, ktero so učenci kaj soglasno in milo peli. Drugi dan popoldne je bilo izpraševanje dekličev. Mnogoverstni lepi izdelki pridnih rok so bili na mizi razpoloženi. Med učenkami so se posebne deklice druzega reda prav dobro obnesle. Keršanski nauk jim je tekel kot med, odgovori iz slovenske in nemške pismenosti in pravopisja so bili kaj gladki, odgovori iz računstva 2 mnogoimnimi številkami brez spodtikleja in tako gotovi, da jih je bilo zares veselje poslušati. To lepo vednost imajo učenke zahvaliti nevtrudljivemd gosp. Luku Dolencu, mestnemu kaplanu, kteri je prostovoljno in brez plačila skozi celo leto razun keršanskega nauka tudi druge nauke Učenkam 2. razreda razlagal. Naj blagemu gospodu ;,Novicea oznanijo očitno hvalo in zahvalo! 4*- 30. julija so se prav slovesno delile darila naj pridnišim učericom in učenkam, kte-rim vsim kakor tudi pričijočim gospodom in gospem bo ta praznični dan še dolgo v blagem spominu ostal. Fr. Mladič.
Iz Ljubljane. Po družtvinih postavah mora vsak predsednik kmetijske družbe od cesarja poterjen biti. V letošnjem zboru je bil, kakor je našim bravcem znano, častiti gosp. Fid. Terpinc po preteku šesterih let vnovič za predsednika krajnske kmetijske dražbe izvoljen in pre-svitli cesar so po sklepu 10. julija to volitev poterdili.
*) Hudo rano bi odkrili, ako bi povedati hotli: kdo je naj vec kriv res presilne samolastne mazarije s tinkturami in druži m i zdravili. Kadar bo konec te nadloge, ki svet sedaj stiska, in bo čas prišel mirnega pretresovanja, bomo tudi o tem o dkritoserčn o besedo govorili.                                       Vred.