PRAZNIČNO Z OBČINO ZREČE Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 21 / Leto 80 / 22. maj 2025 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PRIL OGA INTERVJU Str. 10 ŠENTJUR Str. 6 CELJSKE IN VELENJSKE LEKARNE Str. 2 SPORED ZALA SMOLNIKAR - ZÁLI Že od malega ves čas prepeva Zdaj nastopa kot Estora Gaja Prestor ŠT. 21 22. MAJ 2025 Neisha: Nehajmo jamrati in imejmo se fino PET. 23. 5. SOB. 24. 5. NED. 25. 5. PON. 26. 5. TOR. 27. 5. SRE. 28. 5. ČET. 29. 5. Neisha: in imejmo se fino in imejmo se fino nonSTOP Str. 18-19 Tone Tiselj o slovenski pentlji, Giru in Touru Str. 17-23 Str. 24-25 INTERVJU Tone Tiselj o slovenski pentlji, Giru in Touru Celjska kulturna in zgodovinska uspešnica za otroke Edini otroški muzej Hermanov brlog, ki deluje v Muzeju novejše zgodovine Celje, letos praznuje 30 let. Prejel je Valvazorjevo nagrado za muzej leta 2025. Herman Lisjak, ki domuje v muzeju, vsako leto tudi »lastnotačno« vošči otrokom za rojstne dneve. Letos načrtuje tudi svojo rojstnodnevno zabavo. Hermanov brlog je celjska uspešnica, ki mladim odpira vrata v svet kulture in zgodovine na poseben način. Tja se s svojimi otroki vračajo tudi tisti, ki so obiskovali muzej v času svoje mladosti. Foto: Nik Jarh Kadrovske vrzeli in morebitno zapiranje So na pešce pozabili? Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 21, 22. maj 2025 AKTUALNO Lekarniška zbornica Slovenije opozarja na zaskr- bljujoče kadrovske razmere v lekarnah. Da stanje ni rožnato niti na Celjskem, pravi direktorica Celjskih Lekarn Lilijana Grosek. Po njenih besedah kadrovska vrzel vpliva na daljše čakalne vrste pred lekarniškimi okenci in na kakovost obravnave. »Večja je tudi mo- žnost napak, česar se seveda najbolj bojimo. Če bo treba posamezne enote začasno zapirati ali skrajševa- ti delovni čas, lahko to privede do slabše dostopnosti do zdravil in lekarniških storitev,« je pojasnila. TINA STRMČNIK Kadrovske vrzeli v lekarnah lahko vplivajo na preskrbo z zdravili Možno zapiranje manjših enot in krajši delovni čas In pomanjkanje zdravil? V zadnjih obdobjih smo večkrat poročali o težavah z dobavo nekaterih zdravil, tudi anti- biotikov. Direktorica Lekarne Velenje Sabina Grm je pojasnila, da je vzrokov za to ponavadi več. »Trenutno težave rešujemo tako, da zdravnikom redno pošiljamo seznam deficitarnih zdravil, predviden čas dobavljivosti in možnosti zamenjav. V nekaterih primerih, ko ni na voljo industrijsko pripravljenih zdravil, lahko težavo rešimo s pripravo teh zdravil v lekarni. Vse to pomeni dodatno obremenitev strokovnih delavcev v lekarni.« Direktorica Celjskih lekarn Lilijana Grosek je dejala, da je večje pomanjkanje zdravil zaradi različnih razlogov zdaj že stalnica v celotni Evropi in tudi drugje po svetu. Dejala je, da se temu tudi v prihodnje ne bo mogoče povsem izogniti. So pa majhne države, kot je Slovenija, včasih še bolj ranljive pri nemoteni preskrbi z zdravili. Direktorica Celjskih Lekarn Lilijana Grosek, mag. farm., je dejala, da se v tem javnem zavodu zadnja leta soočajo s postopnim povečevanjem ka- drovskega primanjkljaja pri farmacevtskih strokovnih de- lavcih, lekarniških farmacev- tih oz. magistrih farmacije in farmacevtskih tehnikih. Raz- mere glede kadrovske vrzeli v različnih enotah na Celjskem se spreminjajo iz leta v leto, nanje vplivajo koriščenje star- ševskega in porodniškega do- pusta, daljše bolniške odsotno- sti, upokojitve in fluktuacije. »Trenutno so težke razmere v Vojniku in Zrečah, v lekar- nah Planet, Citycenter Lava in Nova vas v Celju. Lani je bilo po kadrovski plati zelo težko v Rogaški Slatini, Rogatcu, Koz- jem in tudi v Šmarju pri Jelšah. Zelo kritično je bilo nekaj časa tudi v naši proizvodni enoti, v Galenskem laboratoriju,« je pojasnila direktorica. Celjske lekarne imajo pod svojim okri- ljem sicer 17 lekarn in 6 lekar- niških podružnic. Manjše enote zaprte za nekaj dni Groskova je dejala, da so v preteklosti za krajši čas že za- pirali posamezne manjše le- karne, v katerih je zaposlen po en farmacevt. Čeprav se zave- dajo pomembnosti dostopno- sti do preskrbe z zdravili, se za- piranju enot za kakšen dan ne bodo mogli izogniti niti letos. V času poletnih dopustov bodo vrata tako za krajši čas zaprle lekarne v manjših krajih, kot so Rimske Toplice, Vitanje, Kozje, Loče in Dobrna. Zaradi krajšega oz. pole- tnega delovnega časa v Zdra- vstveni postaji Vojnik je že vrsto let junija in julija krajši čas odprta tudi Lekarna Voj- nik. Zaradi pomanjkanja ka- dra so pred kratkim skrajšali odpiralni čas v Lekarni Nova vas. Po besedah direktorice je zaradi pomanjkanja kadra predvsem zelo težko reševati nepredvidene razmere, kot so nepričakovane daljše bolniške odsotnosti. Da zagotavljajo nepreki- njeno preskrbo z zdravili oz. zagotavljanje objavljenega poslovnega časa lekarn, kader tudi prerazporejajo. Kadar se odločijo za tak ukrep, zapo- slene, če je le možno, razpo- redijo v enote, ki so v bližini njihovega kraja bivanja. Številni načini za privabljanje kadra Celjske lekarne so doslej, kot je pojasnila Lilijana Gro- sek, vedno zaposlovale tako, da so skušale zadostiti več kot minimalnim kadrovskim po- trebam. »Vrsto let razpisujemo kadrovske štipendije, izvaja- mo študentsko in dijaško pra- kso, omogočamo počitniško delo, praviloma zaposlujemo za nedoločen čas, zlasti ko gre za nadomestne zaposli- tve. Prizadevamo si tudi pri nagrajevanju, čeprav imamo tu precej omejene možnosti.« Kot je pojasnila, kadrovska stiska v lekarnah vpliva na daljše čakalne vrste in kako- vost obravnave. »Večja je tudi možnost napak, česar se seve- da najbolj bojimo. Če bo tre- ba posamezne enote začasno zapirati ali skrajševati delovni čas, lahko to privede do slabše dostopnosti do zdravil in lekar- niških storitev,« je pojasnila. Zakaj zaposleni odhajajo? Za osip kadra je več razlo- gov, pravi sogovornica. »V naši dejavnosti ni bilo nikoli preobilja kadrov, zato smo zaposlovali tudi kandidate iz precej oddaljenih krajev. Zdaj se marsikdo prezaposli bližje svojemu domu. Zato smo v zadnjem času v zavodu izgu- bili kar nekaj sodelavcev.« Na povečevanje kadrovske- ga primanjkljaja med drugim vplivajo še upokojitve, ki jih vedno ne morejo v celoti nado- mestiti. Kot še en pomemben razlog je izpostavila pogoje dela. »V lekarnah je delo veči- noma izmensko, ob sobotah in nedeljah. Farmacevti delajo tudi ponoči. Veliko je preraz- porejanja kadra po enotah, kar veliko zaposlenih tudi težje sprejema.« Tudi plača je po njenih be- sedah pomembna, ali zapo- sleni ostanejo v tej panogi. Kako je na delovna mesta v lekarni vplivala zadnja plač- na reforma? Lilijana Grosek je dejala, da Celjske lekarne od Zavoda za zdravstveno zava- rovanje Slovenije, za katerega opravijo večino svojega dela, za izplačevanje plač v skladu s plačno reformo niso prejele dovolj sredstev. Zato so pri- manjkljaj pokrile iz sredstev, ki jih zaslužijo s prodajo iz- delkov za podporo zdravju, gre za prodajo prehranskih dopolnil, kozmetike in drugih izdelkov. »Zaradi prerazpore- ditve sredstev iz tržnega dela za osnovne plače se plača za- Direktorica Lekarne Velenje mag. Sabina Grm, mag. farm. (Foto: osebni arhiv) Lilijana Grosek, mag. farm., direkto- rica Celjskih lekarn (Foto arhiv NT/ Sherpa) V Celjskih lekarnah se zadnja leta soočajo s postopnim povečevanjem kadrovskega primanjkljaja pri farmacevtskih strokovnih delavcih, lekarniških farmacevtih oz. magistrih farmacije in farmacevtskih tehnikih. (Foto: Nik Jarh) »V lekarnah je delo večinoma izmensko, ob sobotah in nedeljah. Farmacevti delajo tudi ponoči. Veliko je prerazporejanja kadra po enotah, kar veliko zaposlenih tudi težje sprejema,« o razlogih za odhode delavcev med drugim pravi direktorica Celjskih lekarn Lilijana Grosek. V lekarni Splošne bolnišnice Celje zaskrbljujočih kadro- vskih razmer ne opažajo. »Manjše zanimanje sicer opaža- mo pri prijavah na razpisana prosta delovna mesta na tem področju, vendar to ne vpliva na naše delo in poslovanje,« so sporočili. poslenim ni povečala toliko, kot je bilo napovedano. To je razlog za nezadovoljstvo, zato so nekateri odhodi povezani s prezaposlitvami v industrijo, k različnim zasebnim izvajal- cem, v bolnišnične lekarne ali neredko celo v tujino.« Zaznavajo vedno večje obremenitve V Lekarni Velenje, ki ima pod svojim okriljem šest po- slovalnic, se doslej niso sreča- li z odhodi farmacevtov, a sta svojo pot tam v zadnjem času sklenila dva farmacevtska teh- nika, ki sta se zaposlila v go- spodarstvu. Ko omenjeni javni zavod objavi razpis za prosta delovna mesta, trenutno še uspe pridobiti magistre farma- cije in farmacevtske tehnike. Težave ima s pridobivanjem ustreznega kadra s področja informatike. Sabina Grm, direktorica Lekarne Velenje: »Farmacevti zaenkrat od nas niso odhajali, dva farmacevtska tehnika sta se zaposlila v gospodarstvu. Zaposleni kot razloge, zaradi katerih zapuščajo lekarniško dejavnost, velikokrat izpostavijo, da bi bili na drugih delovnih mestih manj obremenjeni in bolje plačani.« So pa zaposleni po besedah direktorice mag. Sabine Grm, mag. farm., vedno bolj obre- menjeni, saj se povečuje število receptov in svetovanje po telefo- nu, več potreb je po reševanju problematike zaradi pomanjka- nja zdravil. »Odsotnost zaposle- nih smo do zdaj uspeli reševati s prerazporeditvami znotraj enot in med njimi. Zaposleni to sprejemajo kot obvezo, pov- zroča pa to zanje dodatno obre- menitev. Preobremenjenost, ki traja dlje časa, lahko vodi tudi v izgorelost. Zaenkrat ne pred- videvamo zapiranja katere od lekarn. Do zdaj prav tako nismo skrajševali odpiralnih časov po- slovalnic.« Po besedah Sabine Grm ve- lika obremenjenost zaposle- nih vpliva tudi na uporabnike storitev. »Ne samo da so lahko daljše čakalne vrste, tudi far- macevtska obravnava morda ne bo tako kakovostna, kot jo želimo zagotoviti bolnikom.« Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 21, 22. maj 2025 AKTUALNO ZADETKI 19 13 15 11 18 7 20 8 Prodaja Uniturja tudi uradno končana Da je negotovost med velenjskimi rudarji vedno bolj prisotna, so potrdile osebne izpovedi štirih rudarjev. Eden od njih je povedal, da je bil zaradi težkega dela že dvakrat operiran na hrbtenici. Danes je invalid in ga skrbi, kako bo prišel do upokojitve. Vodja delovišča, ki se je te dni upokojil, se sprašuje, ali jim bodo pristojni zmogli zagotoviti pokojnine za dostojno življenje, da jim ne bo treba prejemati sredstev iz solidarnostne- ga sklada. Čeprav država še ni zagotovila sistemskih rešitev za zagotavljanje njihove socialne varnosti, so sodelujoči ministri na generacijskem forumu Varna prihodnost rudarjev zagotovili, da je njihova skrb od- več in da ne bodo pozabili na nikogar. BARBARA FURMAN O prihodnosti rudarjev ob napovedanem zaprtju premogovnika Naposlušali so se obljub, kje so dejanja? Ministra Novak in Jevšek sta zagotovila skorajšnji sprejem obeh zakonov. (Foto: Naš čas) Čeprav je v nacionalni stra- tegiji navedeno, da naj bi Pre- mogovnik Velenje (PV) zaprli leta 2033, zadnje čase omenja- jo tudi letnico 2027 . »Če bi do zaprtja res prišlo že čez dve leti, bi 700 zaposlenih ostalo brez službe. Sprejemljivej- ša letnica je 2033, saj bomo obseg proizvodnje premoga v naslednjih letih prilagajali upokojevanju rudarjev,« je med drugim povedal gene- ralni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec. Kdaj se bo res zaprl velenjski premogovnik in kako bo vla- da zagotovila socialno varnost rudarjev, bo opredeljeno v za- konu o razvojnem prestruktu- riranju regije in zakonu o zapi- ranju Premogovnika Velenje. Na oba zakona v Šaleški dolini čakajo že skoraj tri leta. Zakona tik pred sprejetjem Po napovedih ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka naj bi bil zakon o za- piranju Premogovnika Velenje sprejet še letos. Zakonski pre- dlog bo šel v prihodnjih dneh v medresorsko usklajevanje, ju- nija v potrditev v državni zbor. Predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju regije bo po besedah ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksan- dra Jevška šel v vladno proce- duro predvidoma še ta mesec in v parlamentarno obravnav- no pred poletjem. Poudaril je, da so pri pisanju zakona upo- števali tudi predloge lokalne skupnosti. Na forumu je sodeloval tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki je dejal, da nacionalna strate- gija za izstop iz premoga, ki predvideva konec energetske rabe premoga v letu 2033, ni pravno zavezujoča, a jo bo vla- da upoštevala. V sindikatu dvomijo Predsednik sindikata PV Si- mon Lamot je izrazil dvom, ali je do leta 2033 pravičen pre- hod možno izvesti. Poudaril je, da po prenehanju odkopa premoga nihče ne sme ostati brez zaposlitve in da je do leta 2033 treba zagotoviti fi nancira- nje proizvodnje premoga. Ker zadnje različice predloga zako- na o zapiranju premogovnika v sindikatu niso videli, ni prepri- čan, ali so bili njihovi predlogi upoštevani. Kot je dejal velenjski župan Peter Dermol, mora biti pre- hod iz premogovništva pra- vičen. To pomeni, da morajo pristojni zagotoviti pogoje za ustvarjanje novih delovnih mest, učinkovito sanacijo de- gradiranih območij ter ohra- njanje lokalne identitete in kulturne dediščine. »Sprejeti ukrepi morajo temeljiti na spoštovanju dostojanstva ljudi, socialni varnosti zaposlenih in dolgoročni gospodarski oživi- tvi regije. Občinska uprava si aktivno prizadeva, da bi bila preobrazba gospodarstva za naše prebivalce čim manj bole- ča ter da bi odprla nove razvoj- ne priložnosti za prihodnost.« Generacijski forum se je končal s sklepom, da bo za dejanski uspeh prehoda ključno pravočasno in vse- binsko usklajeno delovanje vseh pristojnih ministrstev. Pristojni ministri so zago- tovili, da bo vsebina obeh zakonov usklajena v priho- dnjih tednih, zakonodajni postopek naj bi se začel že v juniju. Oba zakona morata vsebovati tudi jasno določilo, da se bo odkopavanje nada- ljevalo tudi po letu 2027, kar je osnovni pogoj za stabilen prehod in varnost zaposlenih v Premogovniku Velenje. Dr- žava mora omogočiti tudi po- goje, da se bo Šaleška dolina preoblikovala v trajnostno, socialno pravično in gospo- darsko vitalno okolje. Forum je Mestna občina Ve- lenje pripravila v sodelovanju s Centrom za pravični prehod, ki deluje v okviru Razvojne agen- cije Saša. Postopek prodaje zreškega turističnega podjetja Unitur skladu Advance Capital Par- tners je uspešno končan, je navedeno na spletni strani Ljubljanske borze. Piše tudi, da so bili izpol- njeni vsi pogoji, kupec je prav tako v celoti poravnal kupnino podjetju Unior. Da je koncen- tracija skladna s pravili kon- kurence, je v nedavni odločbi navedla tudi agencija za var- stvo konkurence. Spomnimo, da je slovenska družba Advance Capital Par- tners 11. marca letos sporoči- la, da je z Uniorjem podpisala dogovor o nakupu turistične- ga podjetja Unitur. Po takra- tnih neuradnih informacijah Financ je za za nakup odštela 12,2 milijona evrov. Novi lastnik si je za Unitur, ki je eno največjih slovenskih turističnih podjetij, saj pod njegovo okrilje sodijo turistični center Rogla in Terme Zreče, zastavil dolgoročne cilje. BF Zreški Unior je prodajo Uniturja končal po večletnih prizadeva- njih. (Foto: Andraž Purg) »V lekarnah je delo večino- ma izmensko, ob sobotah in nedeljah. Farmacevti delajo tudi ponoči. Veliko je prerazporejanja kadra po enotah, kar veliko za- poslenih težje sprejema.« Lilijana Grosek, direktori- ca Celjskih lekarn »Na sestankih z DRSI in infrastrukturno ministrico sem večkrat pojasnil, da je cesta od drameljske osnov- ne šole proti Pletovarju, kar zadeva varnost otrok, zelo problematična. Zah- teval sem, da ves tranzitni promet, ki gre po avtocesti, ostane na avtocesti.« Marko Diaci, župan Občine Šentjur »Lahko rečem, da imata celjska občina in njen župan posluh za kolesar- stvo, kar se vidi po veli- kem številu kolesarskih poti v Celju in okolici. Prav tako bo letos mesto gostilo državno prvenstvo v cestni vožnji in kronometru.« Tone Tiselj, športni pozna- valec »Verjamem, da je zmanjša- nje odvisnosti od avtomo- bilov ključno za trajnostno prihodnost. Spodbujanje uporabe e-koles ne prispe- va le k zmanjšanju pro- metnih zastojev in one- snaževanja, temveč tudi izboljšuje zdravje posame- znikov.« Barbara Arh, poznavalka koles in kolesarstva »Za tako potovanje je treba najprej imeti močno voljo, veliko motivacije in močno željo. Potem se tudi vse drugo uredi.« Anja Antolič in Barbara Marčič, svetovni popotnici na kolesih Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 21, 22. maj 2025 GOSPODARSTVO Odločali bodo o delitvi dobička Družba Cetis, ki je v večinski lasti ljubljanske skupine MSIN, je za četrtek, 12. junija, sklica- la redno skupščino delniške družbe. Na njej bodo delničarji med drugim odločali tudi o tem, kako bodo porabili bilančni dobiček družbe, ki je ob koncu lanskega leta znašal 23,4 milijona evrov. Vodstvo podjetja predlaga izplačilo dividende v višini 2 evra bruto na delnico, ostanek bilančnega dobička v višini 23 milijonov evrov bi ostal nerazporejen. Skupina Cetis je lani ustvarila 113,6 milijona evrov prihodkov od prodaje in 16,3 milijona evrov či- stega dobička. Matična družba Cetis je leto 2024 sklenila z 59,6 milijona evrov prihodkov od prodaje – od tega je 68 odstotkov ustvarila v tujini – in s 15,2 milijona evrov čistega dobička. Bilančni dobiček družbe je na zadnji dan v lanskem letu znašal 23,4 milijona evrov in je sestavljen iz čistega dobička leta 2024 in prenesenih dobičkov preteklih let v višini 8,2 milijona evrov. Upravni odbor lastnikom predlaga, da bi del bilančnega dobička v višini 400 tisoč evrov uporabili za izplačilo dividend, ki bi znašale 2 evra bruto na delnico. Preostanek bilančnega dobička v skupni višini približno 23 milijonov evrov bi ostal nerazporejen, o njegovi porabi bi odločali v naslednjih poslovnih letih. Delničarji bodo odločali tudi o novem članu upravnega odbora. Dr. Petra Groznika, ki je odstopil maja, naj bi nasledil Anton Černič, in sicer do izteka mandata drugih članov, to je do 31. avgusta 2027. SJ Samostojni podjetniki v celjski regiji, kjer deluje približno desetina vseh slovenskih podjetnikov, so lani ohranili svojo ekonomsko moč v državi. Po nere- vidiranih podatkih, ki jih je na osnovi njihovih letnih poročil zbrala celjska izpostava Ajpesa, so podjetniki celjske regije v letu 2024 skupno ustvarili skoraj 6 odstotkov več prihodkov kot leto prej, za približno toliko več so zabeležili tudi odhodkov. Poslovno leto 2024 so zaključili z neto čistim dobičkom v višini 57,4 milijona evrov, kar je za desetino več kot leto prej. Po obsegu prihodkov je bila najmočnejša dejavnost v regiji še vedno trgovina, sledili so ji gradbeništvo, ki zaposluje največ ljudi, promet in skladiščenje ter predelovalne dejavnosti. SINTIJA JURIČ Samostojni podjetniki s Celjskega okrepili poslovno uspešnost in ekonomsko moč Ustvarili najvišji dobiček v zadnjih petih letih Kateri so bili največji podjetniki v regiji? Največji podjetnik v regiji je bil lani po obsegu prihodkov po javno objavlje- nih podatkih Vili Fijavž s Stranic, ki se ukvarja s cestnim tovornim prometom in zaposluje 65 ljudi. Njegovi prihodki so znašali 8,9 milijona evrov, kar je milijon več kot leto prej. Na drugem mestu je trgovec z lesnimi izdelki iz Loč Alojz Cugmajster, ki je z 11 zaposlenimi lani ustvaril 8,5 milijona evrov prihodkov, kar je pol milijona manj kot leta 2023 in 4,5 milijona manj kot leta 2022. Na tretjem mestu po obsegu prihodkov je Branko Kolenc iz celj- ske občine, ki se ukvarja s prevozništvom, z gradbeništvom, s trgovino in z gostinstvom ter zaposluje 28 ljudi. Njegovi lanski prihodki od prodaje so znašali 8 milijonov evrov, kar je 1,3 milijona manj kot leto prej. Lani je bilo v celjski regiji v register vpisanih 5.499 sa- mostojnih podjetnikov, kar je 146 več kot leto prej. Od tega se jih je v kategorijo majhnih uvrščalo 136, v ka- tegoriji srednje velikih so bili le trije, drugi so se uvrstili med tako imenovane mikro podjetnike. Samostojni pod- jetniki v regiji so skupno za- poslovali 4.502 osebi, kar je 113 več kot lani. Največ prihodkov ponovno ustvarili trgovci Podjetniki 21 občin celjske regije so lani skupno ustvarili 845 milijonov evrov prihod- kov in 788 milijonov evrov odhodkov. Večina prihodkov je izvirala iz prodaje, pri če- mer je prevladovala prodaja na domačem trgu, ki se je v primerjavi z letom 2023 pove- čala za približno 7 odstotkov in je znašala 85 odstotkov vseh prihodkov podjetnikov. Prihodki od prodaje na trgu Evropske unije so znašali pri- bližno 13 odstotkov, za skoraj dve petini se je v primerjavi z letom 2023 povečala prodaja na tujih trgih zunaj Evropske unije, vendar je njen delež še vedno zanemarljiv. K skupnim prihodkom so tudi lani največ prispevali celjski podjetniki, ki jih je bilo 1.357. Sledili so jim pod- jetniki iz šentjurske, žalske, konjiške in šmarske občine. Glede na dejavnost je lani največ čistih prihodkov od prodaje – znašali so 240 mi- lijonov evrov – ustvarilo 990 podjetnikov, ki se ukvarjajo s trgovino, z vzdrževanjem in s popravilom motornih vo- zil. Sledili so jim gradbeniki s 188 milijoni evrov prome- ta. Z gradbeno dejavnostjo se ukvarja tudi največ podjetni- kov v regiji. Lani jih je bilo registriranih 1.264. Dobiček narašča V letu 2024 je pozitivno poslovala večina oz. 4.831 podjetnikov, ki so skupaj ustvarili 61 milijonov evrov čistega dobička, kar pome- ni 10-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2023. Z izgubo, ki je skupaj zna- šala 3,7 milijona evrov, je poslovno leto zaključilo 647 podjetnikov, kar je 26 odstotkov več kot leto prej. Skupni pozitiven neto rezul- tat podjetnikov na Celjskem je bil približno 57 milijonov evrov, kar je 9,3 odstotka več kot leto prej. Največ neto či- stega dobička so tudi lani ustvarili podjetniki iz celjske občine, sledili so jim podje- tniki iz šentjurske, žalske in konjiške občine. Podjetniki iz vseh dejavnosti in tudi ob- čin v regiji so sicer poslovno leto zaključili s pozitivnim izidom. Povprečna neto dodana vre- dnost na zaposlenega je lani v regiji znašala 21.657 evrov, Podjetniki so v gospodarstvo celjske regije lani prispevali 7,6 odstotka vseh pri- hodkov in dodane vrednosti ter zaposlovali malo manj kot desetino vseh zaposlenih. Njihov delež v skupnem čistem dobičku regije je znašal 10,3 odstotka, v skupni iz- gubi pa 2,6 odstotka. V primerjavi z družbami so podjetniki poslovali z nižjo stopnjo zadolženosti. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega pri podjetniku v regiji je bila lani 1.540 evrov bruto in je bila za 13 evrov nižja od slovenskega povprečja. V primerjavi s plačami v družbah celjske regije so zaposleni pri podjetnikih v povprečju prejemali približno četrtino nižjo bruto plačo oz. 561 evrov manj. V povprečju je bilo lani v regiji 10 odstotkov več podje- tnikov z neporavnanimi obveznostmi, povprečen dnevni znesek blokad je bil nekoliko nižji. Konec lanskega leta je imel v celjski regiji blokiran transakcijski račun vsak 26. podjetnik, na ravni Slovenije vsak 36. podjetnik. kar je 2,8 odstotka več od slovenskega povprečja. Med posameznimi dejavnostmi je po višini neto dodane vre- dnosti na zaposlenega močno izstopalo rudarstvo z 81.547 evri, sledila je dejavnost pro- meta in skladiščenja, kjer so podjetniki ustvarili povpreč- no 31.817 evrov neto dodane vrednosti na zaposlenega. Najvišji znesek neto dodane vrednosti na zaposlenega so dosegli podjetniki iz občine Zreče, kjer je ta znašal 27 .389 evrov. Vir: Ajpes, izpostava Celje Vir: Ajpes, izpostava Celje Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 21, 22. maj 2025 GOSPODARSTVO Odločali bodo o delitvi dobička Družba Cetis, ki je v večinski lasti ljubljanske skupine MSIN, je za četrtek, 12. junija, sklica- la redno skupščino delniške družbe. Na njej bodo delničarji med drugim odločali tudi o tem, kako bodo porabili bilančni dobiček družbe, ki je ob koncu lanskega leta znašal 23,4 milijona evrov. Vodstvo podjetja predlaga izplačilo dividende v višini 2 evra bruto na delnico, ostanek bilančnega dobička v višini 23 milijonov evrov bi ostal nerazporejen. Skupina Cetis je lani ustvarila 113,6 milijona evrov prihodkov od prodaje in 16,3 milijona evrov či- stega dobička. Matična družba Cetis je leto 2024 sklenila z 59,6 milijona evrov prihodkov od prodaje – od tega je 68 odstotkov ustvarila v tujini – in s 15,2 milijona evrov čistega dobička. Bilančni dobiček družbe je na zadnji dan v lanskem letu znašal 23,4 milijona evrov in je sestavljen iz čistega dobička leta 2024 in prenesenih dobičkov preteklih let v višini 8,2 milijona evrov. Upravni odbor lastnikom predlaga, da bi del bilančnega dobička v višini 400 tisoč evrov uporabili za izplačilo dividend, ki bi znašale 2 evra bruto na delnico. Preostanek bilančnega dobička v skupni višini približno 23 milijonov evrov bi ostal nerazporejen, o njegovi porabi bi odločali v naslednjih poslovnih letih. Delničarji bodo odločali tudi o novem članu upravnega odbora. Dr. Petra Groznika, ki je odstopil maja, naj bi nasledil Anton Černič, in sicer do izteka mandata drugih članov, to je do 31. avgusta 2027. SJ Samostojni podjetniki v celjski regiji, kjer deluje približno desetina vseh slovenskih podjetnikov, so lani ohranili svojo ekonomsko moč v državi. Po nere- vidiranih podatkih, ki jih je na osnovi njihovih letnih poročil zbrala celjska izpostava Ajpesa, so podjetniki celjske regije v letu 2024 skupno ustvarili skoraj 6 odstotkov več prihodkov kot leto prej, za približno toliko več so zabeležili tudi odhodkov. Poslovno leto 2024 so zaključili z neto čistim dobičkom v višini 57,4 milijona evrov, kar je za desetino več kot leto prej. Po obsegu prihodkov je bila najmočnejša dejavnost v regiji še vedno trgovina, sledili so ji gradbeništvo, ki zaposluje največ ljudi, promet in skladiščenje ter predelovalne dejavnosti. SINTIJA JURIČ Samostojni podjetniki s Celjskega okrepili poslovno uspešnost in ekonomsko moč Ustvarili najvišji dobiček v zadnjih petih letih Kateri so bili največji podjetniki v regiji? Največji podjetnik v regiji je bil lani po obsegu prihodkov po javno objavlje- nih podatkih Vili Fijavž s Stranic, ki se ukvarja s cestnim tovornim prometom in zaposluje 65 ljudi. Njegovi prihodki so znašali 8,9 milijona evrov, kar je milijon več kot leto prej. Na drugem mestu je trgovec z lesnimi izdelki iz Loč Alojz Cugmajster, ki je z 11 zaposlenimi lani ustvaril 8,5 milijona evrov prihodkov, kar je pol milijona manj kot leta 2023 in 4,5 milijona manj kot leta 2022. Na tretjem mestu po obsegu prihodkov je Branko Kolenc iz celj- ske občine, ki se ukvarja s prevozništvom, z gradbeništvom, s trgovino in z gostinstvom ter zaposluje 28 ljudi. Njegovi lanski prihodki od prodaje so znašali 8 milijonov evrov, kar je 1,3 milijona manj kot leto prej. Lani je bilo v celjski regiji v register vpisanih 5.499 sa- mostojnih podjetnikov, kar je 146 več kot leto prej. Od tega se jih je v kategorijo majhnih uvrščalo 136, v ka- tegoriji srednje velikih so bili le trije, drugi so se uvrstili med tako imenovane mikro podjetnike. Samostojni pod- jetniki v regiji so skupno za- poslovali 4.502 osebi, kar je 113 več kot lani. Največ prihodkov ponovno ustvarili trgovci Podjetniki 21 občin celjske regije so lani skupno ustvarili 845 milijonov evrov prihod- kov in 788 milijonov evrov odhodkov. Večina prihodkov je izvirala iz prodaje, pri če- mer je prevladovala prodaja na domačem trgu, ki se je v primerjavi z letom 2023 pove- čala za približno 7 odstotkov in je znašala 85 odstotkov vseh prihodkov podjetnikov. Prihodki od prodaje na trgu Evropske unije so znašali pri- bližno 13 odstotkov, za skoraj dve petini se je v primerjavi z letom 2023 povečala prodaja na tujih trgih zunaj Evropske unije, vendar je njen delež še vedno zanemarljiv. K skupnim prihodkom so tudi lani največ prispevali celjski podjetniki, ki jih je bilo 1.357. Sledili so jim pod- jetniki iz šentjurske, žalske, konjiške in šmarske občine. Glede na dejavnost je lani največ čistih prihodkov od prodaje – znašali so 240 mi- lijonov evrov – ustvarilo 990 podjetnikov, ki se ukvarjajo s trgovino, z vzdrževanjem in s popravilom motornih vo- zil. Sledili so jim gradbeniki s 188 milijoni evrov prome- ta. Z gradbeno dejavnostjo se ukvarja tudi največ podjetni- kov v regiji. Lani jih je bilo registriranih 1.264. Dobiček narašča V letu 2024 je pozitivno poslovala večina oz. 4.831 podjetnikov, ki so skupaj ustvarili 61 milijonov evrov čistega dobička, kar pome- ni 10-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2023. Z izgubo, ki je skupaj zna- šala 3,7 milijona evrov, je poslovno leto zaključilo 647 podjetnikov, kar je 26 odstotkov več kot leto prej. Skupni pozitiven neto rezul- tat podjetnikov na Celjskem je bil približno 57 milijonov evrov, kar je 9,3 odstotka več kot leto prej. Največ neto či- stega dobička so tudi lani ustvarili podjetniki iz celjske občine, sledili so jim podje- tniki iz šentjurske, žalske in konjiške občine. Podjetniki iz vseh dejavnosti in tudi ob- čin v regiji so sicer poslovno leto zaključili s pozitivnim izidom. Povprečna neto dodana vre- dnost na zaposlenega je lani v regiji znašala 21.657 evrov, Podjetniki so v gospodarstvo celjske regije lani prispevali 7,6 odstotka vseh pri- hodkov in dodane vrednosti ter zaposlovali malo manj kot desetino vseh zaposlenih. Njihov delež v skupnem čistem dobičku regije je znašal 10,3 odstotka, v skupni iz- gubi pa 2,6 odstotka. V primerjavi z družbami so podjetniki poslovali z nižjo stopnjo zadolženosti. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega pri podjetniku v regiji je bila lani 1.540 evrov bruto in je bila za 13 evrov nižja od slovenskega povprečja. V primerjavi s plačami v družbah celjske regije so zaposleni pri podjetnikih v povprečju prejemali približno četrtino nižjo bruto plačo oz. 561 evrov manj. V povprečju je bilo lani v regiji 10 odstotkov več podje- tnikov z neporavnanimi obveznostmi, povprečen dnevni znesek blokad je bil nekoliko nižji. Konec lanskega leta je imel v celjski regiji blokiran transakcijski račun vsak 26. podjetnik, na ravni Slovenije vsak 36. podjetnik. kar je 2,8 odstotka več od slovenskega povprečja. Med posameznimi dejavnostmi je po višini neto dodane vre- dnosti na zaposlenega močno izstopalo rudarstvo z 81.547 evri, sledila je dejavnost pro- meta in skladiščenja, kjer so podjetniki ustvarili povpreč- no 31.817 evrov neto dodane vrednosti na zaposlenega. Najvišji znesek neto dodane vrednosti na zaposlenega so dosegli podjetniki iz občine Zreče, kjer je ta znašal 27 .389 evrov. Vir: Ajpes, izpostava Celje Vir: Ajpes, izpostava Celje Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 21, 22. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Celjski zdravstveni dom je lansko poslovanje zaključil uspešno. Zabeležil je pre- sežek prihodkov nad odhodki v višini skoraj 213 tisoč evrov. Tudi za letos ima načr- tovanih nekaj naložb in novih zaposlitev. Znano je, da je v njem napeto predvsem v času imenovanja poslovnega vodstva, kjer se vedno v ozadju odpirajo politične teme. Vendar podatki kažejo, da je celjski zdravstveni dom eden tistih celjskih javnih zavodov, ki poslujejo dobro. SIMONA ŠOLINIČ CELJE – V Inkubatorju Sa- vinjske regije Celje je svo- jo 4-mesečno podjetniško pot začela četrta skupina 11 udeležencev projekta Podjetno nad izzive – Poni Savinjska. Cilj projekta je, da udeleženci po končanem usposabljanju ter ob pomo- či notranjih mentorjev in zunanjih izvajalcev ustano- vijo lasten poslovni subjekt. Zbrane udeležence četrte skupine je v imenu Mestne občine Celje uvodoma nago- voril podžupan Simon Jevši- nek, ki je poudaril, da v Celju in savinjski regiji namenjajo velik poudarek podjetniškim dejavnostim in usposablja- njem, saj to pomembno prispeva k povečanju zapo- slenosti, inovativnemu po- slovnemu okolju in gospo- darskemu razvoju v mestu in regiji. Kot je poudarila di- rektorica regionalne razvojne agencije Bojana Stopinšek, se je na razpis tokrat prijavilo 45 kandidatov, kar je največ doslej. »Glede na veliko pri- jav računam, da bo velik tudi končni izplen. Tu ste zato, da se usposobite, razvijete svojo idejo in po zaključku progra- ma odprete svoje podjetje,« je udeležence nagovorila Sto- pinškova. Projekt Poni Savinjska, ki ga izvaja Regionalna razvojna agencija Savinjska v sodelo- vanju s partnerskimi območ- nimi razvojnimi agencijami na območjih savinjsko-šale- ško, spodnje savinjsko, osre- dnje celjsko, dravinjsko, Ob- sotelje in Kozjansko, so lani začeli v Celju, nato so se se selili v Šentjur in Nazarje. V približno 1,5 milijona evrov vreden projekt Poni Savinj- ska bo do vključno leta 2028 vključenih 106 udeležencev. SJ Inkubator Savinjske regije projekt Poni Savinjska gosti že drugič. (Foto: RRA Savinjska) CELJE – Hudega pomanjkanja družinskih zdravnikov v Celju ni Zdravstveni dom Celje: letos dodatne zaposlitve Celjski zdravstveni dom je lani ustvaril 30 milijonov evrov celotnih prihodkov, kar je 4,5 odstotka več kot leta 2023 in 1,6 odstotka več od načrta. Celotni lanski odhodki so znašali 29,8 milijona. Pod okrilje Zdravstvenega doma Celje spadajo tudi zdravstve- ne postaje Dobrna, Vojnik in Štore. Konec lanskega leta je bilo v celjskem zdravstvenem domu 570 zaposlenih. Večino prihodka celjski zdravstveni dom ustvari na osnovi letne pogodbe z Za- vodom za zdravstveno zava- rovanje Slovenije (ZZZS). Gre za zdravstvene storitve dru- žinske medicine, pediatrije in šolske medicine, reševalnih prevozov, ginekologije, pa- tronažne dejavnosti, fi ziote- rapije in zobozdravstva. Dru- ge storitve so tudi s področja preventive in specialistike. Prihodke od ZZZS zdravstve- ni dom dopolnjuje še s tržno dejavnostjo zlasti na podro- čju medicine dela, prometa in športa, laboratorijske di- agnostike, zobozdravstva, radiologije, ginekologije in fi zioterapije. Kot je zapisano v letnem poročilu za minulo leto, je bila uresničitev zdravstve- nih storitev na dobri ravni oziroma presežena. Najve- čje preseganje je bilo v letu 2024 v programu preventiv- nih pregledov dispanzerja za žene, v razvojnih ambu- lantah z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo ter na področjih, kot so kardio- logija, ultrazvok in rentgen ter zobozdravstvo za mladi- no. Vedno večje potrebe po storitvah so tudi v centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kjer prav tako beležijo preseganje progra- ma. Letos načrtujejo več zaposlitev Tudi lani so se v zdravstve- nem domu ubadali s kadro- vsko problematiko. Delno je bil kadrovski primanjkljaj zapolnjen, vendar so potrebe še vedno velike, je razvidno iz poročila. »Pomanjkanje nosilcev dejavnosti smo zato lani reševali s sklepanjem podjemnih pogodb in pogodb o sodelovanju z ustreznimi izvajalci, kar je precej dražje od rednih zaposlitev,« je zapi- sano v letnem poročilu. Tudi na eni od zadnjih sej celjskih mestnih svetnikov je bilo podano vprašanje, kako je z zasedenostjo in dosto- pnostjo zdravnikov družin- ske medicine. V zdravstve- nem domu oziroma celjski občini, ki je tudi njegova ustanoviteljica, v odgovoru navajajo, da je »zasedenost ti- mov družinske medicine sta- bilna in dobra«. Za približno 1.600 neopredeljenih bolni- kov skrbijo v dodatni ambu- lanti za osebe brez izbranega osebnega zdravnika, ki deluje vse dni v tednu. Na področju družinske medicine je 26 spe- cialistov, 14 specializantov in dva zdravnika pripravnika oziroma sekundarija. Med- tem ko se drugi zdravstveni domovi srečujejo z večjim ka- drovskim primanjkljajem in s težavami, naj bi bilo v Celju bolje, saj v zadnjih treh letih beležijo pozitivne kadrovske smernice. Leta 2023 so za- poslili tri zdravnike, imeli so dodatne tri specializante dru- žinske medicine. Lani je bilo sedem zaposlitev. Tudi letos naj bi zaposlili več dodatnega kadra. Pričakujejo tudi, da bo večina od trenutno 14 specia- lizantov po specializaciji na- daljevala delo v Celju. Letos v zdravstvenem domu načrtujejo povečanje števila ambulant družinske medicine za en tim, prido- bitev dodatnih programov na področju stomatološke protetike, pedontologije, psihiatrije, pedopsihiatrije in diabetologije. Načrtujejo tudi več dodatnih zaposlitev, med drugim dveh zobozdrav- nikov, zdravnice, specialistke interne medicine, ki bo opra- vljala delo v antikoagulantni ambulanti. Obetajo se še za- poslitve specialista fi ziatrije, dveh specialistov družinske medicine, enega specialista pedopsihiatrije, specialista interne medicine za delo v antikoagulantni ambulanti, hkrati naj bi zapolnili tudi delovna mesta na področjih medicine dela, prometa in športa, dermatovenerologije, stomatološke protetike, pa- rodontologije, nevrologije in kardiologije ter psihologije. Zanimanje za usposabljanje se povečuje Lani je bilo kar nekaj naložb, med drugim na področju informatizacije poslovanja, kar je bilo tudi v naložbenem načrtu. Znano je, da se je lani z uradnim odprtjem kon- čal eden največjih projektov Zdravstvenega doma Celje, in sicer obnova stavbe v Gregorčičevi ulici 5. Z obnovo so bili zagotovljeni prenovljeni prostori za izvajanje zdra- vstvenih storitev, laboratorijske dejavnosti, sterilizacije in ne nazadnje tudi podpornih služb. V uporabo je bil predan tudi nov rentgenski aparat. Lani so izvajali tudi postopke za obnovo Vile Sonja, nabavili so tudi nekaj novih vozil, opremo za obnovljene ambulante. Vrednost naložbe v Vilo Sonja v Kersnikovi ulici 1 znaša skoraj 3 milijone, od tega bo ministrstvo za zdravje naložbo sofi nanciralo v višini skoraj dveh milijonov evrov. Ena od večjih naložb je bila uredi- tev stavbe nasproti zdravstvenega doma, kjer so nove prostore dobili različni oddelki, ki so za zdravstve- no oskrbo ljudi na Celjskem izre- dnega pomena. (Foto: Andraž Purg) Nagradna ozaveščevalno-zbiralna akcija NAPOLNIMO NOVE ULIČNE ZBIRALNIKE ZA STARE APARATE! do 30. junija 2025 L E T Več na: www.zeos.si MODRA NOVOST na ULI ČNIH ZBIRALNIKIH za E-ODPADKE: Vidnejši predali za ločeno zbiranje odpadnih baterij OSVOJITE VSTOPNICE ZA Tehniški muzej Slovenije JAVNO PODJETJE Komunala Mozirje MODRA NOVOST na ULI ČNIH ZBIRALNIKIH za E-ODPA PA P DKE: Vi Vi V d id i n dn d ej ej e š jš j i ši š pre re r dali za ločeno zb zb z ir ir i a ra r nj nj n e je j odp dp d adn dn d ih ih i bateri ri r j ij i ozaveš čevalno OSVOJITE VSTOPNICE ZA Te Te T hniš iš i k šk š i muzej ej e Slove ve v nij ij i e je j Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 21, 22. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Še posebej izrazit je v zadnjem obdobju porast nakupov na ki- tajskih trgovskih platformah, kot je denimo Temu. Tudi v Sloveniji je opaziti podoben trend, saj po nekaterih raziskavah slovenski spletni kupci že več kot polovico čezmejnih spletnih nakupov op- ravijo na platformah TEMU, Shein in Aliexpress. Prevladujejo naku- pi v kategoriji oblačila in obutev. Kaj je povzročilo skokovito rast? Pri Pošti Slovenije, ki je partner za dostavo največjim svetovnim spletnim trgovinam, pojasnjujejo, da je na to vplivalo več dejavnikov, pri čemer sta ob ugodnih cenah izdelkov znat- no k temu prispevala krajši rok dostave in izboljšana kakovost izdelkov ter pestrost ponudbe: »Nekaj let nazaj si na paket s Kitajske čakal dva tedna in več. Dandanes so logistični tokovi tako optimizirani, da ti paketi v Slovenijo prispejo v dobrem tednu. Po prispetju v Slovenijo je paket v dostavi naslednji delovni dan. Dodatno opažamo, tudi jaz kot spletna nakupovalka, da se V zadnjem desetletju je čezmejna spletna trgovina postala eden najpomembnejših dejavnikov globalizacije in digitalne preobrazbe gospodarstva. Potrošniki po vsem svetu vedno pogosteje presegajo geografske meje, da bi dostopali do širše ponudbe izdelkov, nižjih cen in edinstvenih blagovnih znamk. S pospešenim razvojem tehnologij, kot so umetna inteligenca, mobilne aplikacije in napredne logistične rešitve, čezmejna spletna trgovina postavlja nove standarde za prihodnost glo- balnega nakupovanja. Na telefonska poizvedovanja o paketih odgovarja tudi umetna inteligenca Pošta Slovenije je v svojem kon- taktnem centru za pomoč uporabni- kom uvedla najnaprednejšo inovacijo – glasovno asistentko Pio (Poštna Inte- raktivna Asistentka), ki temelji na najsodobnejših dosežkih umetne inteligence. Pia je prva in edina glasovna asistentka v Sloveniji, ki omogoča naraven pogovor v slovenskem jeziku, saj razume kar 12 slovenskih narečij. Z naprednim jezikovnim modelom, prilagojenim posebej za slovenske uporabnike, za- gotavlja hitro in učinkovito komunikacijo s strankami po vsej državi 24/7. S tem izboljšuje uporabniško izkušnjo, skrajšuje čas reševanja vprašanj in postavlja nove standarde v digitalni komunikaciji. je razmerje cena – kakovost precej izboljšalo, prav tako so se spremeni- le nakupne navade, skeptičnost do teh ponudnikov izginja. Sami veliko vlagajo v marketing in promocije, tako da se povečuje število rednih, ponavljajočih spletnih kupcev, ki nakupujejo večkrat mesečno,« po- jasnjuje direktorica Divizije Prodaja v Pošti Slovenije Petra Mencigar Cvar in dodaja, da se ogromno po- zornosti posveča nadgradnji odlične uporabniške izkušnje na področju dostave, kjer prejemnikom ponujajo raznovrstne možnosti za prevzem paketov. Leta 2025 naj bi prodaja v spletni maloprodaji po vsem svetu prese- gla 4,3 bilijona ameriških dolarjev, ta številka pa naj bi v prihodnjih le- tih še naraščala. V letu 2029 naj bi dosegla že 5,89 bilijona ameriških dolarjev. Več spletnih nakupov po- meni tudi več dostavljenih paketov. »Pošta Slovenije sodeluje z največji- mi spletnimi trgovci. Našim poslov- nim partnerjem je najbolj všeč, da imamo največjo razvejano mrežo z več kot 1.500 kontaktnimi točkami po vsej državi, s čimer pokrivamo praktično vsak naslov. Vedo, da je njihova pošiljka v varnih rokah, svo- je delo opravljamo kakovostno in zavzeto,« tako direktorica Divizije Prodaja v Pošti Slovenije in dodaja, da s temi argumenti prepričajo tudi slovenske spletne trgovce: »Poleg hitre in zanesljive dostave paketov na naslove kupcev (npr. prodajna mesta) jim ponujamo celovito logi- stično podporo (storitve skladišče- nja, pakiranja in distribucije blaga), vtičnike za spletne platforme, na- predne rešitve za sledenje pošiljk, prilagoditev poslovnim potrebam – rešitve po meri, prilagojene spe- cifikam posameznih spletnih trgo- vin in njihovim kupcem. Navedene rešitve našim strankam omogočajo večjo učinkovitost, boljšo uporab- niško izkušnjo in konkurenčnost na trgu.« Krajši čas dostave in nizke cene poganjajo spletne nakupe pri Kitajcih Še en trend, značilen za spletno nakupovanje, je premik kupcev z ra- čunalnika na mobilne naprave. Če je še pred leti veljalo, da ljudje veči- no spletnih nakupov opravijo prek osebnega računalnika, se je tehtnica že prevesila v smer mobilnih naprav. Po raziskavi Agencije za komunika- cijske storitve in omrežja o navadah spletnih kupcev jih kar 61 % nakup opravi prek telefona. Vodilo je digi- talizacija – od prvega do zadnjega kilometra: »Število uporabnikov naše mobilne aplikacije MojaPošta vztrajno narašča, saj želijo imeti sple- tni kupci na dlani popoln pregled nad svojimi paketi in možnost, da jih preusmerijo na zanje dejansko naj- bolj priročno prevzemno mesto. Ve- čine nas praktično ves dan ni doma, zato je možnost preusmeriti paket na drugo lokacijo ali določiti priv- zeto mesto, kot je denimo neka varna lokacija izbranega naslova, paketomat, lokacija bencinskega servisa, pri sosedu, v službi idr. spletnim kupcem zelo pomemb- na. Čeprav glavnina Slovencev še vedno najraje izbere dostavo na dom, so alternativne možnosti, kot so paketomati, vedno bolj popu- larne in uporabljene. Tudi zaradi tega smo v Pošti Slovenije svojo mrežo lokacij dopolniti tako, da imamo 236 paketomatov na skrb- no izbranih, enostavno dostopnih lokacijah in tudi v prihodnje na- meravamo mrežo paketomatov širiti v podobnem obsegu,« je še poudarila Mencigar Cvar. www.posta.si ŠENTJUR – Preslišane prošnje za pločnik v Gorici pri Slivnici in Dramljah So na pešce pozabili? Obnovljena stara šola v Lembergu ŠMARJE PRI JELŠAH – Občina je pod strokovnim nad- zorom zavoda za varstvo kulturne dediščine končala ob- novo stare šole v Lembergu. Za naložbo je 200 tisoč evrov zagotovila v letošnjem proračunu. Že decembra lani sta lokalna podjetnika Uroš Lorenčak in Franci Zorko poskrbela za vgradnjo novega stavbnega pohištva na delu stavbe in za sanacijo poškodb na vhodnem portalu. Obnova je zajemala tudi obnovo zgodovinske fasade šole. Iz občine so sporočili, da so s pomočjo naložbe ohranili prvotno arhitekturno lepoto stavbe. Ta bo v prihodnosti namenjena za različne kulturne prireditve, srečanja, razstave in druge skupnostne dejavnosti, ki bodo spodbujale večjo povezanost med prebivalci Lemberga in obiskovalci kraja. TS Sklepali posle na turistični borzi ROGAŠKA SLATINA – Drugo sredo v maju je to zdravi- liško mesto gostilo največji poslovni dogodek slovenskega turizma Slovensko turistično borzo. 157 slovenskih turi- stičnih ponudnikov je opravilo več kot 3.500 dvostranskih sestankov s predstavniki 144 tujih organizatorjev potovanj in turističnih agencij iz 27 držav. Slovenska turistična borza že od leta 1998 povezuje ključne deležnike slovenskega turizma s tujimi organizatorji poto- vanj, turističnimi in specializiranimi agencijami. Letos se je 58 odstotkov tujih kupcev borze udeležilo prvič. Največ jih je prišlo iz ZDA (17), sledili sta Italija (16) in Nemčija (14). S španskega turističnega trga se je borze udeležilo 9 podjetij, 8 podjetij je prišlo iz Skandinavije. Rogaška Slatina, letošnja gostiteljica borze, je v sodelova- nju s številnimi ponudniki in z lokalno skupnostjo pripravila predstavitev turistične ponudbe destinacije in širšega obmo- čja. Ta destinacija ima v desetih hotelih višje kategorije 1.600 nočitvenih zmogljivosti. Slatinski župan mag. Branko Kidrič je dejal, da ponudba že več kot 400 let temelji na kakovostnih zdravstvenih storitvah, katerih osnova je mineralna voda. »Rogaška Slatina se nikoli ni šla masovnega turizma, zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali za pripravo pestre, različne ponudbe za petične goste. Javni zavod za turizem in kulturo izvaja večino dejavnosti, povezanih s promocijo destinacije tako na domačem kot tujih trgih.« TS Tako na odseku proti Gorici pri Slivnici (na fotografiji) kot v Dramljah na odseku od osnovne šole proti Pletovarjem pešcem ne ostane drugega kot hoja ob vozišču (Foto: Andraž Purg) Marsikdo, ki je v minulih tednih zaznal brnenje gradbenih strojev pred Gorico pri Slivnici na odseku ceste Črnolica–Lesično, je pomislil na to, ali bo na tem odseku državne ceste končno zrasel pločnik. A pristoj- na direkcija za infrastrukturo pojasnjuje, da gre le za investicijsko vzdrževanje, kar pomeni, da bodo pešci proti središču kraja še vedno hodili ob robu vozišča. Da je nujna gradnja pločnika na odseku ob državni cesti, ki vodi od osnovne šole proti Pletovarju, že dolgo opozarjajo tudi krajani Dramelj. Prednost imajo očitno dvoživke, saj bo najprej treba počakati na študijo, kako omenjene živali prehajajo prometnico. TINA STRMČNIK Odsek ceste Črnolica–Lesič- no pred Gorico pri Slivnici je precejšnje ozko grlo. Direkci- ja za infrastrukturo bo na tem odseku, dolgem približno ki- lometer, predvidoma do junija zamenjala asfaltne plasti, ure- dila brežine s kamnito zlož- bo nad in pod voziščem ter poskrbela za odvodnjavanje zalednih vod ter za ureditev prometne signalizacije. Po- godbena vrednost navedenih del znaša približno 660 tisoč evrov. V direkciji so pojasnili, da gre le za investicijsko vzdr- ževanje. Kljub obnovi vozišča torej tam niso predvidene po- hodne površine za pešce. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je dejal, da je na tem odseku potreba po ploč- niku vsekakor velika. »Ko smo z direkcijo pred leti govorili o pripravi projekta, smo pristoj- nim sporočili svojo zahtevo po bilo smotrno, da bi pločnik zgradili že zdaj, vendar zara- di birokratskih postopkov v direkciji očitno to ni mogoče.« Iz direkcije so sporočili, da so pobudo občine po ureditvi površin za pešce prejeli že leta 2022. Nove projektne rešitve še niso naročili, saj v spreje- tem proračun za leti 2025 in 2026 ni predvidenega denarja za nadaljnje dejavnosti. Doda- li so, da bo nova projektna re- šitev vključevala površine za pešce tam, kjer so upravičene. Dvoživke imajo prednost Da je pločnik nujno potre- ben tudi na približno kilome- ter in pol dolgem odseku ob glavni cesti, ki od osnovne šole vodi proti Pletovarju, že vrsto let opozarjajo krajani Dramelj. Diaci je povedal, da je bil projekt že pripravljen in potrjen, vendar mora direk- cija pred izvedbo poskrbeti za meritev prehoda dvoživk. »Moram priznati, da mi je v tej državi vse skupaj že malce smešno,« je kritičen. Pojasnil je, da je bila obči- na pripravljena poskrbeti za projektno dokumentacijo, a se je direkcija zavezala, da bo sama pripravila projekt, saj gre za pločnik ob državni cesti. »Idejna zasnova je bila potrjena septembra lani. Pri- čakovali smo, da bo projekt zaradi varnosti izveden letos pomladi, torej še preden je država začela obnovo odse- ka avtoceste in viadukta. A žal imajo prednost dvoživke.« Iz direkcije so sporočili, da je izbrano podjetje nadzor dvoživk izvajalo v obdobju njihove selitve. Po izvede- nem nadzoru in izdelani študiji prehajanja dvoživk bodo znani morebitni ukre- pi za njihovo prehajanje (na primer podhodi). Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje bo po recenziji od- dana predvidoma septembra letos, nato bodo sledili odku- pi potrebnih zemljišč. Objava javnega naročila za gradnjo pločnika je predvidena po letošnjem letu, če bodo pri- dobljena vsa zemljišča in za- gotovljena fi nančna sredstva. ureditvi površin za pešce. A bo to prišlo na vrsto šele pri posodobitvi odseka. Medtem ko so trenutna dela, ki gra- dnje pločnika ne predvideva- jo, označena kot investicijsko vzdrževanje. Menim, da bi Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 21, 22. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Še posebej izrazit je v zadnjem obdobju porast nakupov na ki- tajskih trgovskih platformah, kot je denimo Temu. Tudi v Sloveniji je opaziti podoben trend, saj po nekaterih raziskavah slovenski spletni kupci že več kot polovico čezmejnih spletnih nakupov op- ravijo na platformah TEMU, Shein in Aliexpress. Prevladujejo naku- pi v kategoriji oblačila in obutev. Kaj je povzročilo skokovito rast? Pri Pošti Slovenije, ki je partner za dostavo največjim svetovnim spletnim trgovinam, pojasnjujejo, da je na to vplivalo več dejavnikov, pri čemer sta ob ugodnih cenah izdelkov znat- no k temu prispevala krajši rok dostave in izboljšana kakovost izdelkov ter pestrost ponudbe: »Nekaj let nazaj si na paket s Kitajske čakal dva tedna in več. Dandanes so logistični tokovi tako optimizirani, da ti paketi v Slovenijo prispejo v dobrem tednu. Po prispetju v Slovenijo je paket v dostavi naslednji delovni dan. Dodatno opažamo, tudi jaz kot spletna nakupovalka, da se V zadnjem desetletju je čezmejna spletna trgovina postala eden najpomembnejših dejavnikov globalizacije in digitalne preobrazbe gospodarstva. Potrošniki po vsem svetu vedno pogosteje presegajo geografske meje, da bi dostopali do širše ponudbe izdelkov, nižjih cen in edinstvenih blagovnih znamk. S pospešenim razvojem tehnologij, kot so umetna inteligenca, mobilne aplikacije in napredne logistične rešitve, čezmejna spletna trgovina postavlja nove standarde za prihodnost glo- balnega nakupovanja. Na telefonska poizvedovanja o paketih odgovarja tudi umetna inteligenca Pošta Slovenije je v svojem kon- taktnem centru za pomoč uporabni- kom uvedla najnaprednejšo inovacijo – glasovno asistentko Pio (Poštna Inte- raktivna Asistentka), ki temelji na najsodobnejših dosežkih umetne inteligence. Pia je prva in edina glasovna asistentka v Sloveniji, ki omogoča naraven pogovor v slovenskem jeziku, saj razume kar 12 slovenskih narečij. Z naprednim jezikovnim modelom, prilagojenim posebej za slovenske uporabnike, za- gotavlja hitro in učinkovito komunikacijo s strankami po vsej državi 24/7. S tem izboljšuje uporabniško izkušnjo, skrajšuje čas reševanja vprašanj in postavlja nove standarde v digitalni komunikaciji. je razmerje cena – kakovost precej izboljšalo, prav tako so se spremeni- le nakupne navade, skeptičnost do teh ponudnikov izginja. Sami veliko vlagajo v marketing in promocije, tako da se povečuje število rednih, ponavljajočih spletnih kupcev, ki nakupujejo večkrat mesečno,« po- jasnjuje direktorica Divizije Prodaja v Pošti Slovenije Petra Mencigar Cvar in dodaja, da se ogromno po- zornosti posveča nadgradnji odlične uporabniške izkušnje na področju dostave, kjer prejemnikom ponujajo raznovrstne možnosti za prevzem paketov. Leta 2025 naj bi prodaja v spletni maloprodaji po vsem svetu prese- gla 4,3 bilijona ameriških dolarjev, ta številka pa naj bi v prihodnjih le- tih še naraščala. V letu 2029 naj bi dosegla že 5,89 bilijona ameriških dolarjev. Več spletnih nakupov po- meni tudi več dostavljenih paketov. »Pošta Slovenije sodeluje z največji- mi spletnimi trgovci. Našim poslov- nim partnerjem je najbolj všeč, da imamo največjo razvejano mrežo z več kot 1.500 kontaktnimi točkami po vsej državi, s čimer pokrivamo praktično vsak naslov. Vedo, da je njihova pošiljka v varnih rokah, svo- je delo opravljamo kakovostno in zavzeto,« tako direktorica Divizije Prodaja v Pošti Slovenije in dodaja, da s temi argumenti prepričajo tudi slovenske spletne trgovce: »Poleg hitre in zanesljive dostave paketov na naslove kupcev (npr. prodajna mesta) jim ponujamo celovito logi- stično podporo (storitve skladišče- nja, pakiranja in distribucije blaga), vtičnike za spletne platforme, na- predne rešitve za sledenje pošiljk, prilagoditev poslovnim potrebam – rešitve po meri, prilagojene spe- cifikam posameznih spletnih trgo- vin in njihovim kupcem. Navedene rešitve našim strankam omogočajo večjo učinkovitost, boljšo uporab- niško izkušnjo in konkurenčnost na trgu.« Krajši čas dostave in nizke cene poganjajo spletne nakupe pri Kitajcih Še en trend, značilen za spletno nakupovanje, je premik kupcev z ra- čunalnika na mobilne naprave. Če je še pred leti veljalo, da ljudje veči- no spletnih nakupov opravijo prek osebnega računalnika, se je tehtnica že prevesila v smer mobilnih naprav. Po raziskavi Agencije za komunika- cijske storitve in omrežja o navadah spletnih kupcev jih kar 61 % nakup opravi prek telefona. Vodilo je digi- talizacija – od prvega do zadnjega kilometra: »Število uporabnikov naše mobilne aplikacije MojaPošta vztrajno narašča, saj želijo imeti sple- tni kupci na dlani popoln pregled nad svojimi paketi in možnost, da jih preusmerijo na zanje dejansko naj- bolj priročno prevzemno mesto. Ve- čine nas praktično ves dan ni doma, zato je možnost preusmeriti paket na drugo lokacijo ali določiti priv- zeto mesto, kot je denimo neka varna lokacija izbranega naslova, paketomat, lokacija bencinskega servisa, pri sosedu, v službi idr. spletnim kupcem zelo pomemb- na. Čeprav glavnina Slovencev še vedno najraje izbere dostavo na dom, so alternativne možnosti, kot so paketomati, vedno bolj popu- larne in uporabljene. Tudi zaradi tega smo v Pošti Slovenije svojo mrežo lokacij dopolniti tako, da imamo 236 paketomatov na skrb- no izbranih, enostavno dostopnih lokacijah in tudi v prihodnje na- meravamo mrežo paketomatov širiti v podobnem obsegu,« je še poudarila Mencigar Cvar. www.posta.si ŠENTJUR – Preslišane prošnje za pločnik v Gorici pri Slivnici in Dramljah So na pešce pozabili? Obnovljena stara šola v Lembergu ŠMARJE PRI JELŠAH – Občina je pod strokovnim nad- zorom zavoda za varstvo kulturne dediščine končala ob- novo stare šole v Lembergu. Za naložbo je 200 tisoč evrov zagotovila v letošnjem proračunu. Že decembra lani sta lokalna podjetnika Uroš Lorenčak in Franci Zorko poskrbela za vgradnjo novega stavbnega pohištva na delu stavbe in za sanacijo poškodb na vhodnem portalu. Obnova je zajemala tudi obnovo zgodovinske fasade šole. Iz občine so sporočili, da so s pomočjo naložbe ohranili prvotno arhitekturno lepoto stavbe. Ta bo v prihodnosti namenjena za različne kulturne prireditve, srečanja, razstave in druge skupnostne dejavnosti, ki bodo spodbujale večjo povezanost med prebivalci Lemberga in obiskovalci kraja. TS Sklepali posle na turistični borzi ROGAŠKA SLATINA – Drugo sredo v maju je to zdravi- liško mesto gostilo največji poslovni dogodek slovenskega turizma Slovensko turistično borzo. 157 slovenskih turi- stičnih ponudnikov je opravilo več kot 3.500 dvostranskih sestankov s predstavniki 144 tujih organizatorjev potovanj in turističnih agencij iz 27 držav. Slovenska turistična borza že od leta 1998 povezuje ključne deležnike slovenskega turizma s tujimi organizatorji poto- vanj, turističnimi in specializiranimi agencijami. Letos se je 58 odstotkov tujih kupcev borze udeležilo prvič. Največ jih je prišlo iz ZDA (17), sledili sta Italija (16) in Nemčija (14). S španskega turističnega trga se je borze udeležilo 9 podjetij, 8 podjetij je prišlo iz Skandinavije. Rogaška Slatina, letošnja gostiteljica borze, je v sodelova- nju s številnimi ponudniki in z lokalno skupnostjo pripravila predstavitev turistične ponudbe destinacije in širšega obmo- čja. Ta destinacija ima v desetih hotelih višje kategorije 1.600 nočitvenih zmogljivosti. Slatinski župan mag. Branko Kidrič je dejal, da ponudba že več kot 400 let temelji na kakovostnih zdravstvenih storitvah, katerih osnova je mineralna voda. »Rogaška Slatina se nikoli ni šla masovnega turizma, zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali za pripravo pestre, različne ponudbe za petične goste. Javni zavod za turizem in kulturo izvaja večino dejavnosti, povezanih s promocijo destinacije tako na domačem kot tujih trgih.« TS Tako na odseku proti Gorici pri Slivnici (na fotografiji) kot v Dramljah na odseku od osnovne šole proti Pletovarjem pešcem ne ostane drugega kot hoja ob vozišču (Foto: Andraž Purg) Marsikdo, ki je v minulih tednih zaznal brnenje gradbenih strojev pred Gorico pri Slivnici na odseku ceste Črnolica–Lesično, je pomislil na to, ali bo na tem odseku državne ceste končno zrasel pločnik. A pristoj- na direkcija za infrastrukturo pojasnjuje, da gre le za investicijsko vzdrževanje, kar pomeni, da bodo pešci proti središču kraja še vedno hodili ob robu vozišča. Da je nujna gradnja pločnika na odseku ob državni cesti, ki vodi od osnovne šole proti Pletovarju, že dolgo opozarjajo tudi krajani Dramelj. Prednost imajo očitno dvoživke, saj bo najprej treba počakati na študijo, kako omenjene živali prehajajo prometnico. TINA STRMČNIK Odsek ceste Črnolica–Lesič- no pred Gorico pri Slivnici je precejšnje ozko grlo. Direkci- ja za infrastrukturo bo na tem odseku, dolgem približno ki- lometer, predvidoma do junija zamenjala asfaltne plasti, ure- dila brežine s kamnito zlož- bo nad in pod voziščem ter poskrbela za odvodnjavanje zalednih vod ter za ureditev prometne signalizacije. Po- godbena vrednost navedenih del znaša približno 660 tisoč evrov. V direkciji so pojasnili, da gre le za investicijsko vzdr- ževanje. Kljub obnovi vozišča torej tam niso predvidene po- hodne površine za pešce. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je dejal, da je na tem odseku potreba po ploč- niku vsekakor velika. »Ko smo z direkcijo pred leti govorili o pripravi projekta, smo pristoj- nim sporočili svojo zahtevo po bilo smotrno, da bi pločnik zgradili že zdaj, vendar zara- di birokratskih postopkov v direkciji očitno to ni mogoče.« Iz direkcije so sporočili, da so pobudo občine po ureditvi površin za pešce prejeli že leta 2022. Nove projektne rešitve še niso naročili, saj v spreje- tem proračun za leti 2025 in 2026 ni predvidenega denarja za nadaljnje dejavnosti. Doda- li so, da bo nova projektna re- šitev vključevala površine za pešce tam, kjer so upravičene. Dvoživke imajo prednost Da je pločnik nujno potre- ben tudi na približno kilome- ter in pol dolgem odseku ob glavni cesti, ki od osnovne šole vodi proti Pletovarju, že vrsto let opozarjajo krajani Dramelj. Diaci je povedal, da je bil projekt že pripravljen in potrjen, vendar mora direk- cija pred izvedbo poskrbeti za meritev prehoda dvoživk. »Moram priznati, da mi je v tej državi vse skupaj že malce smešno,« je kritičen. Pojasnil je, da je bila obči- na pripravljena poskrbeti za projektno dokumentacijo, a se je direkcija zavezala, da bo sama pripravila projekt, saj gre za pločnik ob državni cesti. »Idejna zasnova je bila potrjena septembra lani. Pri- čakovali smo, da bo projekt zaradi varnosti izveden letos pomladi, torej še preden je država začela obnovo odse- ka avtoceste in viadukta. A žal imajo prednost dvoživke.« Iz direkcije so sporočili, da je izbrano podjetje nadzor dvoživk izvajalo v obdobju njihove selitve. Po izvede- nem nadzoru in izdelani študiji prehajanja dvoživk bodo znani morebitni ukre- pi za njihovo prehajanje (na primer podhodi). Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje bo po recenziji od- dana predvidoma septembra letos, nato bodo sledili odku- pi potrebnih zemljišč. Objava javnega naročila za gradnjo pločnika je predvidena po letošnjem letu, če bodo pri- dobljena vsa zemljišča in za- gotovljena fi nančna sredstva. ureditvi površin za pešce. A bo to prišlo na vrsto šele pri posodobitvi odseka. Medtem ko so trenutna dela, ki gra- dnje pločnika ne predvideva- jo, označena kot investicijsko vzdrževanje. Menim, da bi Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 21, 22. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Občina že nekaj let prijateljuje s češkim mestom Česka Skalice, s katerim je to prijateljstvo pred dvema letoma tudi uradno potrdila s podpisom listine o poglobljenem sodelovanju. Takrat je delegacija iz Češke obiskala Vojnik, lani so Vojničani obisk vrnili. V minulih dneh (med 15. in 18. majem) je vojniška osnovna šola gostila učence iz partnerskega mesta Česka Skalice. BOJANA AVGUŠTINČIČ V parku tudi multimedijski središči LAŠKO – Zdraviliški park v Laškem je priljubljena točka za sprehode, sprostitev, umirjanje misli in telesa tako tu- ristov kot lokalnega prebivalstva. Občina Laško ga želi še dodatno vsebinsko nadgraditi, zato se je po prvomajskih praznikih lotila njegove prenove. Predvidene so obnova in ureditev sprehajalnih poti, ureditev ustrezne osvetlitve in namestitev urbane opreme, zasaditev parka z drevesi, ki bodo kos podnebnim izzivom prihodnosti, ter postavitev dveh multimedijskih središč na temo dobrega počutja. Multimedijski središči bosta obiskovalce Laškega in tudi prebivalce osveščali o nadvse pomembnih temah za Laško, kot sta termalna voda, ki predstavlja temelj turističnega razvoja občine, in trajnostno delovanje destinacije. Na voljo bodo konkretni napotki, kako lahko k boljšemu varovanju okolja prispeva vsak. Multimedijski središči bosta osveščali tudi o pomembnih destinacijskih zgodbah ter s tem krepili prepoznavnost destinacije, so pojasnili v Občini Laško. Mul- timedijski središči bosta postavljeni na začetku in koncu ure- ditvenega območja. Med obnovo bo, kot pravijo v občini, zagotovljen prost in neoviran prehod skozi park. Za njegovo ureditev in nadgra- dnjo je Občina Laško na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport prejela evropska sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost za nadgradnjo turistične infrastruk- ture oziroma naravnih znamenitosti. BA V spomin na opazovalno postajo na Paškem Kozjaku DOBRNA – Združenje za vrednote slovenske osamosvo- jitve zahodna Štajerska je v sodelovanju z Občino Dobr- na ob 35. obletnici Manevrske strukture narodne zaščite v Strmcu nad Dobrno minulo soboto odkrilo obeležje v spomin na opazovalno postajo na Paškem Kozjaku, ki je v času osamosvojitvene vojne pripomogla k obveščanju o dejavnostih letalstva JLA. Kot so poudarili v združenju, je opazovalna postaja na Pa- škem Kozjaku od 24. junija do 24. septembra 1991 nadzoro- vala zračni prostor ter vzhodno in južno mejo Šaleške doline ter s tem pripomogla k uspešnemu obveščanju o nevarnosti agresorske JLA iz zraka v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Slovesnost se je začela z mašo za domovino v cerkvi sv. Jošta, ki jo je daroval domači župnik Milan Strmšek. Sledil je osrednji dogodek ob križišču ceste Velenje–Dobrna, v katerem sta župan Občine Dobrna Martin Brecl in minister za obrambo v času osamosvajanja Janez Janša odkrila obeležje. Slovesnost je bila obogatena s kulturnim programom, v katerem so so- delovali učenci OŠ Dobrna, Veseli vižarji, Kvintet Orkestra Slovenske vojske ter praporščaki veteranskih in stanovskih organizacij. BA V Zdraviliškem parku so predvidene ob- nova in ureditev sprehajalnih poti, uredi- tev ustrezne osvetlitve, zasaditev parka z novimi drevesi ter postavitev dveh mul- timedijskih središč. (Foto: Andraž Purg) Odkritje spominskega obeležja v Strmcu nad Dobrno (Foto: FB Slovenska demokratska stranka) Osrednji dogodek ob obisku učencev in učiteljev iz mesta Česka Skalice je bil petkov koncert pevskih zborov, ki delujejo v vojniški šoli in njenih podružnicah. Vojniškim zborom so se ob koncu koncerta pridružili tudi učenci in učitelji prijateljske šole iz Češke. VOJNIK – Na obisku v vojniški osnovni šoli učenci iz partnerskega mesta Česka Skalice Vojniški otroci krepijo prijateljske vezi s češkimi sovrstniki Lansko srečanje vojni- ške občinske delegacije na Češkem je bilo namenjeno krepitvi sodelovanja in pove- zovanja ter izmenjavi dobrih praks zlasti na področjih iz- obraževanja, kulture, turiz- ma in lokalne samouprave. Predstavniki Občine Vojnik so tako v mestu Česka Skalice med drugim obiskali tamkaj- šnjo osnovno šolo in oddelek umetniške šole ter spoznali njihove dejavnosti. Župan Skupaj so tudi zapeli Na obisku v Vojniku je bilo 27 čeških otrok. To je bilo prvo srečanje učencev vojniške šole z vrstniki iz partnerskega me- sta. Otroci so v Vojniku bivali štiri dni, nastanjeni so bili pri družinah vojniških učencev. Slednji so se za en dan »pre- levili« v lokalne turistične vodnike, na kar so se otroci z mentoricami pripravljali za- dnje tedne. Češkim sovrstni- kom so predstavili Vojnik, po- peljali so jih po mestu in jim predstavili znamenitosti kraja. En dan so otroci iz Češke pre- živeli v vojniški šoli, kjer so sodelovali pri interesnih de- javnostih. Osrednji dogodek je bil petkov koncert pevskih zborov, ki delujejo v vojniški šoli in njenih podružnicah. Vojniškim zborom so se ob koncu pridružili tudi učenci in učitelji prijateljske šole iz Češke. Koncerta se je udele- žil tudi veleposlanik Češke v Sloveniji Jiří Kuděla. Zadnji dan obiska so Vojničani otroke peljali na izlet na morje. Kot je pojasnil vojniški žu- pan Branko Petre, je za pri- hodnje leto predvideno, da bodo vojniški otroci češkim vrnili obisk. Že konec tega meseca se namerava vojniška občinska delegacija udeležiti praznovanja ob jubileju me- sta Česka Skalica, medtem ko naj bi prihodnje leto dele- gacija iz prijateljskega mesta ponovno prišla v Vojnik. V vojniški občini želijo so- delovanje v prihodnje po be- sedah župana razširiti tudi na področje turizma, športa in iz- menjave dobrih praks v lokal- ni samoupravi. »Sodelovanje je najlažje začeti na področju kulture in šolstva ter ga nato počasi širiti tudi na druga po- dročja. Pogledati k sosedom je vedno dobro, hkrati razlike v kulturi bogatijo. Vse to je koristno za razvoj in razgle- danost,« je prepričan Branko Petre. Foto: Lea Sreš Branko Petre in ravnateljica Iveta Beranová sta v znak prijateljstva in v spomin na nekdanjo ravnateljico Zden- ko Vitovo, ki si je zelo priza- devala za sodelovanje njiho- ve osnovne šole z vojniško, zalila lipo, ki so jo pred leti posadili na šolskem dvorišču. Sklenjen je bil tudi dogovor o sodelovanju in izmenjavi otrok obeh osnovnih šol v letošnjem šolskem letu, kar so tudi uresničili. Češki veleposlanik Jiří Kuděla (peti z leve) se je sestal tudi s predstavniki Občine Vojnik. Med srečanjem so si izmenjali izkušnje s področja lokalnega upravljanja, kulture in nadaljnjega sodelovanja. (Foto: Špela Ovter) Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 21, 22. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 21, 22. maj 2025 V mestni občini Velenje se začenja celovita prenova Cankarjeve ceste – ene najpomembnejših prometnih, zgodovinskih in družabnih osi v središču mesta. Sodobna ureditev bo tej pomembni ulici vdahnila novo življenje: postala bo hibrid med ulico in trgom, prijazna vsem – pešcem, kolesarjem, starejšim, invalidom in staršem z otroškimi vozički. Cilj prenove je ustvariti privla- čen, dostopen in živahen javni prostor, ki bo omogočal kakovostno bivanje v središču Velenja. Konec del je predviden do 31. avgusta 2026. Velenje korak bližje sodobnemu mestnemu središču Začenja se prenova Cankarjeve – več prostora za ljudi, zelenja in boljša dostopnost Več zelenja, boljša dostopnost, več prostora za skupnost Prenova Cankarjeve ceste je del projekta Trajnostna mobil- nost v Velenju, ki vključuje vrsto ukrepov za spodbujanje okolju prijaznejših načinov mobilnosti, trajnostno urejanje prostora in izboljšanje kakovosti bivanja. V okviru projekta bodo urejene javne površine za pešce, posta- vljeni bosta dve novi postaji za izposojo koles, vzpostavljena bo javna polnilnica za električna vozila ter nameščena dodatna urbana oprema. Vsi ti ukrepi bodo prispevali k bolj prijetne- mu, varnemu in dostopnemu mestnemu okolju, k zmanjševa- nju izpustov toplogrednih pli- nov ter bodo dolgoročno pod- pirali trajnostni razvoj Velenja. Nova podoba z mislijo na prihodnost Cankarjeva cesta ni bila celo- vito prenovljena že več kot 30 let. Dotrajana infrastruktura in spremenjene potrebe so nare- kovale nujno preobrazbo. Pre- novljeno središče mesta bo te- meljilo na ozelenitvi, trajnostni naravnanosti in univerzalni do- stopnosti. Posebno pozornost bodo namenili zeleni infrastruk- turi: ohranjena bodo vsa zdrava drevesa, nekatera bodo presa- jena, zasadili bodo tudi nova – odporna in primerna za mestno okolje. Dodani bodo tudi trajni- ce, grmovnice ter dežni vrtovi za zadrževanje meteorne vode, kar bo prispevalo k boljšemu upravljanju vodnih virov v času podnebnih sprememb. Kaj prinaša prenova? Prenova Cankarjeve ceste bo: - izboljšala dostopnost do lo- kalov, javnih objektov in bi- vališč, - ustvarila prostor za dogodke in vsakodnevna srečevanja, - prinesla novo urbano opre- mo – klopi, pitnike, kolesarska stojala in osvetlitev, - zagotovila jasne poti za do- stavo in večjo prometno var- nost, - vpeljala vodoprepustne ma- teriale in označbe za slabovi- dne, - povezala prenovljeno obmo- čje z načrtovano novo me- stno tržnico. pod Centrom Nova in ob ka- varni Lucifer, tedenski ob stavbi sodišča. Gostinski lokali in trgo- vine bodo ostali dostopni, ob- čina in izvajalec bosta skrbela za redno obveščanje o začasnih prometnih in drugih ureditvah. Celotna površina prenove znaša približno 6.839 kvadra- tnih metrov, dela bodo pote- kala v več fazah z zagotovlje- nim dostopom za pešce in stanovalce. Že od predstavitve idejne zasnove poteka redna Skupaj za boljše Velenje Prenova Cankarjeve ceste bo mestu dala novo identite- to – zasnovano s pogledom na prihodnost, a z veliko mero spoštovanja do preteklosti. Gre za pomembno pridobitev, ki bo zaznamovala novo poglavje v razvoju Velenja kot sodobnega, dostopnega in zelenega mesta. Mestna občina Velenje prosi vse občane in obiskovalce za razumevanje in strpnost v času gradnje. Prenova bo morda začasno spremenila vsakdanje poti, a bo dolgoročno ustvarila prostor, kjer bo prijetno živeti, delati in se družiti – vsem gene- racijam. Novo zasnovo so pripravili arhitekti iz podjetja Efekt arhi- tektura pod vodstvom Matica Lašiča. Projekt izvajamo v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 (prednostna naloga Trajnostna mobilnost) s podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 2.716.531,53 evra in z nacional- nim prispevkom iz državnega proračuna v višini 479.387,92 evra. Za boljše Velenje – skupaj. Tržnica ostaja – življenje v središču mesta tudi med gradnjo Mestna tržnica bo tudi v času prenove ohranila svoj utrip – sobotni ponudniki bodo ostali komunikacija z vsemi ključnimi udeleženci – stanovalci, trgovci, gostinci in drugimi – da bi pre- nova potekala čim bolj usklaje- no in s čim manj motnjami. Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol: »Cankarjeva cesta je že danes srce našega mesta – prostor, kjer se vsak dan srečujemo, nakupujemo, sprehajamo, klepetamo. Zato si zasluži, da jo ure- dimo tako, kot si želimo vsi – da bo še lepša, bolj prijetna in dostopna za vse generacije. Z novo podobo bomo ohranili njen značaj, a ji bomo dali svež utrip, več zelenja in prostora za druženje. Verjamem, da bo Cankarjeva cesta tudi v prihodnje prostor, ki bo omogočal kakovostno pre- življanje prostega časa.« www.velenje.si Razvojna agencija Savinjsko-šaleške regije je minuli teden na Ljubnem organi- zirala že tretjo strokovno konferenco o turizmu, ki je letos naslavljala tematiko dviga dodane vrednosti v turizmu savinjsko-šaleške regije. Udeleženci s področja turizma so na njej razpravljali, kako lahko narava, ljudje in kulinarika prispevajo k višji dodani vrednosti v turizmu in kako lahko turistični ponudniki izkoristijo prednosti Zgornje Savinjske doline. Kot so se strinjali sogovorniki, je možnosti za rast še veliko. Ena od njih je povečanje odpornosti na nepričakovane spremembe, ki jim je bila regija priča tudi v zadnjih letih. SINTIJA JURIČ LJUBNO – Tretja letna konferenca o turizmu Razpravljali o turistični prihodnosti vidi v tem, da temelji na manj- ših, družinskih podjetjih, kar omogoča večjo pristnost in prilagodljivost. Slovimo po gostoljubnosti Vodja predstavništva Slo- venske turistične organizacije v Nemčiji Rebeka Kumer Biz- jak je na konferenci spregovo- rila tudi o pomenu nemškega trga za slovenski turizem. Pou- darila je, da se – čeprav se rast nemških turistov upočasnjuje – kaže trend večjega števila po- gostih obiskovalcev. »Sloven- ci slovimo po gostoljubnosti, kar ostaja ena najbolj cenjenih lastnosti med tujimi gosti,« je poudarila Kumer Bizjakova, ki možnost za rast vidi predvsem v povečevanju števila gostov zunaj glavne poletne sezone. Da je turizem tudi širok spek- ter doživetij, je med drugim poudarila političarka in pod- jetnica Violeta Bulc, ki meni, da je v turizmu treba delovati lokalno z zavedanjem global- nih usmeritev. O tem, kako lahko k doda- ni vrednosti prispevajo na- rava, ljudje in kulinarika, so na konferenci spregovorili še destinacijska menedžerka destinacije Jeruzalem Ani- ta Bolčevič, gozdni pedagog Marko Slapnik in soustanovi- telj gostinstva Jezeršek Luka Jezeršek. Slednji je posebej poudaril, da je kakovostna hrana le majhen del celotne izkušnje – pomembno vlogo igrajo tudi osebje, prostor, zgodba in edinstvenost. Izpo- stavil je tudi pomen digitalne in trajnostne izkušnje, a tudi sodobnih pristopov, kot je upo- raba umetne inteligence v ga- stronomiji. Strokovnim preda- vanjem je sledila tudi okrogla miza s široko razpravo o stanju turizma v regiji in o možnostih za prihodnji razvoj. Foto: RA Saša Letošnja konferenca o tu- rizmu je v središče postavila vprašanja kakovosti doživetij, pomena znanja in veščin ter ustvarjanja večje vrednosti za obiskovalce in lokalno sku- pnost. Udeležilo se je je več kot 90 udeležencev, ki so s pomočjo strokovnjakov spo- znavali primere dobrih praks in razpravljali o prihodnosti tu- rizma v Zgornji Savinjski doli- ni z visoko dodano vrednostjo. Pristnost kot prednost Po pozdravnem nagovoru gostitelja župana Občine Ljub- no Franja Naraločnika so pod moderatorskim vodstvom Fran- cija Kotnika zbrane nagovorili številni sogovorniki s področja turizma, kulinarike, dedišči- ne in trženja. Kot je poudarila direktorica Razvojne agencije Saša Biljana Škarja, je dvig dodane vrednosti v turizmu odgovor na aktualne izzive in potrebe sodobnega časa. Doda- la je, da izzivi v turizmu ostaja- jo, a se lahko z njimi uspešno soočamo s takšnim turizmom, ki spoštuje okolje in ljudi, ohra- nja našo identiteto ter prinaša gospodarsko vrednost. Da moramo razvijati turi- zem, ki je odporen na sodobne izzive, kot so pandemija, okolj- ske spremembe in pomanjka- nje kadra, je izpostavila tudi strokovnjakinja za trženje v tu- rizmu in predavateljica v Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor Ilona Ster- mecki. Po njenem mnenju je ključ do višje dodane vrednosti v modelu vzdržnega turizma, podkrepljenega z digitalizacijo in osebnim pristopom. Pred- nost Zgornje Savinjske doline Na okrogli mizi, ki jo je vodila Urša Zgojznik, so sodelovali župan Občine Gornji Grad Anton Špeh, lastnica Hiše Raduha Martina Breznik in stro- kovnjakinja za trženje v turizmu Ilona Stermecki. Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 21, 22. maj 2025 Dr. Barbara Čeh z biorazgradljivo vrvico, ki so jo pred leti razvili v in- štitutu. Zamenjava plastičnih vrvic Na nekaterih hmelji- ščih so tudi letos namesto plastičnih vrvic napeljali biorazgradljive. Te so v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije razvili v okviru projekta LIFE BioTHOP, prodajati pa so jih začeli spomladi 2022. V hmeljarstvu je ena od glavnih težav plastič- na vrvica, ki se uporablja kot vodilo za hmelj med njegovo rastno dobo. Po obiranju ostane tesno prepletena v hmeljevini in je zato ni mogoče ločeno reciklirati. Biorazgradljiva vrvica, ki so jo v sodelo- vanju s portugalskim par- tnerjem, ki jo tudi izdelu- je, razvili v IHPS, se pri napeljavi in med rastno sezono odziva povsem primerljivo plastični vrvi- ci. Bistvena razlika je, da se pri pravilnem kompo- stiranju popolnoma raz- gradi na vodo, ogljikov dioksid in organsko maso, pri čemer v kompostu ne ostane nobena umetna snov. »Kompost nato lah- ko uporabimo kot organ- sko gnojilo na kmetiji, s čimer vzpostavimo krožno gospodarstvo,« je poudari- la dr. Barbara Čeh. Bioraz- gradljiva vrvica BioTHOP je letos nameščena na 30 hektarjih hmeljišč. IZ NAŠIH KRAJEV Več: www.cinkarna.si V maju se je končal dveletni projekt evropskega inovativnega partnerstva Ekohmelj, v katerem so partnerji iz vrst stroke in pridelovalci hmelja pod vodstvom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slo- venije raziskovali možnosti in priložnosti za ekološko pridelavo v hmeljarstvu. Ključni rezultat projekta predstavljajo skrbno izdelane smernice za ekološko pridelavo hmelja, ki je trenutno v Sloveniji na pri- bližno dveh odstotkih vseh hmeljišč. Kot poudarjajo strokovnjaki, možnosti in zanimanje hmeljarjev za širitev ekološke pridelave hmelja pri nas so, a je šir- jenje ekoloških hmeljišč v največji meri odvisno od povpraševanja na trgu. SINTIJA JURIČ ŽALEC – V projektu Ekohmelj so pripravili smernice za ekološko pridelavo hmelja Je ekološka pridelava hmelja lahko prihodnost? V Sloveniji se s pridelavo hmelja ukvarja približno 120 hmeljarjev, ki hmelj pri- delujejo na približno 1.700 hektarjih zemljišč. Čeprav imamo približno tri odstotke pridelovalnih površin hmelja na svetu, je skoraj ves hmelj namenjen izvozu. S projektom Ekohmelj so v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) s partnerji želeli izpostaviti ekološko pridelavo hmelja kot eno od možnosti hmeljarstva, ki prispeva k zmanjševanju uporabe pesticidov in gnojil v kmetijstvu, k varovanju okolja ter povečanju izvozne konku- renčnosti hmeljarskih kmetij v Sloveniji. V okviru dveletne- ga projekta so izvajali različne tehnološke poskuse na podro- čju tehnologije pridelave hme- lja, gnojenja, varstva rastlin, namakanja in modelno ocenili ekonomiko pridelave hmelja. Projekt je bil vreden 235 tisoč evrov, v 80 odstotkih ga je fi nanciral evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, 20 odstotkov je prispevala Repu- blika Slovenija. Ekološko gnojenje hmelja Kot je uvodoma izpostavi- la dr. Barbara Čeh iz IHPS, lahko z ekološko pridelavo hmelja ohranimo kakovost hmeljskih površin in hkrati varujemo okolje. Rezultati poskusov iz projekta kažejo, da lahko z uporabo ekolo- ških gnojil dobimo povsem primerljiv pridelek kot pri konvencionalni pridelavi hmelja. »Najbolj smiselno je gnojenje s hlevskim gnojem, z gnojnico in gnojevko, ki jo imajo kmetje sami na kmetiji. Tako uporabijo svoja organ- ska gnojila. Smiselno je tudi, da hmeljarji izdelajo lasten kompost iz svoje hmeljevine, saj je njegova kakovost lahko celo boljša od hlevskega gno- ja. S tem hmeljarji vzpostavi- jo tudi krožno gospodarstvo na kmetiji in prihranijo denar za nakup gnojil,« je pouda- rila Čehova in dodala, da so za ekološko gnojenje na voljo tudi različni komercialni pro- izvodi, ki se prav tako dobro obnesejo. Hmeljarstvo je sicer inten- zivna panoga, a je edina pa- noga v Sloveniji, ki se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo integriranega pristopa pri var- stvu hmelja. »V hmeljarstvu imamo majhen nabor sred- stev za varstvo rastlin, zato je bil ta doprinos v projektu ekološke pridelave hmelja iz- rednega pomena. Osredotočili smo se, da ves primanjkljaj, ki ga tudi dolgoročno ne bomo več imeli, kot so npr. kemijske substance, nadomestimo z alternativnimi sredstvi. Osre- dotočili smo se na pomemb- ne gospodarske bolezni, kot so hmeljeva peronospora, pe- pelovka, hmeljeva listna uš, hmeljev bolhač in koruzna vešča,« je poudarila dr. Mag- da Rak Cizej in dodala, da so prišli do obetavnih rezultatov, kako na ekološki način obvla- dovati omenjene bolezni in škodljivce. Pridelava za znanega kupca Čeprav je ekološka pride- lava hmelja v Sloveniji še v povojih, v svetu ni nekaj no- vega. Na širjenje in krčenje hmeljišč pri nas po besedah vodje projekta dr. Martina Pavloviča iz IHPS vplivajo predvsem povpraševanje in razmere na svetovnem trgu. »Pomembno pravilo pri pri- Novinarska konferenca ob zaključku projekta evropskega inovativnega partnerstva Ekohmelj. delavi ekološkega hmelja je pridelava za znanega kupca. Tudi sorta hmelja sledi temu, kar se prodaja na trgu,« je poudaril Pavlovič. Kot je še dodal, vse vrste hmelja niso enako odporne. Najbolj pri- merna vrsta za ekološko pridelavo hmelja je kraljica hmeljišč – aurora. Ekološka pridelava hmelja je sicer nekoliko dražja od klasične. Samo stroški var- stva rastlin so približno 30 odstotkov višji kot pri klasič- ni pridelavi hmelja, pridelek pa je polovico manjši. Temu primerna je nato tudi cena ekološko pridelanega hmelja na trgu, ki je lahko tudi več kot dvakrat višja od cene za klasičnega. Največ ekološke- ga hmelja v Sloveniji trenu- tno izvozimo v skandinavske države, Francijo, Nemčijo in tudi Združene države Ame- rike. Foto: Nik Jarh »V Sloveniji pridelamo tri odstotke svetovne pridelave hmelja, zato je pomembno, da na teh površinah obdržimo kakovost, ki jo imamo,« je poudarila dr. Barbara Čeh. »Cilj projekta je bil tudi, da spodbudimo hmeljarje, da gospodarno ocenijo lastno pridelavo in iščejo možnosti za izboljšave,« je povedal dr. Martin Pavlovič. Partnerji projekta so v dveh letih izvedli vrsto dejavnosti, med drugim delavnice, seminarje in promocijske dejavnosti, ter skladno z evropskim zelenim dogovorom in s strategijo EU Od vil do vilic pripravili strokovna gradiva za ekološko pridelavo hmelja, ki so že dosegljiva na spletni strani projekta. Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 21, 22. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 21, 22. maj 2025 V mestni občini Velenje se začenja celovita prenova Cankarjeve ceste – ene najpomembnejših prometnih, zgodovinskih in družabnih osi v središču mesta. Sodobna ureditev bo tej pomembni ulici vdahnila novo življenje: postala bo hibrid med ulico in trgom, prijazna vsem – pešcem, kolesarjem, starejšim, invalidom in staršem z otroškimi vozički. Cilj prenove je ustvariti privla- čen, dostopen in živahen javni prostor, ki bo omogočal kakovostno bivanje v središču Velenja. Konec del je predviden do 31. avgusta 2026. Velenje korak bližje sodobnemu mestnemu središču Začenja se prenova Cankarjeve – več prostora za ljudi, zelenja in boljša dostopnost Več zelenja, boljša dostopnost, več prostora za skupnost Prenova Cankarjeve ceste je del projekta Trajnostna mobil- nost v Velenju, ki vključuje vrsto ukrepov za spodbujanje okolju prijaznejših načinov mobilnosti, trajnostno urejanje prostora in izboljšanje kakovosti bivanja. V okviru projekta bodo urejene javne površine za pešce, posta- vljeni bosta dve novi postaji za izposojo koles, vzpostavljena bo javna polnilnica za električna vozila ter nameščena dodatna urbana oprema. Vsi ti ukrepi bodo prispevali k bolj prijetne- mu, varnemu in dostopnemu mestnemu okolju, k zmanjševa- nju izpustov toplogrednih pli- nov ter bodo dolgoročno pod- pirali trajnostni razvoj Velenja. Nova podoba z mislijo na prihodnost Cankarjeva cesta ni bila celo- vito prenovljena že več kot 30 let. Dotrajana infrastruktura in spremenjene potrebe so nare- kovale nujno preobrazbo. Pre- novljeno središče mesta bo te- meljilo na ozelenitvi, trajnostni naravnanosti in univerzalni do- stopnosti. Posebno pozornost bodo namenili zeleni infrastruk- turi: ohranjena bodo vsa zdrava drevesa, nekatera bodo presa- jena, zasadili bodo tudi nova – odporna in primerna za mestno okolje. Dodani bodo tudi trajni- ce, grmovnice ter dežni vrtovi za zadrževanje meteorne vode, kar bo prispevalo k boljšemu upravljanju vodnih virov v času podnebnih sprememb. Kaj prinaša prenova? Prenova Cankarjeve ceste bo: - izboljšala dostopnost do lo- kalov, javnih objektov in bi- vališč, - ustvarila prostor za dogodke in vsakodnevna srečevanja, - prinesla novo urbano opre- mo – klopi, pitnike, kolesarska stojala in osvetlitev, - zagotovila jasne poti za do- stavo in večjo prometno var- nost, - vpeljala vodoprepustne ma- teriale in označbe za slabovi- dne, - povezala prenovljeno obmo- čje z načrtovano novo me- stno tržnico. pod Centrom Nova in ob ka- varni Lucifer, tedenski ob stavbi sodišča. Gostinski lokali in trgo- vine bodo ostali dostopni, ob- čina in izvajalec bosta skrbela za redno obveščanje o začasnih prometnih in drugih ureditvah. Celotna površina prenove znaša približno 6.839 kvadra- tnih metrov, dela bodo pote- kala v več fazah z zagotovlje- nim dostopom za pešce in stanovalce. Že od predstavitve idejne zasnove poteka redna Skupaj za boljše Velenje Prenova Cankarjeve ceste bo mestu dala novo identite- to – zasnovano s pogledom na prihodnost, a z veliko mero spoštovanja do preteklosti. Gre za pomembno pridobitev, ki bo zaznamovala novo poglavje v razvoju Velenja kot sodobnega, dostopnega in zelenega mesta. Mestna občina Velenje prosi vse občane in obiskovalce za razumevanje in strpnost v času gradnje. Prenova bo morda začasno spremenila vsakdanje poti, a bo dolgoročno ustvarila prostor, kjer bo prijetno živeti, delati in se družiti – vsem gene- racijam. Novo zasnovo so pripravili arhitekti iz podjetja Efekt arhi- tektura pod vodstvom Matica Lašiča. Projekt izvajamo v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 (prednostna naloga Trajnostna mobilnost) s podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 2.716.531,53 evra in z nacional- nim prispevkom iz državnega proračuna v višini 479.387,92 evra. Za boljše Velenje – skupaj. Tržnica ostaja – življenje v središču mesta tudi med gradnjo Mestna tržnica bo tudi v času prenove ohranila svoj utrip – sobotni ponudniki bodo ostali komunikacija z vsemi ključnimi udeleženci – stanovalci, trgovci, gostinci in drugimi – da bi pre- nova potekala čim bolj usklaje- no in s čim manj motnjami. Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol: »Cankarjeva cesta je že danes srce našega mesta – prostor, kjer se vsak dan srečujemo, nakupujemo, sprehajamo, klepetamo. Zato si zasluži, da jo ure- dimo tako, kot si želimo vsi – da bo še lepša, bolj prijetna in dostopna za vse generacije. Z novo podobo bomo ohranili njen značaj, a ji bomo dali svež utrip, več zelenja in prostora za druženje. Verjamem, da bo Cankarjeva cesta tudi v prihodnje prostor, ki bo omogočal kakovostno pre- življanje prostega časa.« www.velenje.si Razvojna agencija Savinjsko-šaleške regije je minuli teden na Ljubnem organi- zirala že tretjo strokovno konferenco o turizmu, ki je letos naslavljala tematiko dviga dodane vrednosti v turizmu savinjsko-šaleške regije. Udeleženci s področja turizma so na njej razpravljali, kako lahko narava, ljudje in kulinarika prispevajo k višji dodani vrednosti v turizmu in kako lahko turistični ponudniki izkoristijo prednosti Zgornje Savinjske doline. Kot so se strinjali sogovorniki, je možnosti za rast še veliko. Ena od njih je povečanje odpornosti na nepričakovane spremembe, ki jim je bila regija priča tudi v zadnjih letih. SINTIJA JURIČ LJUBNO – Tretja letna konferenca o turizmu Razpravljali o turistični prihodnosti vidi v tem, da temelji na manj- ših, družinskih podjetjih, kar omogoča večjo pristnost in prilagodljivost. Slovimo po gostoljubnosti Vodja predstavništva Slo- venske turistične organizacije v Nemčiji Rebeka Kumer Biz- jak je na konferenci spregovo- rila tudi o pomenu nemškega trga za slovenski turizem. Pou- darila je, da se – čeprav se rast nemških turistov upočasnjuje – kaže trend večjega števila po- gostih obiskovalcev. »Sloven- ci slovimo po gostoljubnosti, kar ostaja ena najbolj cenjenih lastnosti med tujimi gosti,« je poudarila Kumer Bizjakova, ki možnost za rast vidi predvsem v povečevanju števila gostov zunaj glavne poletne sezone. Da je turizem tudi širok spek- ter doživetij, je med drugim poudarila političarka in pod- jetnica Violeta Bulc, ki meni, da je v turizmu treba delovati lokalno z zavedanjem global- nih usmeritev. O tem, kako lahko k doda- ni vrednosti prispevajo na- rava, ljudje in kulinarika, so na konferenci spregovorili še destinacijska menedžerka destinacije Jeruzalem Ani- ta Bolčevič, gozdni pedagog Marko Slapnik in soustanovi- telj gostinstva Jezeršek Luka Jezeršek. Slednji je posebej poudaril, da je kakovostna hrana le majhen del celotne izkušnje – pomembno vlogo igrajo tudi osebje, prostor, zgodba in edinstvenost. Izpo- stavil je tudi pomen digitalne in trajnostne izkušnje, a tudi sodobnih pristopov, kot je upo- raba umetne inteligence v ga- stronomiji. Strokovnim preda- vanjem je sledila tudi okrogla miza s široko razpravo o stanju turizma v regiji in o možnostih za prihodnji razvoj. Foto: RA Saša Letošnja konferenca o tu- rizmu je v središče postavila vprašanja kakovosti doživetij, pomena znanja in veščin ter ustvarjanja večje vrednosti za obiskovalce in lokalno sku- pnost. Udeležilo se je je več kot 90 udeležencev, ki so s pomočjo strokovnjakov spo- znavali primere dobrih praks in razpravljali o prihodnosti tu- rizma v Zgornji Savinjski doli- ni z visoko dodano vrednostjo. Pristnost kot prednost Po pozdravnem nagovoru gostitelja župana Občine Ljub- no Franja Naraločnika so pod moderatorskim vodstvom Fran- cija Kotnika zbrane nagovorili številni sogovorniki s področja turizma, kulinarike, dedišči- ne in trženja. Kot je poudarila direktorica Razvojne agencije Saša Biljana Škarja, je dvig dodane vrednosti v turizmu odgovor na aktualne izzive in potrebe sodobnega časa. Doda- la je, da izzivi v turizmu ostaja- jo, a se lahko z njimi uspešno soočamo s takšnim turizmom, ki spoštuje okolje in ljudi, ohra- nja našo identiteto ter prinaša gospodarsko vrednost. Da moramo razvijati turi- zem, ki je odporen na sodobne izzive, kot so pandemija, okolj- ske spremembe in pomanjka- nje kadra, je izpostavila tudi strokovnjakinja za trženje v tu- rizmu in predavateljica v Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor Ilona Ster- mecki. Po njenem mnenju je ključ do višje dodane vrednosti v modelu vzdržnega turizma, podkrepljenega z digitalizacijo in osebnim pristopom. Pred- nost Zgornje Savinjske doline Na okrogli mizi, ki jo je vodila Urša Zgojznik, so sodelovali župan Občine Gornji Grad Anton Špeh, lastnica Hiše Raduha Martina Breznik in stro- kovnjakinja za trženje v turizmu Ilona Stermecki. Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 21, 22. maj 2025 Dr. Barbara Čeh z biorazgradljivo vrvico, ki so jo pred leti razvili v in- štitutu. Zamenjava plastičnih vrvic Na nekaterih hmelji- ščih so tudi letos namesto plastičnih vrvic napeljali biorazgradljive. Te so v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije razvili v okviru projekta LIFE BioTHOP, prodajati pa so jih začeli spomladi 2022. V hmeljarstvu je ena od glavnih težav plastič- na vrvica, ki se uporablja kot vodilo za hmelj med njegovo rastno dobo. Po obiranju ostane tesno prepletena v hmeljevini in je zato ni mogoče ločeno reciklirati. Biorazgradljiva vrvica, ki so jo v sodelo- vanju s portugalskim par- tnerjem, ki jo tudi izdelu- je, razvili v IHPS, se pri napeljavi in med rastno sezono odziva povsem primerljivo plastični vrvi- ci. Bistvena razlika je, da se pri pravilnem kompo- stiranju popolnoma raz- gradi na vodo, ogljikov dioksid in organsko maso, pri čemer v kompostu ne ostane nobena umetna snov. »Kompost nato lah- ko uporabimo kot organ- sko gnojilo na kmetiji, s čimer vzpostavimo krožno gospodarstvo,« je poudari- la dr. Barbara Čeh. Bioraz- gradljiva vrvica BioTHOP je letos nameščena na 30 hektarjih hmeljišč. IZ NAŠIH KRAJEV Več: www.cinkarna.si V maju se je končal dveletni projekt evropskega inovativnega partnerstva Ekohmelj, v katerem so partnerji iz vrst stroke in pridelovalci hmelja pod vodstvom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slo- venije raziskovali možnosti in priložnosti za ekološko pridelavo v hmeljarstvu. Ključni rezultat projekta predstavljajo skrbno izdelane smernice za ekološko pridelavo hmelja, ki je trenutno v Sloveniji na pri- bližno dveh odstotkih vseh hmeljišč. Kot poudarjajo strokovnjaki, možnosti in zanimanje hmeljarjev za širitev ekološke pridelave hmelja pri nas so, a je šir- jenje ekoloških hmeljišč v največji meri odvisno od povpraševanja na trgu. SINTIJA JURIČ ŽALEC – V projektu Ekohmelj so pripravili smernice za ekološko pridelavo hmelja Je ekološka pridelava hmelja lahko prihodnost? V Sloveniji se s pridelavo hmelja ukvarja približno 120 hmeljarjev, ki hmelj pri- delujejo na približno 1.700 hektarjih zemljišč. Čeprav imamo približno tri odstotke pridelovalnih površin hmelja na svetu, je skoraj ves hmelj namenjen izvozu. S projektom Ekohmelj so v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) s partnerji želeli izpostaviti ekološko pridelavo hmelja kot eno od možnosti hmeljarstva, ki prispeva k zmanjševanju uporabe pesticidov in gnojil v kmetijstvu, k varovanju okolja ter povečanju izvozne konku- renčnosti hmeljarskih kmetij v Sloveniji. V okviru dveletne- ga projekta so izvajali različne tehnološke poskuse na podro- čju tehnologije pridelave hme- lja, gnojenja, varstva rastlin, namakanja in modelno ocenili ekonomiko pridelave hmelja. Projekt je bil vreden 235 tisoč evrov, v 80 odstotkih ga je fi nanciral evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, 20 odstotkov je prispevala Repu- blika Slovenija. Ekološko gnojenje hmelja Kot je uvodoma izpostavi- la dr. Barbara Čeh iz IHPS, lahko z ekološko pridelavo hmelja ohranimo kakovost hmeljskih površin in hkrati varujemo okolje. Rezultati poskusov iz projekta kažejo, da lahko z uporabo ekolo- ških gnojil dobimo povsem primerljiv pridelek kot pri konvencionalni pridelavi hmelja. »Najbolj smiselno je gnojenje s hlevskim gnojem, z gnojnico in gnojevko, ki jo imajo kmetje sami na kmetiji. Tako uporabijo svoja organ- ska gnojila. Smiselno je tudi, da hmeljarji izdelajo lasten kompost iz svoje hmeljevine, saj je njegova kakovost lahko celo boljša od hlevskega gno- ja. S tem hmeljarji vzpostavi- jo tudi krožno gospodarstvo na kmetiji in prihranijo denar za nakup gnojil,« je pouda- rila Čehova in dodala, da so za ekološko gnojenje na voljo tudi različni komercialni pro- izvodi, ki se prav tako dobro obnesejo. Hmeljarstvo je sicer inten- zivna panoga, a je edina pa- noga v Sloveniji, ki se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo integriranega pristopa pri var- stvu hmelja. »V hmeljarstvu imamo majhen nabor sred- stev za varstvo rastlin, zato je bil ta doprinos v projektu ekološke pridelave hmelja iz- rednega pomena. Osredotočili smo se, da ves primanjkljaj, ki ga tudi dolgoročno ne bomo več imeli, kot so npr. kemijske substance, nadomestimo z alternativnimi sredstvi. Osre- dotočili smo se na pomemb- ne gospodarske bolezni, kot so hmeljeva peronospora, pe- pelovka, hmeljeva listna uš, hmeljev bolhač in koruzna vešča,« je poudarila dr. Mag- da Rak Cizej in dodala, da so prišli do obetavnih rezultatov, kako na ekološki način obvla- dovati omenjene bolezni in škodljivce. Pridelava za znanega kupca Čeprav je ekološka pride- lava hmelja v Sloveniji še v povojih, v svetu ni nekaj no- vega. Na širjenje in krčenje hmeljišč pri nas po besedah vodje projekta dr. Martina Pavloviča iz IHPS vplivajo predvsem povpraševanje in razmere na svetovnem trgu. »Pomembno pravilo pri pri- Novinarska konferenca ob zaključku projekta evropskega inovativnega partnerstva Ekohmelj. delavi ekološkega hmelja je pridelava za znanega kupca. Tudi sorta hmelja sledi temu, kar se prodaja na trgu,« je poudaril Pavlovič. Kot je še dodal, vse vrste hmelja niso enako odporne. Najbolj pri- merna vrsta za ekološko pridelavo hmelja je kraljica hmeljišč – aurora. Ekološka pridelava hmelja je sicer nekoliko dražja od klasične. Samo stroški var- stva rastlin so približno 30 odstotkov višji kot pri klasič- ni pridelavi hmelja, pridelek pa je polovico manjši. Temu primerna je nato tudi cena ekološko pridelanega hmelja na trgu, ki je lahko tudi več kot dvakrat višja od cene za klasičnega. Največ ekološke- ga hmelja v Sloveniji trenu- tno izvozimo v skandinavske države, Francijo, Nemčijo in tudi Združene države Ame- rike. Foto: Nik Jarh »V Sloveniji pridelamo tri odstotke svetovne pridelave hmelja, zato je pomembno, da na teh površinah obdržimo kakovost, ki jo imamo,« je poudarila dr. Barbara Čeh. »Cilj projekta je bil tudi, da spodbudimo hmeljarje, da gospodarno ocenijo lastno pridelavo in iščejo možnosti za izboljšave,« je povedal dr. Martin Pavlovič. Partnerji projekta so v dveh letih izvedli vrsto dejavnosti, med drugim delavnice, seminarje in promocijske dejavnosti, ter skladno z evropskim zelenim dogovorom in s strategijo EU Od vil do vilic pripravili strokovna gradiva za ekološko pridelavo hmelja, ki so že dosegljiva na spletni strani projekta. Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 21, 22. maj 2025 KULTURA PARTICIPATIVNI PRORAČUN MESTNE OBČINE CELJE Po moje bi lahk’ v Celju še kej zrihtal’, a ne? Celje Od 18. do 29. junija odločaj, kateri projekti bodo uresničeni v tvoji soseski. Gre za tisto klopco, tisto potko, tista igrala, ki bi ti prišla prav. celjepomoje.si Glasuj! v Celju še kej zrihtal’, Celje Edini otroški muzej Hermanov brlog, ki deluje v Mu- zeju novejše zgodovine Celje, letos praznuje 30 let. Her- man Lisjak, ki domuje v muzeju, vsako leto tudi »lastno- tačno« vošči otrokom za rojstne dneve, letos načrtuje tudi svojo rojstnodnevno zabavo. Hermanov brlog je celjska uspešnica, ki mladim odpira vrata v svet kulture in zgodovine na poseben način. Tja se vračajo s svojimi otroki tisti, ki so muzej tudi sami nekoč obiskali. SIMONA ŠOLINIČ Beseda še vedno povezuje V domu II. slovenskega tabora v Žalcu je bila v začetku minulega tedna zaključna pri- reditev bralnega projekta Savinjčani beremo. Ta je že 18. leto spodbujal bralno kulturo med prebivalci Spodnje Savinjske doline vseh ge- neracij in dokazal, da je kultura pogovarjanja o prebranem med tamkajšnjimi prebivalci še vedno živa. Projekt, ki obsega bralno občinstvo desetih knjižnic v šestih občinah Spodnje Savinjske do- line (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vran- sko, Žalec), se je začel 20. novembra, na dan slovenskih splošnih knjižnic, in končal 12. maja s sklepno prireditvijo v Domu II. slovenskega ta- bora Žalec. Kot so poudarili v Medobčinski splo- šni knjižnici Žalec, želijo s projektom okrepiti zavedanje o pomenu branja za osebni razvoj, vseživljenjsko učenje in ohranjanje kulturne dediščine. Poseben poudarek ob tem namenjajo promociji slovenskih avtorjev ter krepitvi bralne pismenosti v lokalnem okolju. Na zaključnem večeru bralnega projekta se je zbralo več kot 350 obiskovalcev, ki jih je uvodo- ma nagovoril žalski župan Janko Kos. V nadalje- vanju večera je sledil preplet različnih umetnosti. Za milino so poskrbele baletne plesalke Glasbene šole Rista Savina Žalec, s citrami in vokalom je navdušila Tanja Lončar. V pogovoru z direktorico knjižnice Jolando Železnik je pisateljica Mojca Rudolf razkrivala tančice ustvarjalnega sveta, za vrhunec večera je s svojim žametnim glasom poskrbela karizmatična Helena Blagne. SJ Hermanov brlog: edini otroški muzej v Sloveniji Celjska kulturna in zgodovinska uspešnica za otroke Ekipa muzeja je Hermanov brlog zasnovala leta 1995. »Da- nes lahko rečemo, da je takrat šlo za izredno pomembno in pogumno ter daljnosežno od- ločitev, ki vrsto let žanje uspe- he in razveseljuje otroke ter odrasle,« pravi direktor Mu- zeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar. Glavni cilji muzeja so osveščanje o pome- nu in ohranjanju slovenske ter svetovne kulturne dediščine, razvijanje pozitivnega odnosa do zgodovine, kulture in de- diščine, učenje za trajnostni razvoj in krepitev temeljnih človekovih vrednot. Dostopen vsem Za vsebine v otroškem mu- zeju in za njegovo odmevno maskoto Hermana Lisjaka skrbi Jožica Trateški, mu- zejska svetovalka in strokov- njakinja ter vodja pedagoških programov v muzeju. Da je bil otroški muzej prava izbira že pred desetletji, kaže to, da ga je v teh letih obiskalo že skoraj 400 tisoč ljudi. Mnogi, ki so v muzeju kot otroci praznovali svoje rojstne dni ali si ogledali muzej, se danes tja vračajo s svojimi otroki. Muzej je v teh letih gostoval tudi v tujini, in sicer več kot tridesetkrat, pri- pravil je več kot 16 tisoč spre- mljevalnih programov, več tisoč osnovnošolskih otrok pa si je ogledalo različne razsta- ve ali se udeležilo muzejskih ustvarjalnic. Samo teh je bilo skoraj pet tisoč. Najbolj zanimiva ponud- ba edinega otroškega mu- zeja v Sloveniji je, da lahko otroci tam praznujejo svoje rojstne dni. »Imamo poseb- nega fanta, ki je tukaj imel že osem svojih rojstnodnev- kjer se je zvrstilo skoraj 500 predstav. »Otroški muzej je dostopen tudi osebam s po- sebnimi potrebami, slepim in slabovidnim ter gibalno oviranim. Poskrbeli bomo tudi za otroke z okvaro slu- ha,« dodaja sogovornica. V muzeju je tudi varna točka. Otroški muzej Hermanov brlog je v prvi vrsti namenjen otrokom do 12. leta, a vanj z veseljem vstopijo tudi starejši, ki si v muzeju novejše zgodo- vine ogledajo druge razstave. Simbol in maskota Hermano- vega brloga je Herman Lisjak, ki ga je upodobila slikarka Jel- ka Reichman. Po 30 letih so- delovanja njeno delo nadalju- je akademska slikarka Suzana Senica. Od začetkov delovanja je bilo v muzeju na ogled 28 avtorskih in gostujočih ob- časnih razstav, leta 2014 so postavili tudi stalno razstavo Brlog igrač. Po sedmih letih so razstavo prenovili in na ogled postavili izbor gradiva muzej- skih zbirk Otroško življenje, Dobra igrača in Hermanova galerija. Foto: Nik Jarh Za prav posebno vzdušje so poskrbele tudi baletne plesalke Hanna Žnidar, Julija Marčič, Lara Krajnc in Ana Zadobovšek pod mentorstvom Žane Vidmar iz Glasbene šole Rista Savina Žalec. (Foto: Nik Jarh) Ob Hermanu Lisjaku sta Jožica Trateški, muzejska svetovalka in strokovnjakinja ter vodja pe- dagoških programov v muzeju novejše zgodovine, in njegov direktor dr. Tonček Kregar. Muzej novejše zgodovine Celje je letos prejel Valvazorjevo nagrado za muzej leta 2025, in sicer za svoje delovanje s pou- darkom na ureditvi muzejskega kompleksa Fotohiša Pelikan. nih zabav,« se nasmeji vod- ja otroškega muzeja Jožica Trateški. Del muzeja je Her- manovo otroško gledališče, Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 21, 22. maj 2025 KULTURA PARTICIPATIVNI PRORAČUN MESTNE OBČINE CELJE Po moje bi lahk’ v Celju še kej zrihtal’, a ne? Celje Od 18. do 29. junija odločaj, kateri projekti bodo uresničeni v tvoji soseski. Gre za tisto klopco, tisto potko, tista igrala, ki bi ti prišla prav. celjepomoje.si Glasuj! v Celju še kej zrihtal’, Celje Edini otroški muzej Hermanov brlog, ki deluje v Mu- zeju novejše zgodovine Celje, letos praznuje 30 let. Her- man Lisjak, ki domuje v muzeju, vsako leto tudi »lastno- tačno« vošči otrokom za rojstne dneve, letos načrtuje tudi svojo rojstnodnevno zabavo. Hermanov brlog je celjska uspešnica, ki mladim odpira vrata v svet kulture in zgodovine na poseben način. Tja se vračajo s svojimi otroki tisti, ki so muzej tudi sami nekoč obiskali. SIMONA ŠOLINIČ Beseda še vedno povezuje V domu II. slovenskega tabora v Žalcu je bila v začetku minulega tedna zaključna pri- reditev bralnega projekta Savinjčani beremo. Ta je že 18. leto spodbujal bralno kulturo med prebivalci Spodnje Savinjske doline vseh ge- neracij in dokazal, da je kultura pogovarjanja o prebranem med tamkajšnjimi prebivalci še vedno živa. Projekt, ki obsega bralno občinstvo desetih knjižnic v šestih občinah Spodnje Savinjske do- line (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vran- sko, Žalec), se je začel 20. novembra, na dan slovenskih splošnih knjižnic, in končal 12. maja s sklepno prireditvijo v Domu II. slovenskega ta- bora Žalec. Kot so poudarili v Medobčinski splo- šni knjižnici Žalec, želijo s projektom okrepiti zavedanje o pomenu branja za osebni razvoj, vseživljenjsko učenje in ohranjanje kulturne dediščine. Poseben poudarek ob tem namenjajo promociji slovenskih avtorjev ter krepitvi bralne pismenosti v lokalnem okolju. Na zaključnem večeru bralnega projekta se je zbralo več kot 350 obiskovalcev, ki jih je uvodo- ma nagovoril žalski župan Janko Kos. V nadalje- vanju večera je sledil preplet različnih umetnosti. Za milino so poskrbele baletne plesalke Glasbene šole Rista Savina Žalec, s citrami in vokalom je navdušila Tanja Lončar. V pogovoru z direktorico knjižnice Jolando Železnik je pisateljica Mojca Rudolf razkrivala tančice ustvarjalnega sveta, za vrhunec večera je s svojim žametnim glasom poskrbela karizmatična Helena Blagne. SJ Hermanov brlog: edini otroški muzej v Sloveniji Celjska kulturna in zgodovinska uspešnica za otroke Ekipa muzeja je Hermanov brlog zasnovala leta 1995. »Da- nes lahko rečemo, da je takrat šlo za izredno pomembno in pogumno ter daljnosežno od- ločitev, ki vrsto let žanje uspe- he in razveseljuje otroke ter odrasle,« pravi direktor Mu- zeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar. Glavni cilji muzeja so osveščanje o pome- nu in ohranjanju slovenske ter svetovne kulturne dediščine, razvijanje pozitivnega odnosa do zgodovine, kulture in de- diščine, učenje za trajnostni razvoj in krepitev temeljnih človekovih vrednot. Dostopen vsem Za vsebine v otroškem mu- zeju in za njegovo odmevno maskoto Hermana Lisjaka skrbi Jožica Trateški, mu- zejska svetovalka in strokov- njakinja ter vodja pedagoških programov v muzeju. Da je bil otroški muzej prava izbira že pred desetletji, kaže to, da ga je v teh letih obiskalo že skoraj 400 tisoč ljudi. Mnogi, ki so v muzeju kot otroci praznovali svoje rojstne dni ali si ogledali muzej, se danes tja vračajo s svojimi otroki. Muzej je v teh letih gostoval tudi v tujini, in sicer več kot tridesetkrat, pri- pravil je več kot 16 tisoč spre- mljevalnih programov, več tisoč osnovnošolskih otrok pa si je ogledalo različne razsta- ve ali se udeležilo muzejskih ustvarjalnic. Samo teh je bilo skoraj pet tisoč. Najbolj zanimiva ponud- ba edinega otroškega mu- zeja v Sloveniji je, da lahko otroci tam praznujejo svoje rojstne dni. »Imamo poseb- nega fanta, ki je tukaj imel že osem svojih rojstnodnev- kjer se je zvrstilo skoraj 500 predstav. »Otroški muzej je dostopen tudi osebam s po- sebnimi potrebami, slepim in slabovidnim ter gibalno oviranim. Poskrbeli bomo tudi za otroke z okvaro slu- ha,« dodaja sogovornica. V muzeju je tudi varna točka. Otroški muzej Hermanov brlog je v prvi vrsti namenjen otrokom do 12. leta, a vanj z veseljem vstopijo tudi starejši, ki si v muzeju novejše zgodo- vine ogledajo druge razstave. Simbol in maskota Hermano- vega brloga je Herman Lisjak, ki ga je upodobila slikarka Jel- ka Reichman. Po 30 letih so- delovanja njeno delo nadalju- je akademska slikarka Suzana Senica. Od začetkov delovanja je bilo v muzeju na ogled 28 avtorskih in gostujočih ob- časnih razstav, leta 2014 so postavili tudi stalno razstavo Brlog igrač. Po sedmih letih so razstavo prenovili in na ogled postavili izbor gradiva muzej- skih zbirk Otroško življenje, Dobra igrača in Hermanova galerija. Foto: Nik Jarh Za prav posebno vzdušje so poskrbele tudi baletne plesalke Hanna Žnidar, Julija Marčič, Lara Krajnc in Ana Zadobovšek pod mentorstvom Žane Vidmar iz Glasbene šole Rista Savina Žalec. (Foto: Nik Jarh) Ob Hermanu Lisjaku sta Jožica Trateški, muzejska svetovalka in strokovnjakinja ter vodja pe- dagoških programov v muzeju novejše zgodovine, in njegov direktor dr. Tonček Kregar. Muzej novejše zgodovine Celje je letos prejel Valvazorjevo nagrado za muzej leta 2025, in sicer za svoje delovanje s pou- darkom na ureditvi muzejskega kompleksa Fotohiša Pelikan. nih zabav,« se nasmeji vod- ja otroškega muzeja Jožica Trateški. Del muzeja je Her- manovo otroško gledališče, Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 21, 22. maj 2025 KRONIKA V prvem primeru se je ob- čan v Šentjurju sprehajal z manjšo psičko na povodcu. Kot navajajo šentjurski poli- cisti, mu je nasproti prišla la- stnica dveh psov, ki nista bila na povodcu. Eden od njiju je ugriznil psičko prijavitelja in jo hudo poškodoval. Napad naj bi videla tudi druga ose- ba, ki je policiji podala izjavo. Zoper lastnico dveh psov bo- sta sledila globa po Zakonu o zaščiti živali in še postopek na pristojnem inšpektoratu. V okolici Grobelnega se je v bli- žini ene od stanovanjskih hiš, kjer je bil večji pes, sprehajal Trčila v motorista Preteklo nedeljo se je v Florjanu na območju Policijske postaje Velenje zgodila huda prometna nesreča. Povzročila jo je voznica avtomobila, ki je vozila po lokalni cesti iz smeri Loma nad Flor- janom proti Šoštanju. Voznica je pri vključevanju na prednostno cesto izsilila prednost mladoletnemu vozniku motornega kolesa in kljub temu, da je motorist poskušal trčenje z umikanjem v levo preprečiti, trčila vanj. Motorist se je v prometni nesreči hudo poškodoval. Vlamljali v hiše in avtomobile V zadnjih dneh je bilo na Celjskem več različnih vlomov. Na av- tocestnem počivališču Zima je nekdo vlomil v avtomat z napitki. Pijača storilca ni toliko zanimala kot predal s kovanci. Do vloma je prišlo tudi v cvetličarni v Šoštanju, vendar tam storilec ni ničesar ukradel. Tarča vlomilca je bil tudi lovski dom na Bohorju, kjer pogrešajo nekaj alkoholnih pijač. Minuli konec tedna so lastniki prijavili tudi vlom v stanovanjsko hišo v Škarnicah na območju Policijske postaje Šentjur. Tam je neznanec v hišo vlomil skozi terasna vrata in preiskal prostore. Po prvih podatkih ni ničesar ukradel. Drugi vlom v hišo se je zgodil v Andražu nad Polzelo, kjer je storilec v hišo vlomil skozi vhodna vrata in ukradel kuverto z gotovino. Tudi celjski policisti preiskujejo vlom v eno izmed stanovanjskih hiš. Neznanci so odnesli denar, mobilni telefon in ključe osebnega vozila. Na območju Tremarij pa se je vlomilec spravil na osebno vozilo, na katerem je razbil okensko steklo in iz avtomobila odnesel denar. Pri ugrizih psov ima težo tudi obligacijski zakonik, ki odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival, nalaga njenemu lastniku. Odškodnina za ugriz psa je izplačana na podlagi zavarovalne police lastnika psa. Če tovrstno zavarova- nje ne obstaja ali zavarovalna vsota ne zadošča za kritje stroškov, mora nastale stroške pokriti lastnik iz lastnih sredstev. Če lastnik psa prostovoljno ne pristane na povračilo odškodnine, o tem odloča sodišče. Višina odškodnine je odvisna zlasti od obsega poškodbe, časa in načina zdravljenja, morebitne skaženosti (brazgotin) ter strahu. Kaj storiti v primeru ugriza? Če pride do ugriza psa, je treba najprej poskrbeti za oskrbo poškodovane osebe ali živali ter nato ugotoviti identiteto in lastništvo psa, ki je povzročil ugriz. Za poškodovano osebo je najprimerneje, da takoj obišče osebnega zdravnika ali zdravnika urgentne medicine, ki oceni stopnjo poškodbe in napoti poškodovanega v antirabično ambulanto v skladu s predpisi, ki urejajo nalezljive bolezni. Antirabična ambulanta mora vnesti podatke o ugrizu psa v centralni register psov. Poleg tega mora pozvati skrbnika psa, naj se s psom oglasi v pristojni veterinarski organizaciji zaradi preveritve suma na steklino, in o ugrizu psa obvestiti pristojni območni urad za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Pri- stojna veterinarska organizacija mora navedene podatke o opravljenih pregledih za steklino vnesti v register psov in o rezultatih teh pregledov obvestiti antirabično ambulanto. Če antirabična ambulanta ne prejme podatkov o opravljenih pregledih za steklino v 15 dneh od ugriza psa, mora o tem obvestiti pristojni inšpektorat. V primeru poškodbe živali zaradi ugriza psa je potrebna obravnava v pristojni veterinarski ambulanti, ki mora po- datke o ugrizu psa vnesti v register psov v 3 delovnih dneh. Policija in drugi pristojni organi morajo v 24 urah obvestiti inšpektorat. Ko pristojni območni urad od antirabične ambulante, veterinarske organizacije ali policije, ki je obravnavala dogodek, prejme obvestilo o ugrizu, v postopku preveri vse navedbe in izda odločbo. Policisti opozarjajo še, da občinski odloki jasno določajo, da morajo lastniki psov počistiti tudi iztrebke za svojimi ljubljenčki. »Kljub temu policisti vsakodnevno opažamo nespoštovanje teh določil in s tem pogosto tudi nejevoljo občanov ter tudi nejevoljo vestnih skrbnikov psov, ki jim je tovrstno opravilo samoumevno. Kazni so določene v ob- činskih odlokih. Občinski odlok Občine Šentjur ima na primer za to predpisano globo v višini 170 evrov,« dodajajo na Policijski postaji Šentjur. Policisti opozarjajo: poskrbite za svoje pse Policisti Policijske postaje Šentjur so v začetku maja kaznovali lastnico dveh psov, ki nista bila na povodcu. Psa sta namreč ugriznila drugega psa. Prav tako so v enakem času morali posredovati v okolici Grobelnega, kjer se je psu snela ovratnica in je prav tako napadel drugega psa. Šentjurski policisti so za Novi tednik dejali, da so v zadnjih dneh prejeli več obvestil občanov, ki so opozarjali na pse, ki so se brez lastnikov gibali v parkih, na sprehajalnih poteh ali v stanovanjskih naseljih. Na Šentjurskem več napadov psov par z manjšim psom na po- vodcu. Ko sta prišla v bližino večjega psa, se je ta zapodil v njuni smeri, pri čemer se mu je snela ovratnica, zaradi česar se je približal cesti, kjer je večkrat ugriznil manjšega psa in ga hudo poškodoval. Skrbniku psa je bil izdan plačilni nalog po zakonu o zaščiti živali. Kazni niso nizke Policisti navajajo, da mora lastnik živali z ustrezno vzgo- jo in s šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici. In da mora na javnem kraju zagotoviti fi zično varstvo psa tako, da je na povodcu. To ve- lja za vse pse na javnem kra- ju, razen za tiste dele lokalne skupnosti, ki so namenjeni in ustrezno označeni ter ogra- jeni za sprehode psov, za lo- vske pse v času lova v skladu z zakonom, ki ureja lovstvo, za pse pomočnike invalidov ter za terapevtske pse v času izvajanja pomoči oziroma podpore. Kadar lastnik na javnem kraju ne zagotovi fi - zičnega varstva psa tako, da je ta na povodcu, je kazen zanj od 200 do 400 evrov, za kršitev policisti izdajo tudi plačilni nalog ali odločbo v hitrem postopku. »Nevaren je tisti pes, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti ali kaže na- padalno vedenje do človeka ali je ugriznil človeka oziro- ma žival. Kazen za prekršek, za katerega je odgovoren skrbnik psa, ki ima status nevarnega psa, je od 800 do 1.200 evrov,« pravijo v Po- licijski upravi Celje. Status nevarnega dobi pes, ki je že napadel koga in ga ugriznil. »Letos smo na območju PU Celje zabeležili 64 krši- tev določil Zakona o zašči- ti živali, medtem ko smo v zadnjih petih letih skupno zabeležili 1.246 kršitev, zaradi katerih smo izda- li plačilne naloge oziroma odločbe v hitrem postopku. Na območju Policijske po- staje Šentjur smo letos zabe- ležili 6 kršitev omenjenega zakona. V zadnjih petih letih pa 91 kršitev, zaradi katerih smo lastnikom izdali plačilne naloge oziroma odločbe v hi- trem postopku,« so sporočili iz Policijske uprave Celje. Kaj pomeni oznaka nevaren pes? Zakonodaja navaja, da je nevaren tisti pes, ki ogroža okolico zaradi svoje neob- vladljivosti oziroma kaže napadalno vedenje do člo- veka, in pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Če takšen pes ponovno ugri- zne človeka ali drugega psa, vendar ne gre za posebno hudo telesno poškodbo, je zanj predpisano obvezno šolanje, ki ga je treba izvesti najkasneje do dopolnjene- ga drugega leta psa. Če je pes že dopolnil dve leti, je to obvezno v 6 mesecih od ugriza psa. Šolanja se mo- rata udeležiti pes in njegov lastnik oziroma skrbnik, in sicer po posebnem progra- mu, ki ga odobri država. Uspešnost opravljenega šo- lanja preveri komisija, la- stnik psa je dolžan potrdilo o šolanju predložiti pristoj- ni veterinarski organizaciji, ki ta podatek vnese v regi- ster psov. Če pes ne opravi predpisanega šolanja ali je šolanje neuspešno, uradni veterinar odredi usmrtitev psa. Če nevaren pes pov- zroči smrt ali hudo telesno poškodbo, veterinar odredi usmrtitev psa. Če je pes v preteklosti že koga ugriznil in ima status nevarnega psa, so dolžnosti njegovega lastnika še večje, saj mora zagotoviti fizično varstvo psov. To pomeni, da mora biti pes na povodcu in mora nositi nagobčnik ozi- roma mora biti zaprt v pes- jaku ali primernem objek- tu oziroma v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 metra. Vhod na dvorišče mora biti ozna- čen z opozorilnim znakom. Nevarnega psa prav tako ni dovoljeno dati voditi ose- bam, ki so mlajše od 16 let. O primerih ugrizov nevar- nih psov policisti obvešča- jo tudi inšpektorat za var- no hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Pooblastila za nadzor nad lastniki psov imajo tudi mestni redarji. SIMONA ŠOLINIČ »Vedno več ljudi se odloča za štirinožne prijatelje, pri čemer se je treba zavedati, da takšna odločitev zahteva veliko mero odgovornosti, zlasti iz vidika varnosti. Splošne zahteve za obvladovanje psov, da niso nevarni okolici, določa Zakon o zaščiti živali. Ta poleg fizičnega varstva navaja tudi, da mora skrbnik živali z ustrezno vzgojo in s šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici,« dodajajo šentjurski policisti. (Foto: arhiv NT) Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 21, 22. maj 2025 ŠPORT Celjski nogometaši tretjič najboljši v slovenskem pokalnem tekmovanju Deset golov v dveh tekmah in ocena deset Nogometaši Celja so na zadnjih dveh tekmah dosegli deset golov in si zaslužijo oceno deset. Po zmagi v finalu slovenskega pokala proti Kopru so v Lendavi v prvenstveni tekmi ugnali Nafto s 6 : 1 in imajo kar naenkrat možnosti za skok na tretje mesto. DEAN ŠUSTER Neprimerno vedenje trenerja NK Celje Spoštovani. Naprej lepo pozdravljam vse Celjanke in Celjane. Sem rojen Celjan in že vse življenje velik podpornik športa v knežjem mestu. Poleg športnikov spoštujem tudi trenerje. Uspeh nogometašev Celja, ki so prejšnji teden osvojili slovenski pokal v Stožicah, ni pustil ravnodušnega nobenega prebivalca našega lepega mesta. A ne morem mimo vedenja trenerja NK Celje, ki ne sodi na nogometne zelenice. Slovenski in tudi celjski nogomet pozna velika domača trenerska imena. To so Matjaž Kek, Srečko Katanec, Bojan Prašnikar, Branko Elsner, Ante Šimundža … A tudi igralska imena v Celju – Ivana Hribernika, Ivana Baumana, Marjana Dobrajca … Trener, še posebej tisti, ki osvaja lovo- rike, mora biti zgled tako navijačem kot tudi vsem drugim udeležencem. Nespoštovanje novinarjev, trenerjev in drugih meče slabo luč tako nanj kot tudi na igralce, klub in mesto. Mi, stari nogometaši Celja, smo ponosni na uspeh našega kluba in menimo, da ni pomembno samo osvajanje lovorik, temveč tudi primerno vedenje, ki mora biti vzor družbi, predvsem mladim. Zato upamo, da se takšno ravnanje trenerja Celja v priho- dnosti ne bo več dogajalo. Milan Angelović – Mijo PISMA BRALCEV V finalu pokala NZS so pre- magali Koper s 4 : 0. Izid pove vse. Mat v štirih potezah Varovanci trenerja Alberta Riere so povsem, še zlasti v prvem polčasu, nadigrali tek- mece, ki so izgubili prvo od skupno enajstih tekem pod vodstvom Slaviše Stojanovića. Celje je povedlo v 26. minuti, ko je Svit Sešlar v osrčju kazen- skega prostora unovčil podajo s strani. Vodstvo sta povišala Aljoša Matko in Nikita Josi- fov. Poškodovanega glavnega sodnika Slavka Vinčića je v 50. minuti zamenjal Bojan Mertik. V 81. minuti so celjski nogometaši postavili piko na i, ko je po hitrem protinapadu Sešlar žogo oddal do Matka, ki je ugnal vratarja Metoda Jur- harja za 4 : 0. Poleg naštetih so za NK Celje igrali še Ricardo Silva, Juanjo Nieto, Damjan Vuklišević, Mark Zabukovnik, kapetan Žan Karničnik, Logan Delaurier – Chaubet, Klemen Nemanić in Tamar Svetlin ter rezervisti Mario Kvesič, Arte- mijus Tutiškinas, Inigo Egua- ras, Anomnachi Chidi in Luka- sz Bejger, na klopi pa so ves čas sedeli Luka Kolar, Nino Kouter, Edmilson in Jegor Prucev. Riera ogromno iztržil Prav v Ljubljani so Celjani prvič postali slovenski pokalni prvaki, ko so leta 1964 senza- cionalno premagali Olimpijo s 3 : 2. Drugič so bili uspešni pred 20 leti po zmagi v Celju nad Gorico z 1 : 0. V tej sezoni je »grdi raček« domače scene Albert Riera postal pravi labod v konferenčni ligi, a se tu in tam tudi v njej ni znal brzdati. Z najboljšo in najdražjo eki- po pri nas je zavozil državno prvenstvo, toda – rojen pod srečno zvezdo – iztržil več od Maribora in Kopra: naslov pokalnega prvaka in preboj v kvalifikacije evropske lige. Opit od izvrstne predstave svojega moštva je v Stožicah povzročil dva incidenta. Po zadnjem so- dnikovem žvižgu se je zapodil proti nasprotnemu taboru, za njim pa Arben Hajdini, visok in močan možakar, ki je klubski predstavnik za odnose z navija- či, tokrat pa je deloval kot Špan- čev telesni stražar. Na novinar- ski konferenci ni odgovoril na nobeno vprašanje. Po dogodku v Celju, ko je v uvodu druženja z mediji po evropski tekmi be- sedno napadel novinarja Radia Slovenija, mu iz naše redakcije še nismo zastavili vprašanja. Še brez treh poletnih tekem T udi v sporočilu, ki ga je Rie- ra poslal javnosti, se ni opravi- čil predstavnikom medijev. Žal je blatil slovenski nogomet po prvenstveni tekmi s Koprom. Dejal je tudi, da ne želi sode- lovati v cirkusu, saj ni klovn. Primorci so bili užaljeni in so po finalu zapisali: »Celotna Slo- venija je verjetno že spoznala, da imamo opravka z očitno neuravnovešenim človekom, ki deluje, kot da je pod vplivom prepovedanih substanc. Ravno zaradi tega se FC Koper izrecno ograjuje od cirkusa z imenom Albert Riera, v katerem je on sam največji klovn.« Name- stnik disciplinskega sodnika NZS Matej Brajnik je Rieri iz- rekel prepoved vstopa na pet tekem na stadione. Navedel je, da je Riera brcal trenerja nasprotne ekipe in verbalno napadel športnega direktor- ja Kopra Ivico Guberaca ter skušal z njim tudi fizično ob- računati. Slednji na stadione zaradi podobnih razlogov ne bo smel vsto- piti na treh tekmah. S štirimi tekmami je bil ka- znovan pomoč- nik tre- nerja Ko- pra Savo Pavičević. Vse, kar se je zgodilo, mora Riera preprosto pozabiti in nikakor ne sme kuhati zamer, kaj šele vračati udarcev. Foto: Nik Jarh Enajsterica, ki je prvi polčas dobila s 3 : 0. »Zakuhalo« se je takoj po zadnjem sodnikovem žvižgu. Najboljši strelec finala je bil ljubljenec celjskega občinstva Aljoša Matko. Veselje zmagovalcev, za njimi pa celjska navijaška armada. Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 21, 22. maj 2025 ŠPORT Po dolgem hrepenenju prava medalja na Špici Celjski kajakaški šport ima kolajno, ki si jo je tako srčno želel, in sicer posamično z velikega članskega tekmovanja. Na evropskem prvenstvu v slalomu na divjih vodah je Ce- ljan Martin Srabotnik osvojil bronasto kolajno v kajaku na olimpijski progi v Parizu. Celjan Martin Srabotnik tretji na evropskem prvenstvu v kajaku Martin Srabotnik je bil hladnokrven in osredotočen na največji uspeh celjskega kajakaštva. (Foto: Jure Lenarčič) Najboljši Lea Bartelme, Lara Brance in Nejc Strojin V oktobru bo svetovno pr- venstvo v Avstraliji. In se je »skuliral« V torek je sledil sprejem na celjski Špici, vse slovenske dobitnike medalj na EP (poleg Srabotnika še Benjamina Sav- ška, Luko Božiča in Žigo Lina Hočevarja) so nagovorili celjski župan Matija Kovač, direktor KZS Andrej Jelenc, predsednik Športne zveze Celje Matej Po- lutnik in seveda predsednik Kajak-kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda. V soboto je precej nesrečno buljil v zaslon svojega računalnika v pisarni na Špici: »Ni bilo televizijskega prenosa, krivi so Francozi. Za mano se je drenjalo petnajst mojih sodelavcev in prijate- ljev. Skakali in objemali smo se.« Konda je že dolgo časa go- voril, da je Martin zelo hiter, le »skulirati« se mora: »Točno tako sem govoril. Bil je dvakrat drugi v svetovnem pokalu, ima medalje z ekipnih tekem na EP in SP. Nista pa imela ne on ne naš klub medalje s posamične tekme. Ta največ šteje. In zdaj jo imamo v Celju. Čestitke Mar- tinu.« Dodatna spodbuda Napovedovali smo, da bo Martinu Srabotniku uspel veliki met v trenutku, ko tega večina od njega ne bo pričako- vala: »Da, to je manjše prese- nečenje. Toda že pred fi nalom sem vedel, da sem dober.« V kvalifi kacijah je bil peti, v pol- fi nalu osmi, a z dotikom (brez njega bi bil četrti). »Jasno je bilo, da imam dober ritem in dovolj hitrosti. V fi nalu je treba biti previden, a obenem še tve- gati do prave mere. Vedel sem tudi, da me sodniki naknadno ne bodo kaznovali, saj sem bil pazljiv.« Zdaj je lažje govoriti o lanskem letu: »Po predlanski sezoni, ko sem bil bolan, sem izgubil voljo do veslanja, tako da se nisem niti uspel potegovati za uvrstitev na olimpijske igre. Lani celo leto nisem veslal, po sezoni pa sem si rekel, da mo- ram najti nek motiv. Postal sem tudi trener Slovenke iz Združe- nih držav Amerike, tako da zdaj opravljam dvojno delo. Pozimi sem treniral v Av- straliji in ZDA, občutki so bili z dneva v dan boljši, zdaj sem očitno že na pravi ravni in tudi motiv je spet tu.« Guček tretji na diamantni ligi Slovenski hokej gre naprej Matica Iana Gučka sta po preskokih zadnjih ovir prehitela Italijan Alesandro Sibilo (49,32) in Turek Ismail Nazir (49,40). (Foto: Azs) Dušan Konda je neomajno verjel, da bo eden od njegovih ljubljencev osvojil medaljo na velikem tekmovanju. Uspelo je Martinu Srabotniku. (Foto: Andraž Purg) Na tekmi atletske diaman- tne lige v Dohi je slovenski rekorder v teku na 400 metrov z ovirami Matic Ian Guček odlično začel sezono. Osvojil je tretje mesto. Te- kel je zelo pogumno, prvi je preskočil zadnjo oviro. Čas ni bil bleščeč, 49,49, tudi konku- renca ni bila na najvišji ravni, toda atlet Kladivarja je upravi- čeno zelo zadovoljen: »Tretje mesto v diamantni ligi je zelo lepa uvrstitev. Čas tudi zaradi začetka sezone ni bil najboljši, obenem je od druge do osme ovire veter ves čas pihal v prsi. Glede na vse to je tudi ta dose- žek dobra popotnica za nada- ljevanje sezone.« DŠ Slovenska hokejska repre- zentanca si je zagotovila ob- stanek v elitni konkurenci svetovnega hokeja. V odločilni tekmi je v za- dnjem krogu predtekmova- nja na svetovnem prvenstvu v Stockholmu premagala Francijo s 3 : 1. Med junaki sta dva Celjana, izkušenejši Ken Ograjenšek, ki je bil stre- lec proti Slovaški in podajalec pri golu proti Avstriji, in Žan Jezovšek, ki je dosegel prvi zadetek »risov« proti Franco- zom. DŠ Žan Jezovšek je povsem upravičil zaupanje selektorja Eda Terglava. (Foto: Hzs) Že vrsto let najboljša špor- tna srednja šola v Sloveniji, I. gimnazija v Celju, je v torek pripravila slavnostno podeli- tev priznanj najboljšim špor- tnicam in športnikom šole. Dogodek je bil namenjen počastitvi dosežkov dijakinj in dijakov v športu in zahvali vsem, ki so s svojim trudom in zgledom prispevali k športni odličnosti šole. Med posame- znicami sta zmagovalki dve, košarkarica Lea Bartelme in plesalka Lara Brance. Lea je uspešno tekmovala s košar- karsko ekipo vse do letos, ko ji je nov (povsem nelogičen) pravilnik onemogočil nastop na zaključnem državnem tur- nirju srednjih šol, ker se je ro- dila 30. decembra. Lani je bila najbolj koristna igralka fi nalne- ga turnirja lige Waba, ko je bila tako kot letos izbrana v najbolj- šo peterko zaključnega turnirja mednarodne lige. Lani je po- stala stalna članica slovenske članske reprezentance. Lara je v zadnjih dveh letih prevzela pomembno vlogo šolske ple- sne skupine. Pred leti je bila državna prvakinja v disciplini hip hop solo mladinke, lani je bila tretja na državnem prven- stvu v disciplini solo članice. Nejc Strojin je bil predlani tretji na državnem prvenstvu v kara- teju, za I. gimnazijo v Celju je tekmoval v nogometu in atletiki. Košarkarice in roko- metaši so bili drugi v državi, košarkarji so bili tretji, atle- tinje so pristale na četrtem mestu. »Mladost in ljubezen sta na prvem mestu, potem sledita glasba in šport, ki ste ju danes tako lepo poveza- li. Vsem, vključno z vašimi profesorji, se zahvaljujem za vaš trud in za vse, kar ste sto- rili za I. gimnazijo v Celju,« je povedal ravnatelj, dr. An- ton Šepetavc. DŠ Anton Šepetavc v družbi Lare Brance in Nejca Strojina. Lea Bartelme se pripravlja s člansko reprezentanco Slovenije in se prireditve ni mogla udeležiti. (Foto: DŠ) Zelo presunljiva je bila predstava izjemnih pevk Luri Urankar in Taje Gaberšek. (Foto: DŠ) DEAN ŠUSTER Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 21, 22. maj 2025 ŠPORT Celjski nogometaši tretjič najboljši v slovenskem pokalnem tekmovanju Deset golov v dveh tekmah in ocena deset Nogometaši Celja so na zadnjih dveh tekmah dosegli deset golov in si zaslužijo oceno deset. Po zmagi v finalu slovenskega pokala proti Kopru so v Lendavi v prvenstveni tekmi ugnali Nafto s 6 : 1 in imajo kar naenkrat možnosti za skok na tretje mesto. DEAN ŠUSTER Neprimerno vedenje trenerja NK Celje Spoštovani. Naprej lepo pozdravljam vse Celjanke in Celjane. Sem rojen Celjan in že vse življenje velik podpornik športa v knežjem mestu. Poleg športnikov spoštujem tudi trenerje. Uspeh nogometašev Celja, ki so prejšnji teden osvojili slovenski pokal v Stožicah, ni pustil ravnodušnega nobenega prebivalca našega lepega mesta. A ne morem mimo vedenja trenerja NK Celje, ki ne sodi na nogometne zelenice. Slovenski in tudi celjski nogomet pozna velika domača trenerska imena. To so Matjaž Kek, Srečko Katanec, Bojan Prašnikar, Branko Elsner, Ante Šimundža … A tudi igralska imena v Celju – Ivana Hribernika, Ivana Baumana, Marjana Dobrajca … Trener, še posebej tisti, ki osvaja lovo- rike, mora biti zgled tako navijačem kot tudi vsem drugim udeležencem. Nespoštovanje novinarjev, trenerjev in drugih meče slabo luč tako nanj kot tudi na igralce, klub in mesto. Mi, stari nogometaši Celja, smo ponosni na uspeh našega kluba in menimo, da ni pomembno samo osvajanje lovorik, temveč tudi primerno vedenje, ki mora biti vzor družbi, predvsem mladim. Zato upamo, da se takšno ravnanje trenerja Celja v priho- dnosti ne bo več dogajalo. Milan Angelović – Mijo PISMA BRALCEV V finalu pokala NZS so pre- magali Koper s 4 : 0. Izid pove vse. Mat v štirih potezah Varovanci trenerja Alberta Riere so povsem, še zlasti v prvem polčasu, nadigrali tek- mece, ki so izgubili prvo od skupno enajstih tekem pod vodstvom Slaviše Stojanovića. Celje je povedlo v 26. minuti, ko je Svit Sešlar v osrčju kazen- skega prostora unovčil podajo s strani. Vodstvo sta povišala Aljoša Matko in Nikita Josi- fov. Poškodovanega glavnega sodnika Slavka Vinčića je v 50. minuti zamenjal Bojan Mertik. V 81. minuti so celjski nogometaši postavili piko na i, ko je po hitrem protinapadu Sešlar žogo oddal do Matka, ki je ugnal vratarja Metoda Jur- harja za 4 : 0. Poleg naštetih so za NK Celje igrali še Ricardo Silva, Juanjo Nieto, Damjan Vuklišević, Mark Zabukovnik, kapetan Žan Karničnik, Logan Delaurier – Chaubet, Klemen Nemanić in Tamar Svetlin ter rezervisti Mario Kvesič, Arte- mijus Tutiškinas, Inigo Egua- ras, Anomnachi Chidi in Luka- sz Bejger, na klopi pa so ves čas sedeli Luka Kolar, Nino Kouter, Edmilson in Jegor Prucev. Riera ogromno iztržil Prav v Ljubljani so Celjani prvič postali slovenski pokalni prvaki, ko so leta 1964 senza- cionalno premagali Olimpijo s 3 : 2. Drugič so bili uspešni pred 20 leti po zmagi v Celju nad Gorico z 1 : 0. V tej sezoni je »grdi raček« domače scene Albert Riera postal pravi labod v konferenčni ligi, a se tu in tam tudi v njej ni znal brzdati. Z najboljšo in najdražjo eki- po pri nas je zavozil državno prvenstvo, toda – rojen pod srečno zvezdo – iztržil več od Maribora in Kopra: naslov pokalnega prvaka in preboj v kvalifikacije evropske lige. Opit od izvrstne predstave svojega moštva je v Stožicah povzročil dva incidenta. Po zadnjem so- dnikovem žvižgu se je zapodil proti nasprotnemu taboru, za njim pa Arben Hajdini, visok in močan možakar, ki je klubski predstavnik za odnose z navija- či, tokrat pa je deloval kot Špan- čev telesni stražar. Na novinar- ski konferenci ni odgovoril na nobeno vprašanje. Po dogodku v Celju, ko je v uvodu druženja z mediji po evropski tekmi be- sedno napadel novinarja Radia Slovenija, mu iz naše redakcije še nismo zastavili vprašanja. Še brez treh poletnih tekem T udi v sporočilu, ki ga je Rie- ra poslal javnosti, se ni opravi- čil predstavnikom medijev. Žal je blatil slovenski nogomet po prvenstveni tekmi s Koprom. Dejal je tudi, da ne želi sode- lovati v cirkusu, saj ni klovn. Primorci so bili užaljeni in so po finalu zapisali: »Celotna Slo- venija je verjetno že spoznala, da imamo opravka z očitno neuravnovešenim človekom, ki deluje, kot da je pod vplivom prepovedanih substanc. Ravno zaradi tega se FC Koper izrecno ograjuje od cirkusa z imenom Albert Riera, v katerem je on sam največji klovn.« Name- stnik disciplinskega sodnika NZS Matej Brajnik je Rieri iz- rekel prepoved vstopa na pet tekem na stadione. Navedel je, da je Riera brcal trenerja nasprotne ekipe in verbalno napadel športnega direktor- ja Kopra Ivico Guberaca ter skušal z njim tudi fizično ob- računati. Slednji na stadione zaradi podobnih razlogov ne bo smel vsto- piti na treh tekmah. S štirimi tekmami je bil ka- znovan pomoč- nik tre- nerja Ko- pra Savo Pavičević. Vse, kar se je zgodilo, mora Riera preprosto pozabiti in nikakor ne sme kuhati zamer, kaj šele vračati udarcev. Foto: Nik Jarh Enajsterica, ki je prvi polčas dobila s 3 : 0. »Zakuhalo« se je takoj po zadnjem sodnikovem žvižgu. Najboljši strelec finala je bil ljubljenec celjskega občinstva Aljoša Matko. Veselje zmagovalcev, za njimi pa celjska navijaška armada. Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 21, 22. maj 2025 ŠPORT Po dolgem hrepenenju prava medalja na Špici Celjski kajakaški šport ima kolajno, ki si jo je tako srčno želel, in sicer posamično z velikega članskega tekmovanja. Na evropskem prvenstvu v slalomu na divjih vodah je Ce- ljan Martin Srabotnik osvojil bronasto kolajno v kajaku na olimpijski progi v Parizu. Celjan Martin Srabotnik tretji na evropskem prvenstvu v kajaku Martin Srabotnik je bil hladnokrven in osredotočen na največji uspeh celjskega kajakaštva. (Foto: Jure Lenarčič) Najboljši Lea Bartelme, Lara Brance in Nejc Strojin V oktobru bo svetovno pr- venstvo v Avstraliji. In se je »skuliral« V torek je sledil sprejem na celjski Špici, vse slovenske dobitnike medalj na EP (poleg Srabotnika še Benjamina Sav- ška, Luko Božiča in Žigo Lina Hočevarja) so nagovorili celjski župan Matija Kovač, direktor KZS Andrej Jelenc, predsednik Športne zveze Celje Matej Po- lutnik in seveda predsednik Kajak-kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda. V soboto je precej nesrečno buljil v zaslon svojega računalnika v pisarni na Špici: »Ni bilo televizijskega prenosa, krivi so Francozi. Za mano se je drenjalo petnajst mojih sodelavcev in prijate- ljev. Skakali in objemali smo se.« Konda je že dolgo časa go- voril, da je Martin zelo hiter, le »skulirati« se mora: »Točno tako sem govoril. Bil je dvakrat drugi v svetovnem pokalu, ima medalje z ekipnih tekem na EP in SP. Nista pa imela ne on ne naš klub medalje s posamične tekme. Ta največ šteje. In zdaj jo imamo v Celju. Čestitke Mar- tinu.« Dodatna spodbuda Napovedovali smo, da bo Martinu Srabotniku uspel veliki met v trenutku, ko tega večina od njega ne bo pričako- vala: »Da, to je manjše prese- nečenje. Toda že pred fi nalom sem vedel, da sem dober.« V kvalifi kacijah je bil peti, v pol- fi nalu osmi, a z dotikom (brez njega bi bil četrti). »Jasno je bilo, da imam dober ritem in dovolj hitrosti. V fi nalu je treba biti previden, a obenem še tve- gati do prave mere. Vedel sem tudi, da me sodniki naknadno ne bodo kaznovali, saj sem bil pazljiv.« Zdaj je lažje govoriti o lanskem letu: »Po predlanski sezoni, ko sem bil bolan, sem izgubil voljo do veslanja, tako da se nisem niti uspel potegovati za uvrstitev na olimpijske igre. Lani celo leto nisem veslal, po sezoni pa sem si rekel, da mo- ram najti nek motiv. Postal sem tudi trener Slovenke iz Združe- nih držav Amerike, tako da zdaj opravljam dvojno delo. Pozimi sem treniral v Av- straliji in ZDA, občutki so bili z dneva v dan boljši, zdaj sem očitno že na pravi ravni in tudi motiv je spet tu.« Guček tretji na diamantni ligi Slovenski hokej gre naprej Matica Iana Gučka sta po preskokih zadnjih ovir prehitela Italijan Alesandro Sibilo (49,32) in Turek Ismail Nazir (49,40). (Foto: Azs) Dušan Konda je neomajno verjel, da bo eden od njegovih ljubljencev osvojil medaljo na velikem tekmovanju. Uspelo je Martinu Srabotniku. (Foto: Andraž Purg) Na tekmi atletske diaman- tne lige v Dohi je slovenski rekorder v teku na 400 metrov z ovirami Matic Ian Guček odlično začel sezono. Osvojil je tretje mesto. Te- kel je zelo pogumno, prvi je preskočil zadnjo oviro. Čas ni bil bleščeč, 49,49, tudi konku- renca ni bila na najvišji ravni, toda atlet Kladivarja je upravi- čeno zelo zadovoljen: »Tretje mesto v diamantni ligi je zelo lepa uvrstitev. Čas tudi zaradi začetka sezone ni bil najboljši, obenem je od druge do osme ovire veter ves čas pihal v prsi. Glede na vse to je tudi ta dose- žek dobra popotnica za nada- ljevanje sezone.« DŠ Slovenska hokejska repre- zentanca si je zagotovila ob- stanek v elitni konkurenci svetovnega hokeja. V odločilni tekmi je v za- dnjem krogu predtekmova- nja na svetovnem prvenstvu v Stockholmu premagala Francijo s 3 : 1. Med junaki sta dva Celjana, izkušenejši Ken Ograjenšek, ki je bil stre- lec proti Slovaški in podajalec pri golu proti Avstriji, in Žan Jezovšek, ki je dosegel prvi zadetek »risov« proti Franco- zom. DŠ Žan Jezovšek je povsem upravičil zaupanje selektorja Eda Terglava. (Foto: Hzs) Že vrsto let najboljša špor- tna srednja šola v Sloveniji, I. gimnazija v Celju, je v torek pripravila slavnostno podeli- tev priznanj najboljšim špor- tnicam in športnikom šole. Dogodek je bil namenjen počastitvi dosežkov dijakinj in dijakov v športu in zahvali vsem, ki so s svojim trudom in zgledom prispevali k športni odličnosti šole. Med posame- znicami sta zmagovalki dve, košarkarica Lea Bartelme in plesalka Lara Brance. Lea je uspešno tekmovala s košar- karsko ekipo vse do letos, ko ji je nov (povsem nelogičen) pravilnik onemogočil nastop na zaključnem državnem tur- nirju srednjih šol, ker se je ro- dila 30. decembra. Lani je bila najbolj koristna igralka fi nalne- ga turnirja lige Waba, ko je bila tako kot letos izbrana v najbolj- šo peterko zaključnega turnirja mednarodne lige. Lani je po- stala stalna članica slovenske članske reprezentance. Lara je v zadnjih dveh letih prevzela pomembno vlogo šolske ple- sne skupine. Pred leti je bila državna prvakinja v disciplini hip hop solo mladinke, lani je bila tretja na državnem prven- stvu v disciplini solo članice. Nejc Strojin je bil predlani tretji na državnem prvenstvu v kara- teju, za I. gimnazijo v Celju je tekmoval v nogometu in atletiki. Košarkarice in roko- metaši so bili drugi v državi, košarkarji so bili tretji, atle- tinje so pristale na četrtem mestu. »Mladost in ljubezen sta na prvem mestu, potem sledita glasba in šport, ki ste ju danes tako lepo poveza- li. Vsem, vključno z vašimi profesorji, se zahvaljujem za vaš trud in za vse, kar ste sto- rili za I. gimnazijo v Celju,« je povedal ravnatelj, dr. An- ton Šepetavc. DŠ Anton Šepetavc v družbi Lare Brance in Nejca Strojina. Lea Bartelme se pripravlja s člansko reprezentanco Slovenije in se prireditve ni mogla udeležiti. (Foto: DŠ) Zelo presunljiva je bila predstava izjemnih pevk Luri Urankar in Taje Gaberšek. (Foto: DŠ) DEAN ŠUSTER Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 21, 22. maj 2025 ŠPORT Rokometaši Celja Pivovarne Laško dobili prvo tekmo pol nala DP Prvo nalogo opravili z odliko Rokometaši Celja Pivovarne Laško in Slovana so med zadnjim koncem tedna povedli v zmagah v polfi nalu držav- nega prvenstva. Ljubljančani so doma ugnali Trebanjce s 33 : 29, Celjani so bili v dvorani Zlatorog boljši od Gorenja z 32 : 29. DEAN ŠUSTER Tik pred koncem so imeli pet golov naskoka. Drugi tek- mi sta bili včeraj v Velenju in Mokronogu, morebitni tretji bosta v soboto. Ključni Antonijević Med lokalnimi tekmeci na Celjskem ni večjih razlik v ka- kovosti, prednost je ustvaril celjski vratar Gal Gaberšek s 13 obrambami: »Tekma je bila zelo pomembna in uspe- li smo si ustvariti prednost v zmagah v boju za fi nale. Pri svojem delu moram še nekaj stvari popraviti. Želim si, da nam v soboto ne bi bilo tre- ba igrati.« Uroš Miličević je dosegel 7 golov, po 5 sta jih dodala Luka Perić in Filip Ra- kita, ki je izkoristil štiri se- demmetrovke, peto pa ne, a je ujel odbito žogo in jo poslal v mrežo: »Pred izvajanjem se- demmetrovk se skušam čim bolj sprostiti. Celotni ekipi čestitam za zelo dobro pred- Vratarja Celja Gala Gaberška ni preprosto premagati. Urbanu Pippu (na fotografiji) je uspelo petkrat. Še en gol več je dosegel Tarik Velić. stavo.« Po 4 zadetke sta do- dala Žiga Mlakar in Vukašin Antonijević, ki je nadomestil poškodovanega Andraža Ma- kuca: »Na zadnjem treningu sem si zvil gleženj. Poskušal sem pomagati z nasveti, na srečo se sploh ni poznalo, da me ni na igrišču. Upam, da se bom čim prej vrnil v moštvo.« »Brez jajc« in »pokakani« Antonijevića je pohvalil tudi trener Paulo Pereira: »Ponosen sem na fante, tudi na ›Vuleta‹, ki je izkoristil svojo priložnost. Zdaj ima- mo dve možnosti, da izloči- mo Gorenje, ki je še vedno državni prvak.« Morda danes ni več, rezultat druge tekme Vukašin Antoni- jević se je dobro znašel med gra- dnjo celjskega napada. je že znan. Vse, kar je pove- dal trener Velenjčanov Zo- ran Jovičić, drži: »Celjani so bili zreli za poraz, toda moji igralci jih preveč spoštujejo in niso ›imeli jajc‹. Odigrali smo dobro in lepo na oko, v pre- lomnih trenutkih pa smo se ›pokakali‹. Moramo izkoriščati zrele priložnosti.« Pred začet- kom derbija so priznanja za naslov državnih prvakov pre- jeli mladinci Celja Pivovarne Laško: Jan Češek, Jakob Aljaž Primožič, Žiga Kukovič, Peter Bevc, kapetan Luka Kačičnik, Leo Jezernik, Omar Ajšič, Tio Malovič, Ali Ernecl, Žan Ko- vač, Patrik Murko, Bor Brade- ško, Aljuš Anžič, Mai Marguč, Nik Kovač, Rok Grujičić, Žiga Grabar, Enej Planteu, Tian Dremšak, Žan Vujičić, Ožbej Vozelj, Črt Peterlin, Maj Jelen in Žan Korže Lesjak. Njihov trener je Klemen Luzar, ki ga vedno bolj omenjajo kot možnega naslednika Paula Pereire. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 21, 22. maj 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE V SPOMIN 24. maja bo minilo pet let, kar se je za vedno poslovil dragi mož, oče, tast, dedek, brat in stric ANTON KERŠ iz Trnovelj Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi 229 ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica JERICA IRENA PREVOLNIK iz Celja, Cesta v Laško 12a (5. 11. 1943–20. 4. 2025) Od nje smo se poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti 24. aprila 2025 na celjskem pokopališču. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo ter pogrebni službi Veking, d. o. o., za organizacijo pogreba. Žalujoči: mož Andi, hčerka Nevenka in ostalo sorodstvo 246 Nismo še dojeli, da te ni več med nami … ZAHVALA VIKTOR VOLK (rojen 29. 8. 1941–10. 5. 2025) Ob boleči izgubi našega dragega Viktorja se iskreno za- hvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečene besede tolažbe, stisk rok, objem, tople misli, za cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. V imenu naše družine vsem iz srca hvala. Žalujoči: vsi njegovi 250 Sonce Zemljo s svetlobo oblilo, mojo mamico zbudilo, a pred svetlobo njene dobrote lahko bi se skrilo. ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila naša draga mami in babi MARIJA AHTIK iz Trnovelj pri Celju Ob slovesu se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Žalujoči: hči Metka z Matejem in vnukinja Maša p Smrti Celje Umrli so: Viljem KONČAN iz Celja, 95 let, Ivana VIZO- VIŠEK iz Gotovelj, 95 let, An- ton SLUGA iz Laškega, 85 let, Stanislav PREVOLNIK iz Bra- slovč, 70 let, Zlatko LEŠNIK iz Straže na Gori, Dramlje, 76 let, Frančiška GROBELNIK iz Celja, 88 let, Jelka ŠERUGA MARTONOŠI iz Celja, 68 let, Kristina VREČKO iz Loke pri Planini, 87 let, Ivan TO- VORNIK iz Šentjurja, 82 let, Alfred BOŽIČ iz Podvrha pri Mozirju, 86 let, Marija GO- ROPEVŠEK iz Griž, 70 let, Viktor VOLK iz Zagrada, 84 let, Magdalena ŽNIDARŠIČ iz Celja, 93 let, Ludvik VEBER iz Šentjungerta, 56 let, Martin RAZGORŠEK iz Pepelnega, 84 let, Ljudmila FLORENIN iz Celja, 95 let, Draga SOR- ŠAK iz Celja, 98 let, Srečko BEŠKOVNIK iz Kasaz, 67 let, Pavlina HROVAT iz Velenja, 84 let, Vesna VRHOVNIK iz Celja, 46 let. Žalec Umrli so: Ilonka KOŠAR iz Dobriše vasi, 67 let, Viktor KOVAČ iz Gornjega Grada, 80 let, Matej BREŽNIK iz Šempe- tra, 94 let, Kristina KUZMAN iz Dramelj, 92 let, Bernarda JELEN z Gomilskega, 85 let, Monika PEROVIĆ iz Celja, 85 let. Laško Umrla sta: Jožef MAROŠA iz Laškega, 78 let, Magdalena OPARENOVIČ iz Medloga, 99 let. STROJI PRODAM KMETIJSKE stroje: nakladalko, trosilec hle- vskega gnoja, kosilnico Bcs in obračalnik prodam. Telefon 041 959-681. 241 ŠTIRIVRETENSKI obračalnik znamke Far, delu- joč, primeren za lažje traktorje, prodam. Telefon 041 867-418. 243 TRAKTOR Pasquali, 18 KS, delno obnovljen, prodam. Telefon 070 793-287. 244 PAJKA Pider 350, široka kolesa, prodam. Telefon 031 870-161. 252 KUPIM TRAKTOR, kosilnico Bcs, motokultivator Gorenje Muta in ostalo mehanizacijo, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 255-834. p POSEST PRODAM PARCELE za poplavljence, v Radmirju, pro- dam. Telefon 031 695-208. 247 OPREMA PRODAM POSTELJO, velikost 200 x 90 cm (bor), z la- tofl eksom in jogijem, prodam v kompletu za 50 EUR. Telefon 068 169-966, Nataša. 242 ŽIVALI PRODAM TELETA simentalca, težkega približno 150 kg, prodam. Telefon 070 298-347. 240 ŽE 20 LET OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODNJE RODOVE URADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 PETEK: 8.00–10.00 in 11.00–13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Velenje Umrli so: Marija SOVINC iz Velenja, 88 let, Frančiška ŽAGAR iz Šmartnega ob Paki, 89 let, Jožefa ZIDAR iz Vele- nja, 93 let, Cirila TANŠEK iz Velenja, 75 let. Poroke Žalec Poročila sta se: Darja ZA- KUŠEK in Igor ŠKRUBA, oba iz Letuša. Laško Poročili so se: Martina LA- VRIHA iz Hrastnika in Alen GRM iz Vojnika, Valentina TRBOVC iz Laškega in Miha STROPNIK iz Celja. KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna do- stava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, težke 45 kg, prodam. Možnost dostave. Telefon 031 782-708. 248 KOZO sanske pasme, molzno, s svežim mlekom, navajeno ročne molže, in dve kozi, stari dva meseca, srnaste pasme, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 980-188. L 18 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICO, težko 150 kg, odstavljeno, v okolici Šentjurja, kupim. Telefon 041 455-707. 251 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SENO in otavo v rinfuzi, Šentjur, okolica, prodam. Telefon 040 566-088. 231 KORUZO v zrnju, naravno sušeno, prodam. Telefon 031 249-072. 249 VINO, rdeče, prodam. Telefon 041 720-499. p RAZNO PODIRANJE nevarnih dreves, košnja, mulče- nje zaraščenih površin. Telefon 070 711- 680. GG KORO d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p NUDIM urejanje okolice, košnjo trave, čišče- nje pleveli, prekopavanje vrtov, obrezova- nje živih mej. Anže Kovačič s. p., Osredek 15, Šentjur, telefon 040 175-349. 188 OSTALO PRODAM TRAČNO žago za mizarje (zev 340, list 2400) in »štanga tehtnico«, 220 kg, prodam. Telefon 040 575-924. 245 ODDAM KOŠNJO, 3 ha, blizu Slivniškega jezera, za vso je možna strojna obdelava, oddam. Telefon 041 849-876. 239 Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 21, 22. maj 2025 NAŠE AKCIJE Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 17 17 XXXX Št. 21, 22. maj 2025 Mariborska cesta 1b 3000 Celje NAJVEČJA PONUDBA KOLES in OPREME! SERVIS KOLES www.bikeek.si ELEKTRIČNA KOLESA NA SUBVENCIJO! Lani je bila v eni od etap med Žalcem in Rogaško Slatino. Enaintrideseti kolesarski boj za zeleno se bo začel v sredo, 4. junija. Po dve skupni zmagi na dirki Po Sloveniji je osvojilo pet kolesarjev. To so Mitja Ma- horič, Jure Golčer, Diego Ulissi, Primož Roglič in Tadej Pogačar. Lani je slavil Italijan Giovanni Aleotti. Poga- čar je bil najboljši v letih 2022 in 2021. Roglič je prvič zmagal leta 2015, uspeh je ponovil tri leta kasneje. DEAN ŠUSTER 17 XXXX Št. 21, 22. maj 2025 Kolesarska dirka Po Sloveniji se bo začela že 4. junija Letos je Celjska koča med Velenjem in Rogaško Slatino Naših dveh največjih asov tako kot lani ne bo na sloven- skih cestah. Od Pirana proti osrednji Sloveniji Letos se bo 31. kolesarska dirka Po Sloveniji po dolgem času začela na Obali, natanč- neje v občini Piran. Prva etapa bo kolesarje popeljala s Tarti- nijevega trga skozi Portorož, Koper in nato proti osrednje- mu delu Slovenije. Zaključek bo v Škofl jici. Prvi del proge je razgiban, z enim gorskim ciljem, medtem ko bo drugi del bolj raven. Najbrž bodo najprej bežale manjše skupine kolesarjev, v zaključku bodo verjetno najboljše ekipe na dirki pripravile svojim najhi- trejšim kolesarjem čim bolj ugoden položaj za zaključni sprint. Prvič iz Velenja V četrtek, 5. junija, bo start v Velenju in cilj v Rogaški Slatini, vmesne postaje bodo Šoštanj, Šmartno ob Paki, Braslovče, Prebold, Žalec, Celje, Štore, Šentjur, Ponikva in Šmarje pri Jelšah. Velenje bo prvič gostitelj etapnega starta, ki bo ob jezeru. Trasa je izredno razgibana in tudi tehnično zahtevna. Pred tek- movalci je ogromno manjših strmih vzponov, ki jih bodo utrudili. Kolesarji bodo imeli točkovne in premijske sprin- te ter gorske cilje. Dogajanje bo pestro, pričakujemo več manjših pobegov ali menjav v vodstvu pred zaključnim krogom v Rogaški Slatini. Vmes se bodo kolesarji mo- rali povzpeti na Celjsko kočo, najhitrejši naj bi bili tam ob 12.46. Tudi skozi Rogatec Majšperk je že bil partner dirke Po Sloveniji, vendar še nikoli prizorišče starta. Takoj po nevtralni vožnji ča- kata kolesarje dva vzpona, ki bosta odlična priložnost za pobeg manjše skupine. Etapa, ki so jo poimenovali »haloška zanka«, bo v prvem delu lahka za nadzorovanje najboljše ekipe na dirki v tistem trenutku. Zadnji del bo tudi tehnično zahteven, vključuje Jeruzalemske gori- ce. Cilj bo že tretjič zapored v Ormožu. Etapa bo poteka- la tudi po celjskem območju, kolesarji se bodo peljali sko- zi Rogatec. Privlačen vzpon na Golte Četrta etapa se bo začela v Mariboru na prenovljenem Lentu. Proga bo kolesarje vo- dila skozi Slovensko Bistrico, Zreče, Mozirje, Luče, Podvo- lovljek in Črnivec. Sledil bo izredno hiter spust. Od Reči- ce ob Savinji je proga speljana bolj kot ne navkreber vse do smučarskega središča Golte. Etapa ima več kot 3.500 višin- skih metrov. Je najbolj zah- tevna na letošnji dirki. Najbrž bodo obstajale priložnosti za pobege v prvem delu etape, najboljši kolesarji na dirki bodo morali v zaključku eta- pe prevzeti pobudo, če bodo hoteli naslednji dan voziti v zeleni majici. Foto: Andraž Purg Četrta etapa Druga etapa Na dirki bo nastopilo pet ekip svetovne serije World- Tour, devet ekip s statusom ProTeam in pet kontinental- nih ekip. Konec v dolenjski prestolnici Cilj zadnje etape bo tradici- onalno v Novem mestu. Zače- tek pete dirke bo v nedeljo v Litiji, sledila bosta dva vzpo- na do geometričnega središča Slovenije. Že prvi del etape bo izredno zahteven, leteči cilj bo v Šmartnem pri Litiji. Sledili bodo vzpon na Bogen- šperk, leteči cilj v Mokrono- gu, gorski cilj v Trebelnem in zaključni vzpon (Trška Gora) pred ciljem na novomeškem Glavnem trgu. To bo tudi naj- krajša etapa letošnje dirke. Trasa je zahtevna, tehnična, tisti najboljši se bodo morali potruditi za zmago vse do za- dnjih metrov v Novem mestu. Skrbi glede prihodnosti Dirka Po Sloveniji se je v treh desetletjih razvijala in do- živela številne vrhunce, hkra- ti so bili tudi trenutki, ko je bila usoda te prireditve resno ogrožena. Danes predstavlja vrhunski športno-turistični projekt, ki na slovenske ceste pripelje precej odličnih sve- tovnih kolesarjev. Od leta 2017 si jo v neposrednih prenosih na Eurosportu in Televiziji Slovenija ogleda večmilijon- sko občinstvo. Prelepa kuli- sa zelene Slovenije, številne naravne in kulturne zname- nitosti ter zvesti navijači so dejavniki, ki neposredni pre- nos dvignejo na višjo raven. Tokrat bodo kolesarji prevozi- li 799 kilometrov in malo več kot 12 tisoč višinskih metrov. Letos je prireditelje neprijetno presenetila novica iz Medna- rodne kolesarske zveze, ki je slovensko pentljo prestavila iz običajnega časovnega blo- ka (tretji teden v juniju) v za- četek junija. Prednost je dala enodnevni sprinterski dirki po Köbenhavnu, ki so jo izdatno (fi nančno) podprli danska vlada, mesto Köbenhavn in Občina Roskilde. S takšnimi vložki Slovenija ne more tek- movati, zato se pojavlja nekaj zaskrbljenosti, da bi sloven- ska dirka lahko v prihodnje doživela še kakšen premik na koledarju. S S S BRASLOVČE 307 m CELJE 236 m ŽALEC 257 m ŠENTJUR 266 m CELJSKA KOČA 721 m PREBOLD 283 m ŠOŠTANJ 355 m ŠMARTNO OB PAKI 313 m ŠTORE 264m ŠMARJE PRI JELŠAH 233 m SPODNJI VRH 321 m PONIKVA 337 m ROGAŠKA SLATINA 225 m VELENJE 370 m nd 2. etapa / 2 stage VELENJE - ROGAŠKA SLATINA th 5. junij / June 5 2025 ROGAŠKA SLATINA 225 m 162,7 200 300 400 500 600 700 800 elevation in m km 90,6 124,6 104,4 109,6 149,6 0 27,4 53,6 44 71,1 100 35,8 10,3 20,4 6,5 7,8 km 6,1% 2 Km 0 S S S 33 59 96 158,5 139 S S S ZREČE 397 m VITANJE 460 m VELENJE 394 m MOZIRJE 331 m SLOVENSKA BISTRICA 280 m REČICA OB SAVINJI 369 m OPLOTNICA 368 m PRELAZ VOLOVLJEK 1032 m LUČE 523 m MARIBOR 260 m GOLTE 1424 m th 4. etapa / 4 stage MARIBOR - GOLTE th 7. junij / June 7 2025 175 200 1000 400 1400 1200 800 600 elevation in m km 122,2 126,7 110,7 155,9 0 39,2 49,4 72,4 87,8 31,8 19,9 4,3 2 Km 0 5,1 km 13,8 km 8,4% 7,4% 1 35 76,2 100 155,2 Z vami že več kot 30 let Restavracija in Pizzerija Špica Laško Odprto vsak dan od 8. do 22. ure Urejeno in brezplačno parkirišče za kolesa, motorje in osebna vozila. info@hotelspica.com 03 734 32 10 www.hotelspica.com Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 21, 22. maj 2025 DIRKA PO SLOVENIJI Tone Tiselj o slovenski pentlji, Giru in Touru »Po dirki Po Sloveniji bo Celje gostilo državno prvenstvo« Izjemno uspešen rokometni trener Tone Tiselj, ki se je rodil leta 1961 v Novem mestu, kjer je vedno konec Dirke po Sloveniji, se vedno sredi maja spomni na obletnici ob izjemnih podvigih rokometašic Krima, ki so pod njegovim vodstvom v začetku stoletja postale evropske prvakinje (2001, 2003). Pred tremi leti je sprejel povabilo Mestne občine Celje in Zavoda za Celeia Celje, da kot ambasador etape v Celju sodeluje pri predstavitvi dirke. DEAN ŠUSTER Že mnogo let je minilo, od- kar se je na svojevrsten način zapisal kolesarstvu. Tone Tiselj in rokomet, je ta povezava že končana zgod- ba? Kar zadeva rokomet, je za- deva bolj kot ne končana. Bil je moje življenje od 12. do 57. leta, zdaj ni več. Nikoli več ne bom trener. Rokomet spre- mljam občasno in tu in tam komentiram dogodke na Tele- viziji Celje. Če me kdo vpraša, povem svoje mnenje in si kdaj tudi ogledam katero od tekem v živo. O rokometu največkrat razpravljam z Alešem Prazni- kom in Urošem Bregarjem. Kakšna je vaša ocena prve tekme polfinala državnega prvenstva med Celjem Pivo- varno Laško in velenjskim Gorenje v dvorani Zlatorog? Celjani so unovčili »dalj- šo klop« in večjo kakovost. Velenjska ekipa je slabša kot lani. Zdaj ji zaradi poškodbe manjka najboljši igralec Tilen Sokolič. Zame bi bilo precej- šnje presenečenje, če bi se v finale uvrstilo Gorenje, čeprav mi je bila njihova igra bolj všeč od celjske. Kakšne se vam zdijo leto- šnje etape na dirki Po Slove- niji? Na njej bo pet prog, prva se bo začela na ničelni nad- morski višini. Dirka Po Sloveniji sledi so- dobnim smernicam. Etape so krajše, razgibane in vsak tip kolesarja lahko najde etapo, ki mu ustreza. Lahko bi rekli, da imamo dirko od Jadranskega do Panonskega morja. V večini etap bo boj med ubežniki in ekipami s sprinterji. Slednji se bodo morali močno truditi za zmago, ne le v zaključkih etap, ampak tudi od starta proti ci- lju. Ključna za končno razvrsti- tev in tudi za prave »klančarje« bo četrta etapa z zaključkom na Golteh. Vseh pet dni tako lahko pričakujemo hude boje za etapne zmage in za vse barve majic. Bogdan Fink in njegova ekipa opravljata vr- hunsko delo. Vse etape imajo težak začetni del na razgiba- nem terenu, s klanci, ki so zelo primerni za oblikovanje pobe- ga. Tudi nadaljevanja etap so zelo razgibana, vse do ciljev. Zelo sem zadovoljen z izbiro prog, pravzaprav sem vse te ceste tudi že sam prekolesaril. Kaj je še zlasti značilno za etapi na celjskem območju? Značilnosti druge etape od Velenja do Rogaške so resnično veliko letečih sprintov in teža- ven vzpon na Celjsko kočo. Eta- pa je v začetku zelo razgibana v okolici Velenja in Šoštanja, kjer se seveda že lahko oblikuje beg, vendar sta kmalu še dva sprinta v Braslovčah in Žalcu, tako da sprinterji bega morda ne bodo dopustili. V Savinjski dolini v zadnjem času večkrat tudi močno piha, kar je lahko tudi pomemben dejavnik. Zagotovo se bo beg oblikoval na vzponu na Celjsko kočo. Od tam bo boj po zelo razgibanem terenu oko- li Šmarja pri Jelšah in Rogaške Slatine. Do zdaj je bil v Rogaški Slatini vedno skupinski sprint, morda bo letos zaradi Celjske koče drugače. Naslednja etapa po naših krajih bo četrta po vrsti na leto- šnji pentlji, to je Maribor–Gol- te. To bo edina gorska, imeno- vana tudi kraljevska etapa. Od Maribora do Srednjega Doliča se pot skoraj ves čas vzpenja in na številnih kratkih klancih se lahko izoblikuje ubežna skupina. Od Srednjega Do- 4. maja leta 2022 se je Tone Tiselj pripe- ljal na Stari grad in razkril načrte pred dirko Po Sloveniji, na kateri je bil amba- sador celjske etape. (Foto: DŠ) Pred drugo svetovno vojno so kolesarji na dirki po Franciji nosili s seboj v nahrbtniku kako klobaso, da so se med tekmo be- ljakovinsko okrepčali. To ni bilo najbolje. Običajna beljakovinska hrana je težko presnovljiva in zahteva veliko energije. Potreb- no je kar 3 do 5 ur, da beljakovine v prebavnem traktu razgradimo na aminokisline. Energetsko pa je še zahtevnejše izločanje dušičnih odpadkov celične pre- snove aminokislin. Vsaj 52 % se jih namreč ne izkoristi za ustvar- janje lastnih beljakovin, pač pa jih telo razgradi na amonijak, ki se v jetrih predela v sečnino, to pa ledvice izločijo. Pri športu so ledvice in jetra obremenjena že zaradi odpadkov, ki nastajajo pri intenzivnem fizičnem naporu, zato ni pametno, če jih obreme- njujemo še s presnovki beljako- vinske hrane. Do napredka v športni pre- hrani je prišlo sredi petdesetih let preteklega stoletja, ko so se na trgu pojavila prva klasična be- ljakovinska dopolnila. Gre za na aminokisline razgrajene beljako- vine iz sirotke, soje, jajc in raznih vrst mesa. Vsa tovrstna dopolnila rešujejo problem prebave belja- kovin, saj se absorbirajo v kri že v 30 minutah. Žal pa ustvarjajo na celični ravni prav toliko dušičnih odpadkov kot izvorna živila. Leta 1998 je bil objavljen znan- stveni članek prof. Maurizia Lu- cà-Morettija o odkritju za človeka optimalne kombinacije amino- kislin OKA (ang. MAP). So edina vrsta beljakovinskih dopolnil, ki rešuje oba problema presnove beljakovin. V kri se absorbirajo že v 23 minutah po zaužitju in na ce- lični ravni skorajda ne ustvarjajo toksičnih odpadkov (le 1 %). Raziskave o OKA v športu Dr. Enrico Mariani je štiri tedne preverjal učinke uživanja OKA na desetih tekačih. V dneh intenziv- nega treninga je vsak užival po 20 g OKA, druge dni pa po 10 g. V primerjavi z atleti iz kontrolne skupine, ki niso uživali OKA, sta se pri teh tekačih bolj povečali mi- šična masa in mišična moč, moč obeh nog se je izenačila, zmanj- šala pa se je količina mlečne kisli- ne v organizmu, kar je znak večje čistosti telesa. Še pomembnejša je kasnejša raziskava, ki jo je vodil dr. Mau- rizio Lucà-Moretti. V njej je prav tako 4 tedne sodelovalo 20 dob- ro treniranih in prehranjenih tekačev in tekačic, v povprečju starih 40 let. V testni skupini je bilo 10 oseb (8 moških, 2 ženski), enako v kontrolni. T estna skupina je na dan intenzivnega treninga užila po 20 tablet OKA (10 ob zaj- trku in 10 uro pred treningom), ob dnevih lažje vadbe pa po 10 tablet OKA, medtem ko je kon- trolna skupina uživala ustrezno količino običajnih beljakovinskih dopolnil. Količina mlečne kisline v miši- cah in krvi se je mnogo bolj zniža- la v testni skupini kot v kontrolni, kar je pospešilo regeneracijo po vadbi. V testni skupini sta se bolj kot v kontrolni povečala moč in vzdržljivost mišic. Meritve ko- lenskih mišic obeh nog so poka- zale, da so se v testni skupini ok- repile neprevladujoče mišice vsaj dvakrat bolj kot v kontrolni skupi- ni. T o je znak boljše beljakovinske prehranjenosti s pomočjo OKA. V znanosti je namreč poznano, da naprezanje ob pomanjkanju beljakovin okrepi le prevladu- joče mišice, neprevladujoče pa ošibijo. Dopolnjevanje prehrane športnikov z OKA torej bolj celo- vito okrepi mišičevje kot dopol- njevanje prehrane z običajnimi beljakovinskimi dodatki. Raziskava je tudi pokazala, da je dopolnjevanje prehrane špor- tnikov z OKA varno, saj niso ugo- tovili negativnih stranskih učin- kov. To je dokazala tudi uporaba OKA v klinični praksi. Objavljeno je bilo 23 strokovnih člankov zdravnikov o (varni) uporabi OKA v klinični praksi. Vrhunski športniki, optimi- zirajo beljakovinsko prehrano z OKA V ZDA so mnogi vrhunski špor- tniki ob uživanju OKA že v začet- ku tisočletja dosegali izjemne rezultate. Med drugimi so bili to Derrick Brew, dobitnik zlate (šta- feta) in bronaste olimpijske me- dalje (posamično) v teku na 400 m na olimpijadi v Atenah 2004, James Carter, dobitnik srebrne medalje na svetovnem prven- stvu 2005 v teku z ovirami na 400 m, med zmagovalci triatlonov v ZDA, Kanadi in na Havajih je bilo v tistih letih kar 8 zmagovalcev in zmagovalk, ki so uživali OKA. Tudi v Sloveniji je med vrhunski- mi športniki že precej razširjeno uživanje OKA. Nekateri so mi samoiniciativno posredovali iz- kušnje z njimi in dovolili objaviti svoja imena. To so Denis Šketa- ko, evropski prvak v triatlonu leta 2016, Adela Šajn, najuspešnejša slovenska gimnastičarka, Urša Pintar, državna prvakinja v ce- stnem kolesarjenju v letu 2020. Njihova pričevanja so objavljena na www.iztokostan.com. Rekreativni športniki nimamo tako visokih športnih ciljev kot profesionalni, a se radi zgledu- jemo po njih, ko gre za sredstva, ki so preverjeno varna in učin- kovita. Aminokisline OKA sodijo mednje. Posebno so priporočlji- ve za seniorske rekreativce, saj se s staranjem zmanjšuje kapaciteta jeter in ledvic; zato starejši še bolj kot mlajši potrebujemo beljako- vine, ki ne tvorijo toksičnih od- padkov. Kako uživamo OKA pri inten- zivni fizični dejavnosti Znano je, da je priporočljivo uživati klasične beljakovinske dodatke po opravljenem trenin- gu. T o je logično. V času fizičnega napora namreč nastaja mlečna kislina, mišice se trošijo in tvo- rijo dušične in druge odpadke, ki obremenjujejo izločala. Če bi zaužili klasične beljakovinske dodatke pred vadbo, bi v času napora obremenjevali izločala še z množico dušičnih odpadkov, ki nastajajo ob celični presnovi kla- sičnih beljakovinskih dopolnil. Proizvajalec OKA pa, dru- gače kot velja pri vseh drugih aminokislinskih preparatih, priporoča, naj zaužijemo 5 do 10 tablet OKA pol ure pred vadbo. OKA pač ne tvorijo du- šičnih odpadkov. Če jih užije- mo pred naporom, za telo ni dodatnih obremenitev, pač pa mu le priskrbimo gradivo za popravilo mišic že v času napora. Koristno je, če vzamemo OKA tudi po vadbi. V času po- čitka po naporu je regenera- cija najbolj intenzivna in tudi takrat telo potrebuje dodatne aminokisline za popravilo mi- šic, kit, hrustanca in drugih beljakovinskih struktur, ki jih je napor načel. Slovenski vrhun- ski športniki, ki uživajo OKA, jih praviloma jemljejo pred vadbo in tudi po njej. Po tekstu dr. Iztoka Ostana za objavo pripravil Institut.O. Beljakovine po zgledu vrhunskih športnikov Oglasno sporočilo Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 21, 22. maj 2025 Tone Tiselj (v rdeči jopici) je pred leti poučeval športno vzgojo na I. gimnaziji v Celju in se je udeležil tudi zadnje slovesnosti ob odprtju stalne razstave. (Foto: Jože Petrak Zajc) DIRKA PO SLOVENIJI liča do Mozirja je na večjem delu proge spust razen na Gorenjskem klancu tik pred Mozirjem. Od Mozirja proti Zgornji Savinjski dolini se pot neprestano vzpenja, ves čas se povečuje naklon, ki je največji prav na prvem gorskem cilju pred Kranjskim Rakom ozi- roma prelazom Podvolovljek. Sledi dolg in hiter spust, tudi čez prelaz Črnivec, in rahlo navzdol naprej do Rečice pri Savinji. T u se proga spet začne vzpenjati vse do Radogunde, potem sledi zaključni, najtežji vzpon na dirki, skoraj 14 kilo- metrov dolg vzpon na Golte. Lahko ga razdelimo na dva dela. Prvi je do Šmihela. Od tam se cesta rahlo poravna, nato sledi drugi del vzpona z izredno težkim zaključkom, kjer naklon doseže 20 odstot- kov. Lahko bi rekel, da kar zadeva zaključek, je to eden najtežjih vzponov, kar sem jih sam odvozil. Kaj je novega pri Kolesar- skem klubu Knežje mesto Celje? Novi so dresi in dobri rezul- tati. V našem klubu imamo v tem trenutku 27 tekmovalk in tekmovalcev v dveh sekcijah. V sekciji MTB, ki je namenje- na gorskim kolesarjem, jih je 6, v cestni sekciji 21. Za obe sekciji velja, da sta povsem amatersko vodeni, brez redno zaposlenih. Gre za povsem družinsko vodena projekta s pomočjo staršev tekmovalcev. Na cestni strani je glavni Brane Mernik, ki je vse v eni osebi: kuhar, trener, mehanik, šofer, maser … Na drugi strani je to Damjan Utrankar, za katere- ga velja enako. Kljub temu so rezultati obeh sekcij na zelo visoki ravni. Po bratu Svenu je prvi državni naslov osvojil tudi Oskar Mernik, ki je trenu- tno tudi vodilni v točkovanju v slovenskem pokalu v svoji kategoriji in je tudi državni re- prezentant. Cestna sekcija je bila letos tudi zelo uspešna na velodromu. V svojih kategori- jah so najboljši v Sloveniji ali tik pod vrhom Repše, Slapšak, Prodan, Konušek in Rožman. Na MTB sceni so Neža, Jaka in Filip Utrankar že osvojili naslo- ve državnih prvakov. Jaka in Filip sta tudi člana slovenskih reprezentanc. Zaradi boljših pogojev in predvsem možno- sti tekmovanja na dirkah višje ravni je Sven Mernik prestopil v ekipo Factor Racing, Jaka Utrankar je postal član ekipe Raid Ljubljana. Sven Mernik bo po dolgem času spet doma vzgojen tekmovalec, ki bo na- stopil na dirki Po Sloveniji. Za- kaj v naših vrstah nimamo več tekmovalcev? Želja po vpisu v obe sekciji je velika, vendar novih otrok preprosto ne mo- remo več sprejemati. Največji težavi sta pomanjkanje profesi- onalnega strokovnega kadra in poligona. Želimo namreč, da bi se otroci lahko izognili pro- metu. Prav tako potrebujemo poligon za sekcijo MTB. Verja- memo, da bomo v prihodnosti našli skupne točke za odpravo teh težav v sodelovanju z Me- stno občino Celje in da nam bo uspelo dobiti tudi klubski prostor. V pogojih, v kakršnih klub deluje zdaj v primerjavi s konkurenco, ima odlične re- zultate. Za kaj več pa bi bilo treba … A kljub temu je celjski ko- lesarski klub sprejel izziv in bo gostil državno prvenstvo. Kronometer bo v petek, 27. junija, cestna dirka dva dni kasneje. Lahko rečem, da imata celjska občina in njen župan posluh za kolesarstvo, kar se vidi po velikem številu kole- sarskih poti v Celju in okolici. Prav tako bo letos mesto gosti- lo državno prvenstvo v cestni vožnji in kronometru. Na tem prvenstvu bodo nastopili tudi tekmovalci iz našega kluba in nekateri imajo občutne mo- žnosti za visoko uvrstitev. Ce- stna vožnja bo na progi, ki bo speljana skozi središče Celja in okoli Šmartinskega jezera. Največji del kronometra bo na celjski obvoznici. Verjamem, da bodo domače ceste in obi- skovalci pripomogli k dobrim nastopom naših tekmovalcev. Hvala tudi celjski občini, da je sprejela ta izziv. Še imate isto kolesarsko druščino (Miran Gaberšek, David Videnšek, Bogdan Horvat, Gorazd Gleščič, Bo- ris Vrhovšek, Toni Mihelič, Boštjan Kuzman …) ali se večkrat odpravite kar sami na bližnje vzpetine? Moja glavna kolesarska druščina ostaja ista. Ta tvori jedro Lava teama. Vedno manj kolesarim sam, včasih se pri- ključim treningu najmlajših tekmovalcev našega kluba. Z njimi sem bil tudi na pripravah med zimskimi počitnicami. Omejitev hitrosti za vozila v Trubarjevi ulici je 30 kilo- metrov na uro. Jo prekoračite s kolesom? Hitrost 30 km/uro s cestnim kolesom z lahkoto dosežem in tudi presežem, vendar se po mestu s tem kolesom redko vozim in v Trubarjevi ulici te hitrosti še nisem prekoračil. Celje bo morda kdaj dobilo kraljevsko etapo na dirki Po Sloveniji. Če bi bila start in cilj v Celju oziroma v njegovi bližini, kako bi speljali progo po vašem okusu? Kar zadeva kraljevsko etapo okoli Celja, bi si izbral progo, ki bi spominjala na klasike ozi- roma na spomenika, kot sta Flandrija in Liege–Bastogne– Liege. Ta bi potekala najprej po Savinjski dolini, potem po pra- vljičnem Kozjanskem, končala bi se v mestnem središču Celja ali zame na še lepšem Starem gradu. To bi bila lepša in tudi težja proga, kot sta omenjena spomenika. Začela in končala bi se pred Narodnim domom, čeprav bi sam še raje videl cilj na Starem gradu. Potek proge bi bil naslednji: Prešernova uli- ca, pred Hotelom Evropa levo na Cankarjevo, Ljubljanska ulica, čez železnico, na obvo- znici umik avtomobila, Arja vas, Petrovče, Griže, Šešče, Lo- vrenc, Prebold, Šempeter, Ža- lec, Pirešica, Galicija, Šmartno, Vojnik, Arclin, Bovše, Svetelka, Dramlje, Lutrje, Dolga Gora, Ponikva, Zgornje Selce, Zavr- še, Grobelno, Slivnica, Loka pri Žusmu, Dobrina, Žegar, Prevorje, Lesično, Podlog pod Bohorjem, Šentvid pri Planini, Planina, Dobje, Kalobje, Jakob, Šentjur, Dole, Proseniško, Te- harje, Skalna klet, most na Polulah, Košnica, Anski vrh, celjski mestni park, most v Li- scah, Ljubljanska ulica. Koliko let zapovrstjo je za vas Tadej Pogačar najboljši kolesar na svetu? Tadej Pogačar je že peto leto zapored najboljši kolesar na svetu in na svetovnih lestvicah podira vse rekorde. Vrača nas v 70. in 80. leta, ko so bili naj- boljši kolesarji tudi vsestran- ski in so zmagovali na vseh dirkah. Primerjamo ga lahko z Bernardom Hinaultom in Ed- dyjem Merckxom. Med letoma 1990 in 2020 takih kolesarjev v peletonu ni bilo. Prvi, ki je šel v to smer, je bil Primož Ro- glič, vendar je Pogačar vse to nadgradil. In to v času, ko je konkurenca najhujša in najbolj neizprosna. Čemu pripisujete njegovo drugo mesto na enem od spomenikov, na sloviti pre- izkušnji Pariz–Roubaix? Je bil usoden padec? Za prvi nastop na tej dirki je bil zanj to izjemen rezultat, čeprav je želel zmagati. Zaradi napake, ki jo je storil, nismo videli odločilnega sprinta na velodromu. Toda ta dirka je ena od redkih, na katerih Po- gačar ni bil glavni favorit in je trenutno Mathieu van der Poel boljši. Kaj pričakujete od Pogačar- ja do konca sezone? »Pogi« se zdaj intenzivno pripravlja na Dirko po Fran- ciji, kjer bo glavni favorit, in verjamem, da lahko zmaga, kajti ekipa UAE je zdaj boljša in močnejša kot ekipa Visme. Pogačar je bil vedno boljši kolesar od Jonasa Vingegaar- da. V njegovem načrtu sta še svetovno prvenstvo in Dirka po Lombardiji, kjer želi ubra- niti lanski zmagi. Ima povsem objektivne možnosti, da mu bo to tudi uspelo. Nastop na španski Vuelti ostaja še pod vprašajem. Najprej bi se morali pogo- varjati o Giru. Primož Roglič je očitno še vedno konkuren- čen. Lahko tudi zmaga? Giro je presenetljivo postal najpomembnejša dirka za novo ekipo Primoža Rogliča. Ocenili so namreč, da ob zdra- vih Pogačarju in Vingegaardu nimajo prav veliko možnosti za zmago na Touru. Roglič je po moji oceni še vedno tretji najboljši za večetapne dirke. Še vedno uspešno kljubuje mlajšim tekmovalcem. Njego- va nova ekipa še vedno ni na ravni prejšnje in to bo morebiti glavni razlog, če Primož ne bo osvojil Gira. To je proga državnega prvenstva v Celju. Potekala bo po mestu v smeri urinega kazalca in nato okoli Šmartinskega jezera ter nazaj. Kolesarji bodo krožno progo, ki je dolga približno 21 kilometrov, prevozili predvidoma sedemkrat. Proga vožnje na čas bo dolga osem kilometrov. Takole si je Tone Tiselj zamislil 183 kilometrov dolgo progo, ki bi pomeni- la kraljevsko etapo. Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 21, 22. maj 2025 DIRKA PO SLOVENIJI Tone Tiselj o slovenski pentlji, Giru in Touru »Po dirki Po Sloveniji bo Celje gostilo državno prvenstvo« Izjemno uspešen rokometni trener Tone Tiselj, ki se je rodil leta 1961 v Novem mestu, kjer je vedno konec Dirke po Sloveniji, se vedno sredi maja spomni na obletnici ob izjemnih podvigih rokometašic Krima, ki so pod njegovim vodstvom v začetku stoletja postale evropske prvakinje (2001, 2003). Pred tremi leti je sprejel povabilo Mestne občine Celje in Zavoda za Celeia Celje, da kot ambasador etape v Celju sodeluje pri predstavitvi dirke. DEAN ŠUSTER Že mnogo let je minilo, od- kar se je na svojevrsten način zapisal kolesarstvu. Tone Tiselj in rokomet, je ta povezava že končana zgod- ba? Kar zadeva rokomet, je za- deva bolj kot ne končana. Bil je moje življenje od 12. do 57. leta, zdaj ni več. Nikoli več ne bom trener. Rokomet spre- mljam občasno in tu in tam komentiram dogodke na Tele- viziji Celje. Če me kdo vpraša, povem svoje mnenje in si kdaj tudi ogledam katero od tekem v živo. O rokometu največkrat razpravljam z Alešem Prazni- kom in Urošem Bregarjem. Kakšna je vaša ocena prve tekme polfinala državnega prvenstva med Celjem Pivo- varno Laško in velenjskim Gorenje v dvorani Zlatorog? Celjani so unovčili »dalj- šo klop« in večjo kakovost. Velenjska ekipa je slabša kot lani. Zdaj ji zaradi poškodbe manjka najboljši igralec Tilen Sokolič. Zame bi bilo precej- šnje presenečenje, če bi se v finale uvrstilo Gorenje, čeprav mi je bila njihova igra bolj všeč od celjske. Kakšne se vam zdijo leto- šnje etape na dirki Po Slove- niji? Na njej bo pet prog, prva se bo začela na ničelni nad- morski višini. Dirka Po Sloveniji sledi so- dobnim smernicam. Etape so krajše, razgibane in vsak tip kolesarja lahko najde etapo, ki mu ustreza. Lahko bi rekli, da imamo dirko od Jadranskega do Panonskega morja. V večini etap bo boj med ubežniki in ekipami s sprinterji. Slednji se bodo morali močno truditi za zmago, ne le v zaključkih etap, ampak tudi od starta proti ci- lju. Ključna za končno razvrsti- tev in tudi za prave »klančarje« bo četrta etapa z zaključkom na Golteh. Vseh pet dni tako lahko pričakujemo hude boje za etapne zmage in za vse barve majic. Bogdan Fink in njegova ekipa opravljata vr- hunsko delo. Vse etape imajo težak začetni del na razgiba- nem terenu, s klanci, ki so zelo primerni za oblikovanje pobe- ga. Tudi nadaljevanja etap so zelo razgibana, vse do ciljev. Zelo sem zadovoljen z izbiro prog, pravzaprav sem vse te ceste tudi že sam prekolesaril. Kaj je še zlasti značilno za etapi na celjskem območju? Značilnosti druge etape od Velenja do Rogaške so resnično veliko letečih sprintov in teža- ven vzpon na Celjsko kočo. Eta- pa je v začetku zelo razgibana v okolici Velenja in Šoštanja, kjer se seveda že lahko oblikuje beg, vendar sta kmalu še dva sprinta v Braslovčah in Žalcu, tako da sprinterji bega morda ne bodo dopustili. V Savinjski dolini v zadnjem času večkrat tudi močno piha, kar je lahko tudi pomemben dejavnik. Zagotovo se bo beg oblikoval na vzponu na Celjsko kočo. Od tam bo boj po zelo razgibanem terenu oko- li Šmarja pri Jelšah in Rogaške Slatine. Do zdaj je bil v Rogaški Slatini vedno skupinski sprint, morda bo letos zaradi Celjske koče drugače. Naslednja etapa po naših krajih bo četrta po vrsti na leto- šnji pentlji, to je Maribor–Gol- te. To bo edina gorska, imeno- vana tudi kraljevska etapa. Od Maribora do Srednjega Doliča se pot skoraj ves čas vzpenja in na številnih kratkih klancih se lahko izoblikuje ubežna skupina. Od Srednjega Do- 4. maja leta 2022 se je Tone Tiselj pripe- ljal na Stari grad in razkril načrte pred dirko Po Sloveniji, na kateri je bil amba- sador celjske etape. (Foto: DŠ) Pred drugo svetovno vojno so kolesarji na dirki po Franciji nosili s seboj v nahrbtniku kako klobaso, da so se med tekmo be- ljakovinsko okrepčali. To ni bilo najbolje. Običajna beljakovinska hrana je težko presnovljiva in zahteva veliko energije. Potreb- no je kar 3 do 5 ur, da beljakovine v prebavnem traktu razgradimo na aminokisline. Energetsko pa je še zahtevnejše izločanje dušičnih odpadkov celične pre- snove aminokislin. Vsaj 52 % se jih namreč ne izkoristi za ustvar- janje lastnih beljakovin, pač pa jih telo razgradi na amonijak, ki se v jetrih predela v sečnino, to pa ledvice izločijo. Pri športu so ledvice in jetra obremenjena že zaradi odpadkov, ki nastajajo pri intenzivnem fizičnem naporu, zato ni pametno, če jih obreme- njujemo še s presnovki beljako- vinske hrane. Do napredka v športni pre- hrani je prišlo sredi petdesetih let preteklega stoletja, ko so se na trgu pojavila prva klasična be- ljakovinska dopolnila. Gre za na aminokisline razgrajene beljako- vine iz sirotke, soje, jajc in raznih vrst mesa. Vsa tovrstna dopolnila rešujejo problem prebave belja- kovin, saj se absorbirajo v kri že v 30 minutah. Žal pa ustvarjajo na celični ravni prav toliko dušičnih odpadkov kot izvorna živila. Leta 1998 je bil objavljen znan- stveni članek prof. Maurizia Lu- cà-Morettija o odkritju za človeka optimalne kombinacije amino- kislin OKA (ang. MAP). So edina vrsta beljakovinskih dopolnil, ki rešuje oba problema presnove beljakovin. V kri se absorbirajo že v 23 minutah po zaužitju in na ce- lični ravni skorajda ne ustvarjajo toksičnih odpadkov (le 1 %). Raziskave o OKA v športu Dr. Enrico Mariani je štiri tedne preverjal učinke uživanja OKA na desetih tekačih. V dneh intenziv- nega treninga je vsak užival po 20 g OKA, druge dni pa po 10 g. V primerjavi z atleti iz kontrolne skupine, ki niso uživali OKA, sta se pri teh tekačih bolj povečali mi- šična masa in mišična moč, moč obeh nog se je izenačila, zmanj- šala pa se je količina mlečne kisli- ne v organizmu, kar je znak večje čistosti telesa. Še pomembnejša je kasnejša raziskava, ki jo je vodil dr. Mau- rizio Lucà-Moretti. V njej je prav tako 4 tedne sodelovalo 20 dob- ro treniranih in prehranjenih tekačev in tekačic, v povprečju starih 40 let. V testni skupini je bilo 10 oseb (8 moških, 2 ženski), enako v kontrolni. T estna skupina je na dan intenzivnega treninga užila po 20 tablet OKA (10 ob zaj- trku in 10 uro pred treningom), ob dnevih lažje vadbe pa po 10 tablet OKA, medtem ko je kon- trolna skupina uživala ustrezno količino običajnih beljakovinskih dopolnil. Količina mlečne kisline v miši- cah in krvi se je mnogo bolj zniža- la v testni skupini kot v kontrolni, kar je pospešilo regeneracijo po vadbi. V testni skupini sta se bolj kot v kontrolni povečala moč in vzdržljivost mišic. Meritve ko- lenskih mišic obeh nog so poka- zale, da so se v testni skupini ok- repile neprevladujoče mišice vsaj dvakrat bolj kot v kontrolni skupi- ni. T o je znak boljše beljakovinske prehranjenosti s pomočjo OKA. V znanosti je namreč poznano, da naprezanje ob pomanjkanju beljakovin okrepi le prevladu- joče mišice, neprevladujoče pa ošibijo. Dopolnjevanje prehrane športnikov z OKA torej bolj celo- vito okrepi mišičevje kot dopol- njevanje prehrane z običajnimi beljakovinskimi dodatki. Raziskava je tudi pokazala, da je dopolnjevanje prehrane špor- tnikov z OKA varno, saj niso ugo- tovili negativnih stranskih učin- kov. To je dokazala tudi uporaba OKA v klinični praksi. Objavljeno je bilo 23 strokovnih člankov zdravnikov o (varni) uporabi OKA v klinični praksi. Vrhunski športniki, optimi- zirajo beljakovinsko prehrano z OKA V ZDA so mnogi vrhunski špor- tniki ob uživanju OKA že v začet- ku tisočletja dosegali izjemne rezultate. Med drugimi so bili to Derrick Brew, dobitnik zlate (šta- feta) in bronaste olimpijske me- dalje (posamično) v teku na 400 m na olimpijadi v Atenah 2004, James Carter, dobitnik srebrne medalje na svetovnem prven- stvu 2005 v teku z ovirami na 400 m, med zmagovalci triatlonov v ZDA, Kanadi in na Havajih je bilo v tistih letih kar 8 zmagovalcev in zmagovalk, ki so uživali OKA. Tudi v Sloveniji je med vrhunski- mi športniki že precej razširjeno uživanje OKA. Nekateri so mi samoiniciativno posredovali iz- kušnje z njimi in dovolili objaviti svoja imena. To so Denis Šketa- ko, evropski prvak v triatlonu leta 2016, Adela Šajn, najuspešnejša slovenska gimnastičarka, Urša Pintar, državna prvakinja v ce- stnem kolesarjenju v letu 2020. Njihova pričevanja so objavljena na www.iztokostan.com. Rekreativni športniki nimamo tako visokih športnih ciljev kot profesionalni, a se radi zgledu- jemo po njih, ko gre za sredstva, ki so preverjeno varna in učin- kovita. Aminokisline OKA sodijo mednje. Posebno so priporočlji- ve za seniorske rekreativce, saj se s staranjem zmanjšuje kapaciteta jeter in ledvic; zato starejši še bolj kot mlajši potrebujemo beljako- vine, ki ne tvorijo toksičnih od- padkov. Kako uživamo OKA pri inten- zivni fizični dejavnosti Znano je, da je priporočljivo uživati klasične beljakovinske dodatke po opravljenem trenin- gu. T o je logično. V času fizičnega napora namreč nastaja mlečna kislina, mišice se trošijo in tvo- rijo dušične in druge odpadke, ki obremenjujejo izločala. Če bi zaužili klasične beljakovinske dodatke pred vadbo, bi v času napora obremenjevali izločala še z množico dušičnih odpadkov, ki nastajajo ob celični presnovi kla- sičnih beljakovinskih dopolnil. Proizvajalec OKA pa, dru- gače kot velja pri vseh drugih aminokislinskih preparatih, priporoča, naj zaužijemo 5 do 10 tablet OKA pol ure pred vadbo. OKA pač ne tvorijo du- šičnih odpadkov. Če jih užije- mo pred naporom, za telo ni dodatnih obremenitev, pač pa mu le priskrbimo gradivo za popravilo mišic že v času napora. Koristno je, če vzamemo OKA tudi po vadbi. V času po- čitka po naporu je regenera- cija najbolj intenzivna in tudi takrat telo potrebuje dodatne aminokisline za popravilo mi- šic, kit, hrustanca in drugih beljakovinskih struktur, ki jih je napor načel. Slovenski vrhun- ski športniki, ki uživajo OKA, jih praviloma jemljejo pred vadbo in tudi po njej. Po tekstu dr. Iztoka Ostana za objavo pripravil Institut.O. Beljakovine po zgledu vrhunskih športnikov Oglasno sporočilo Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 21, 22. maj 2025 Tone Tiselj (v rdeči jopici) je pred leti poučeval športno vzgojo na I. gimnaziji v Celju in se je udeležil tudi zadnje slovesnosti ob odprtju stalne razstave. (Foto: Jože Petrak Zajc) DIRKA PO SLOVENIJI liča do Mozirja je na večjem delu proge spust razen na Gorenjskem klancu tik pred Mozirjem. Od Mozirja proti Zgornji Savinjski dolini se pot neprestano vzpenja, ves čas se povečuje naklon, ki je največji prav na prvem gorskem cilju pred Kranjskim Rakom ozi- roma prelazom Podvolovljek. Sledi dolg in hiter spust, tudi čez prelaz Črnivec, in rahlo navzdol naprej do Rečice pri Savinji. T u se proga spet začne vzpenjati vse do Radogunde, potem sledi zaključni, najtežji vzpon na dirki, skoraj 14 kilo- metrov dolg vzpon na Golte. Lahko ga razdelimo na dva dela. Prvi je do Šmihela. Od tam se cesta rahlo poravna, nato sledi drugi del vzpona z izredno težkim zaključkom, kjer naklon doseže 20 odstot- kov. Lahko bi rekel, da kar zadeva zaključek, je to eden najtežjih vzponov, kar sem jih sam odvozil. Kaj je novega pri Kolesar- skem klubu Knežje mesto Celje? Novi so dresi in dobri rezul- tati. V našem klubu imamo v tem trenutku 27 tekmovalk in tekmovalcev v dveh sekcijah. V sekciji MTB, ki je namenje- na gorskim kolesarjem, jih je 6, v cestni sekciji 21. Za obe sekciji velja, da sta povsem amatersko vodeni, brez redno zaposlenih. Gre za povsem družinsko vodena projekta s pomočjo staršev tekmovalcev. Na cestni strani je glavni Brane Mernik, ki je vse v eni osebi: kuhar, trener, mehanik, šofer, maser … Na drugi strani je to Damjan Utrankar, za katere- ga velja enako. Kljub temu so rezultati obeh sekcij na zelo visoki ravni. Po bratu Svenu je prvi državni naslov osvojil tudi Oskar Mernik, ki je trenu- tno tudi vodilni v točkovanju v slovenskem pokalu v svoji kategoriji in je tudi državni re- prezentant. Cestna sekcija je bila letos tudi zelo uspešna na velodromu. V svojih kategori- jah so najboljši v Sloveniji ali tik pod vrhom Repše, Slapšak, Prodan, Konušek in Rožman. Na MTB sceni so Neža, Jaka in Filip Utrankar že osvojili naslo- ve državnih prvakov. Jaka in Filip sta tudi člana slovenskih reprezentanc. Zaradi boljših pogojev in predvsem možno- sti tekmovanja na dirkah višje ravni je Sven Mernik prestopil v ekipo Factor Racing, Jaka Utrankar je postal član ekipe Raid Ljubljana. Sven Mernik bo po dolgem času spet doma vzgojen tekmovalec, ki bo na- stopil na dirki Po Sloveniji. Za- kaj v naših vrstah nimamo več tekmovalcev? Želja po vpisu v obe sekciji je velika, vendar novih otrok preprosto ne mo- remo več sprejemati. Največji težavi sta pomanjkanje profesi- onalnega strokovnega kadra in poligona. Želimo namreč, da bi se otroci lahko izognili pro- metu. Prav tako potrebujemo poligon za sekcijo MTB. Verja- memo, da bomo v prihodnosti našli skupne točke za odpravo teh težav v sodelovanju z Me- stno občino Celje in da nam bo uspelo dobiti tudi klubski prostor. V pogojih, v kakršnih klub deluje zdaj v primerjavi s konkurenco, ima odlične re- zultate. Za kaj več pa bi bilo treba … A kljub temu je celjski ko- lesarski klub sprejel izziv in bo gostil državno prvenstvo. Kronometer bo v petek, 27. junija, cestna dirka dva dni kasneje. Lahko rečem, da imata celjska občina in njen župan posluh za kolesarstvo, kar se vidi po velikem številu kole- sarskih poti v Celju in okolici. Prav tako bo letos mesto gosti- lo državno prvenstvo v cestni vožnji in kronometru. Na tem prvenstvu bodo nastopili tudi tekmovalci iz našega kluba in nekateri imajo občutne mo- žnosti za visoko uvrstitev. Ce- stna vožnja bo na progi, ki bo speljana skozi središče Celja in okoli Šmartinskega jezera. Največji del kronometra bo na celjski obvoznici. Verjamem, da bodo domače ceste in obi- skovalci pripomogli k dobrim nastopom naših tekmovalcev. Hvala tudi celjski občini, da je sprejela ta izziv. Še imate isto kolesarsko druščino (Miran Gaberšek, David Videnšek, Bogdan Horvat, Gorazd Gleščič, Bo- ris Vrhovšek, Toni Mihelič, Boštjan Kuzman …) ali se večkrat odpravite kar sami na bližnje vzpetine? Moja glavna kolesarska druščina ostaja ista. Ta tvori jedro Lava teama. Vedno manj kolesarim sam, včasih se pri- ključim treningu najmlajših tekmovalcev našega kluba. Z njimi sem bil tudi na pripravah med zimskimi počitnicami. Omejitev hitrosti za vozila v Trubarjevi ulici je 30 kilo- metrov na uro. Jo prekoračite s kolesom? Hitrost 30 km/uro s cestnim kolesom z lahkoto dosežem in tudi presežem, vendar se po mestu s tem kolesom redko vozim in v Trubarjevi ulici te hitrosti še nisem prekoračil. Celje bo morda kdaj dobilo kraljevsko etapo na dirki Po Sloveniji. Če bi bila start in cilj v Celju oziroma v njegovi bližini, kako bi speljali progo po vašem okusu? Kar zadeva kraljevsko etapo okoli Celja, bi si izbral progo, ki bi spominjala na klasike ozi- roma na spomenika, kot sta Flandrija in Liege–Bastogne– Liege. Ta bi potekala najprej po Savinjski dolini, potem po pra- vljičnem Kozjanskem, končala bi se v mestnem središču Celja ali zame na še lepšem Starem gradu. To bi bila lepša in tudi težja proga, kot sta omenjena spomenika. Začela in končala bi se pred Narodnim domom, čeprav bi sam še raje videl cilj na Starem gradu. Potek proge bi bil naslednji: Prešernova uli- ca, pred Hotelom Evropa levo na Cankarjevo, Ljubljanska ulica, čez železnico, na obvo- znici umik avtomobila, Arja vas, Petrovče, Griže, Šešče, Lo- vrenc, Prebold, Šempeter, Ža- lec, Pirešica, Galicija, Šmartno, Vojnik, Arclin, Bovše, Svetelka, Dramlje, Lutrje, Dolga Gora, Ponikva, Zgornje Selce, Zavr- še, Grobelno, Slivnica, Loka pri Žusmu, Dobrina, Žegar, Prevorje, Lesično, Podlog pod Bohorjem, Šentvid pri Planini, Planina, Dobje, Kalobje, Jakob, Šentjur, Dole, Proseniško, Te- harje, Skalna klet, most na Polulah, Košnica, Anski vrh, celjski mestni park, most v Li- scah, Ljubljanska ulica. Koliko let zapovrstjo je za vas Tadej Pogačar najboljši kolesar na svetu? Tadej Pogačar je že peto leto zapored najboljši kolesar na svetu in na svetovnih lestvicah podira vse rekorde. Vrača nas v 70. in 80. leta, ko so bili naj- boljši kolesarji tudi vsestran- ski in so zmagovali na vseh dirkah. Primerjamo ga lahko z Bernardom Hinaultom in Ed- dyjem Merckxom. Med letoma 1990 in 2020 takih kolesarjev v peletonu ni bilo. Prvi, ki je šel v to smer, je bil Primož Ro- glič, vendar je Pogačar vse to nadgradil. In to v času, ko je konkurenca najhujša in najbolj neizprosna. Čemu pripisujete njegovo drugo mesto na enem od spomenikov, na sloviti pre- izkušnji Pariz–Roubaix? Je bil usoden padec? Za prvi nastop na tej dirki je bil zanj to izjemen rezultat, čeprav je želel zmagati. Zaradi napake, ki jo je storil, nismo videli odločilnega sprinta na velodromu. Toda ta dirka je ena od redkih, na katerih Po- gačar ni bil glavni favorit in je trenutno Mathieu van der Poel boljši. Kaj pričakujete od Pogačar- ja do konca sezone? »Pogi« se zdaj intenzivno pripravlja na Dirko po Fran- ciji, kjer bo glavni favorit, in verjamem, da lahko zmaga, kajti ekipa UAE je zdaj boljša in močnejša kot ekipa Visme. Pogačar je bil vedno boljši kolesar od Jonasa Vingegaar- da. V njegovem načrtu sta še svetovno prvenstvo in Dirka po Lombardiji, kjer želi ubra- niti lanski zmagi. Ima povsem objektivne možnosti, da mu bo to tudi uspelo. Nastop na španski Vuelti ostaja še pod vprašajem. Najprej bi se morali pogo- varjati o Giru. Primož Roglič je očitno še vedno konkuren- čen. Lahko tudi zmaga? Giro je presenetljivo postal najpomembnejša dirka za novo ekipo Primoža Rogliča. Ocenili so namreč, da ob zdra- vih Pogačarju in Vingegaardu nimajo prav veliko možnosti za zmago na Touru. Roglič je po moji oceni še vedno tretji najboljši za večetapne dirke. Še vedno uspešno kljubuje mlajšim tekmovalcem. Njego- va nova ekipa še vedno ni na ravni prejšnje in to bo morebiti glavni razlog, če Primož ne bo osvojil Gira. To je proga državnega prvenstva v Celju. Potekala bo po mestu v smeri urinega kazalca in nato okoli Šmartinskega jezera ter nazaj. Kolesarji bodo krožno progo, ki je dolga približno 21 kilometrov, prevozili predvidoma sedemkrat. Proga vožnje na čas bo dolga osem kilometrov. Takole si je Tone Tiselj zamislil 183 kilometrov dolgo progo, ki bi pomeni- la kraljevsko etapo. Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 21, 22. maj 2025 5. 6. 2025 5. 6. 2025 31. Kolesarska dirka po Sloveniji ŠTORE med 13. in 14. uro DIRKA PO SLOVENIJI »Veliko ljudi se na dolge poti odpravlja z avtomo- bili ali motorji, midve pa imava gorivo kar v nogah.« Tako se radi pošalita Anja Antolič s Svetega Štefana v občini Šmarje pri Jelšah in Barbara Marčič iz Rač. Že leta 2018 sta se v Argentini podali na kolesarsko pustolovščino in želeli priti vse do Mehike. Epidemija koronavirusa je prekrižala njune načrte. Klic svobode ni pojenjal, zato sta dekleti začrtali novo pot od Ek- vadorja do Aljaske. V predvidoma 19 mesecih želita s kolesi prepotovati 20 tisoč kilometrov. TINA STRMČNIK Anja Antolič in Barbara Marčič bosta 19 mesecev kolesarili od Ekvadorja do Aljaske Žene ju radovednost, kaj se skriva za naslednjim ovinkom »Domačim ob najini odlo- čitvi, da greva spet na pot, ni bilo najbolj preprosto. Tudi nama se ni bilo lahko posloviti od najdražjih, a to je neizbežno,« je opisala Barbara in z Anjo pojasnila, da je pot med Ekvadorjem in Aljasko nadaljevanje nju- ne prve kolesarske odprave. Leta 2018 sta kolesarjenje začeli na jugu Argentine v mestu Ushuaia. Njun cilj je bil prepotovati vse države Južne in Srednje Amerike, kjer govorijo špansko. Želeli sta priti vse do Mehike. Po letu in pol sta zara- di epidemije pot končali v Ekvadorju, v bližini mesta Quito. Zato sta zdaj pot na- daljevali prav v tem drugem najvišje ležečem glavnem mestu na svetu. Ko sta pri- speli na letališče, ju je priča- kal znan občutek. Zdelo se jima je precej domače. Bar- bara je prve dni sicer čutila nekaj strahu. »Čeprav imava kar dobro začrtano pot, sem čutila malo vznemirjenja pred neznanim. Nato sva ujeli ritem kolesarjenja, po- stavljanja šotora. Po prihodu v Kolumbijo sva začutili izje- mno prijaznost domačinov, ki so naju pozdravljali, nama želeli srečno pot. Dobili sva tudi družbo, saj se nama je na delu poti pridružila prija- teljica s Švedske.« Navdušujoča naravna čudesa Na potovanje se zaradi službenih obveznosti nista posebej pripravljali. Delali sta skoraj vse do odhoda. V za- dnjem letu sta sicer poskušali biti čim bolj dejavni, hodili sta na pohode in kolesarili. Lani jeseni sta se odpravili na desetdnevni krog po zahodni Sloveniji. »Na poti postopoma dobivava kondicijo. Leta 2018 sva s sabo vzeli preveč prtlja- ge, zdaj sva se držali načela manj je več. Veliko razmisle- ka sva namenili izbiri nado- mestnih delov za kolesa. To je pomembno, saj jih tukaj ni tako preprosto dobiti kot v Evropi.« Za njima je približno me- sec potovanja. Pot ju je doslej po besedah Anje bogatila na vsakem kilometru. S kolesi sta prevozili čudovite kraje, pedala sta poganjali do kra- terskega jezera Quilotoa v Ekvadorju in se tam podali na 12-kilometrski pohod. Potovali sta skozi nacionalni park Cotopaxi, ki je znan po stratovulkanu. Vozili sta se na 4 tisoč metrih nadmorske višine in občudovali slikovito pokrajino, imenovano Pára- mo. »Vsa ta naravna čudesa, ki jih skriva pokrajina, so navdušujoča. Uživava tudi ob okušanju hrane, ki je močno drugačna od evropske. V tem okolju imajo številne sadeže, ki jih v Sloveniji ne poznamo. Z veseljem jih poskusiva in se nato odločiva, ali so nama všeč ali ne. Hvaležni sva tudi za vsa srečanja z ljudmi,« sta dejali. Precejšnji napori za telo V Južni Ameriki je trenu- tno deževno obdobje, kar pomeni, da ju ob popoldne- vih redno spremljajo padavi- ne. Včasih začne deževati že dopoldne, kar je precejšen izziv za kolesarjenje. Zgo- dilo se je že, da sta samo v enem dnevu doživeli skoraj celo vremensko paleto, le snega ne. Zaradi spremenlji- vega vremena morata včasih hitro prekiniti kolesarjenje in se raje zatečeta pod stre- ho. Zdravje jima zaenkrat do- bro služi. Ker tak način poto- vanja prinaša ogromno kole- sarjenja v klanec in ker ima vsaka od njiju na kolesu še približno 20 kilogramov pr- tljage, je fi zični napor zanju vseeno ogromen šok za telo. »Zelo sva utrujeni, a priča- kujeva, da se bo telo posto- poma navadilo na napore.« Ko sta se v delu potovanja spustili na nižjo nadmorsko višino, kjer je bilo bolj toplo, so ju pošteno opikali komar- ji. Čeprav sta uporabili raz- pršilo proti tem nadležnim žuželkam, je vsaka samo na nogah imela po 50 pikov, kar je bilo zaradi srbenja zelo mučno. Že zamenjali zavorne ploščice Vsakodnevna dolžina poti je odvisna od terena. Če je pred njima velik vzpon, naredita od 25 do 30 kilo- metrov. Če ju čaka manj razgiban teren, prepeljeta tudi 50 kilometrov. Vmes si vzameta kakšen dan ali dva za počitek in za oglede zani- mivosti. Takrat tudi očistita kolesi, preverita zavore. »Po spustu z Andov, ko sva pri- šli pred vrata amazonskega dela Kolumbije, sva morali že menjati zavorne plošči- ce.« S svojim izborom koles sta nasploh zelo zadovolj- ni. Uporabljata pnevmatike brez zračnic, gre za sistem tako imenovanih plaščev »tubeless« s tesnilno tekoči- no. Čeprav je na poti veliko stekla, trnov in žebljev, še nista imeli predrtega plašča. Kako po naporih iščeta mo- tivacijo? Anja je povedala, da ju vodi želja po odkrivanju tega, kar se skriva za nasle- dnjim ovinkom. Zanima ju, kaj jima bo prinesel naslednji dan. Na poti ju osrečujejo majhne stvari. Kot na primer, ko ju je v Kolumbiji ustavila domačinka in jima je za to, da bi lažje premagovali pot, podarila domač sir. »To nama daje zagon in energijo,« sta dejali. V trenutkih, ko imata pri sebi le še liter vode, jima zmanjkuje hrane, naslednja vas pa je precej oddaljena, sta prisiljeni energijo za nadaljevanje poti poiskati v sebi. Izjemen občutek svobode Nove države s pomočjo ko- lesa radi odkrivata, ker jima tak način omogoča hitrost po- tovanja, ki obema zelo ustre- za. Pogosto se ustavita in se odpravita na kakšen ogled. Ko sestopita s koles, radi po- klepetata z domačini. »Kole- sarjenje nama daje občutek svobode, res je lepo čutiti veter v laseh,« je dejala Anja. Dodala je, da jima potovanje s kolesi ustreza tudi zato, ker je kolo poceni prevozno sred- stvo. Zahteva sicer vzdrževa- nje, a dokler noge poganjajo pedale, se lahko premikata »Za tako potovanje je treba najprej imeti močno voljo, veliko motivacije in močno željo. Potem se tudi vse drugo uredi,« pravita popotnici na kolesih. Tako sta vstopili v Kolumbijo. Pot bosta nadaljevali čez Panamo, Kostariko, Nikaragvo, Hondu- ras, El Salvador, Gvatemalo, Mehiko, Združene države Amerike, Kanado in Aljasko. Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 21, 22. maj 2025 DIRKA PO SLOVENIJI ugodni. A glede na to, da na dan ne želiva porabiti več kot deset evrov na osebo, si ho- stla ne privoščiva pogosto,« je dejala Anja. Hrano si velikokrat pri- pravita sami. S sabo vozita ovsene kosmiče, mleko v prahu, oreščke. Sredi dneva pojesta kakšen sendvič. Za večerjo pripravita kakšen topel obrok. Večinoma so na sporedu testenine s tuno. Doslej jima uspeva ostajati znotraj fi nančnega okvirja. Kadar je ob poti kakšna re- stavracija, se včasih odpravita na kosilo. Cene so dostopne, saj za obrok odštejeta do tri evre na osebo. Ne gre pa za kakšne kulinarične presežke, sta dejali. »Na jedilnikih pred- njačijo ocvrt krompir, riž in meso.« Kdaj, če ne zdaj? Kot nepogrešljivo opremo sta opisali skoraj vse, kar to- vorita s seboj. Anja bi najbolj težko pogrešala svoja sončna očala z dioptrijo, saj pravi, da je svet mnogo lepši z njimi. »Tukaj nad ekvatorjem je na- mreč res močna svetloba.« Barbara bi težko potovala brez zložljivih stolčkov. To je razkošje, ki si ga na prvem potovanju nista privoščili, a sta že takrat ugotovili, da jima manjka. »Po naporni vo- žnji se tako lažje spočijeva, a tudi obroke tako zaužijeva bolj človeško.« Kako jima je uspelo, da lahko potovanju namenita kar 19 mesecev? Pet let sta trdo delali, skromno živeli in varčevali. Zato, da sta odšli na pot, sta v službi dali odpo- ved. Glede na njun zastavljen dnevni »budžet« bo vsaka mesečno porabila 300 evrov, v letu dni pa malo manj kot 4 tisoč evrov. »Marsikdo ni pripravljen iti na potovanje s takšnim proračunom, zato ljudje tudi nikoli ne gredo. A že nekajtedensko organi- zirano potovanje po Peruju lahko stane tri tisoč evrov,« pojasnita. Ni se jima težko prilagoditi bolj preprostemu življenju. Kot ugotavljata, so vse, kar potrebujeta, zdrav- je, voda in hrana. Ter to, da na poti srečujeta dobre ljudi. »Življenje je prekratko, da bi zatrli klic, ki sva ga slišali. Le kdaj bova šli, če ne zdaj?« sta zaključili. Foto: osebni arhiv »Že to, da lahko s kolesom opraviva tako dolgo pot, je navdušujoče. Veliko ljudi se na dolge poti odpravlja z avtomobili ali motorji, midve pa imava gorivo kar v nogah,« je dejala Anja Antolič. naprej. Poleg tega je telo ves čas v gibanju. Prepotovati 20 tisoč kilo- metrov s kolesom seveda ni mačji kašelj. Večino poti želi- ta premagati tako. Le del med Kolumbijo in Panamo – ožino Darien – ki velja za težko pre- hodnega in zelo nevarnega, bosta prepotovali s pomočjo ladje. Z domačini imata samo pozitivne izkušnje. Sploh Kolumbijci so zelo odprti in gostoljubni, sta dejali. »Ve- liko domačinov je zagretih za kolesarjenje, številni naju ogovorijo,« sta povedali sogo- vornici, ki sta v času našega pogovora na jugu Kolumbije bivali v kolesarski hiši Casa de ciclistas. Kolesarji lahko tam prespijo brezplačno in iz- menjajo izkušnje z drugimi, ki jim je blizu takšen način potovanja. Vsi, ki jih zanima njuna kolesarska dogodivščina, lahko spremljate njun pro- fi l The Bike Wanderers na Facebooku in Instagramu. Hvaležni bosta za kakršno- koli podporo in donacijo, da bosta lažje poravnali vsaj del stroškov podviga. Njun TRR pri OTP banki je SI56 0400 1002 2023 451. Hotel pod zvezdami Vse, kar potrebujeta, ima- ta s sabo na kolesih. Njun glavni način prenočevanja je namreč divje kampiranje. Včasih za namig, kje se lahko ustalita, vprašata domačine. Velikokrat si pomagata z apli- kacijo iOverlander, kjer tudi drugi popotniki zapišejo, točke, kamor je pametno po- staviti šotor. Ob koncih tedna ga postavita pod nadstrešek katere od šol, saj je v deževni dobi pametno imeti zavetje. »Hostli so v teh krajih precej Utrinek, ko sta s prijateljico Leno, ki prihaja iz Švedske, dosegli ekvator. V nacionalnem parku Cotopaxi Oglas NT&RC_137x195mm_SK v objemu zlahtnih zgodb Obcina SK_14.5.2025 petek, 16. maj 2025 10:38:06 Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 21, 22. maj 2025 5. 6. 2025 5. 6. 2025 31. Kolesarska dirka po Sloveniji ŠTORE med 13. in 14. uro DIRKA PO SLOVENIJI »Veliko ljudi se na dolge poti odpravlja z avtomo- bili ali motorji, midve pa imava gorivo kar v nogah.« Tako se radi pošalita Anja Antolič s Svetega Štefana v občini Šmarje pri Jelšah in Barbara Marčič iz Rač. Že leta 2018 sta se v Argentini podali na kolesarsko pustolovščino in želeli priti vse do Mehike. Epidemija koronavirusa je prekrižala njune načrte. Klic svobode ni pojenjal, zato sta dekleti začrtali novo pot od Ek- vadorja do Aljaske. V predvidoma 19 mesecih želita s kolesi prepotovati 20 tisoč kilometrov. TINA STRMČNIK Anja Antolič in Barbara Marčič bosta 19 mesecev kolesarili od Ekvadorja do Aljaske Žene ju radovednost, kaj se skriva za naslednjim ovinkom »Domačim ob najini odlo- čitvi, da greva spet na pot, ni bilo najbolj preprosto. Tudi nama se ni bilo lahko posloviti od najdražjih, a to je neizbežno,« je opisala Barbara in z Anjo pojasnila, da je pot med Ekvadorjem in Aljasko nadaljevanje nju- ne prve kolesarske odprave. Leta 2018 sta kolesarjenje začeli na jugu Argentine v mestu Ushuaia. Njun cilj je bil prepotovati vse države Južne in Srednje Amerike, kjer govorijo špansko. Želeli sta priti vse do Mehike. Po letu in pol sta zara- di epidemije pot končali v Ekvadorju, v bližini mesta Quito. Zato sta zdaj pot na- daljevali prav v tem drugem najvišje ležečem glavnem mestu na svetu. Ko sta pri- speli na letališče, ju je priča- kal znan občutek. Zdelo se jima je precej domače. Bar- bara je prve dni sicer čutila nekaj strahu. »Čeprav imava kar dobro začrtano pot, sem čutila malo vznemirjenja pred neznanim. Nato sva ujeli ritem kolesarjenja, po- stavljanja šotora. Po prihodu v Kolumbijo sva začutili izje- mno prijaznost domačinov, ki so naju pozdravljali, nama želeli srečno pot. Dobili sva tudi družbo, saj se nama je na delu poti pridružila prija- teljica s Švedske.« Navdušujoča naravna čudesa Na potovanje se zaradi službenih obveznosti nista posebej pripravljali. Delali sta skoraj vse do odhoda. V za- dnjem letu sta sicer poskušali biti čim bolj dejavni, hodili sta na pohode in kolesarili. Lani jeseni sta se odpravili na desetdnevni krog po zahodni Sloveniji. »Na poti postopoma dobivava kondicijo. Leta 2018 sva s sabo vzeli preveč prtlja- ge, zdaj sva se držali načela manj je več. Veliko razmisle- ka sva namenili izbiri nado- mestnih delov za kolesa. To je pomembno, saj jih tukaj ni tako preprosto dobiti kot v Evropi.« Za njima je približno me- sec potovanja. Pot ju je doslej po besedah Anje bogatila na vsakem kilometru. S kolesi sta prevozili čudovite kraje, pedala sta poganjali do kra- terskega jezera Quilotoa v Ekvadorju in se tam podali na 12-kilometrski pohod. Potovali sta skozi nacionalni park Cotopaxi, ki je znan po stratovulkanu. Vozili sta se na 4 tisoč metrih nadmorske višine in občudovali slikovito pokrajino, imenovano Pára- mo. »Vsa ta naravna čudesa, ki jih skriva pokrajina, so navdušujoča. Uživava tudi ob okušanju hrane, ki je močno drugačna od evropske. V tem okolju imajo številne sadeže, ki jih v Sloveniji ne poznamo. Z veseljem jih poskusiva in se nato odločiva, ali so nama všeč ali ne. Hvaležni sva tudi za vsa srečanja z ljudmi,« sta dejali. Precejšnji napori za telo V Južni Ameriki je trenu- tno deževno obdobje, kar pomeni, da ju ob popoldne- vih redno spremljajo padavi- ne. Včasih začne deževati že dopoldne, kar je precejšen izziv za kolesarjenje. Zgo- dilo se je že, da sta samo v enem dnevu doživeli skoraj celo vremensko paleto, le snega ne. Zaradi spremenlji- vega vremena morata včasih hitro prekiniti kolesarjenje in se raje zatečeta pod stre- ho. Zdravje jima zaenkrat do- bro služi. Ker tak način poto- vanja prinaša ogromno kole- sarjenja v klanec in ker ima vsaka od njiju na kolesu še približno 20 kilogramov pr- tljage, je fi zični napor zanju vseeno ogromen šok za telo. »Zelo sva utrujeni, a priča- kujeva, da se bo telo posto- poma navadilo na napore.« Ko sta se v delu potovanja spustili na nižjo nadmorsko višino, kjer je bilo bolj toplo, so ju pošteno opikali komar- ji. Čeprav sta uporabili raz- pršilo proti tem nadležnim žuželkam, je vsaka samo na nogah imela po 50 pikov, kar je bilo zaradi srbenja zelo mučno. Že zamenjali zavorne ploščice Vsakodnevna dolžina poti je odvisna od terena. Če je pred njima velik vzpon, naredita od 25 do 30 kilo- metrov. Če ju čaka manj razgiban teren, prepeljeta tudi 50 kilometrov. Vmes si vzameta kakšen dan ali dva za počitek in za oglede zani- mivosti. Takrat tudi očistita kolesi, preverita zavore. »Po spustu z Andov, ko sva pri- šli pred vrata amazonskega dela Kolumbije, sva morali že menjati zavorne plošči- ce.« S svojim izborom koles sta nasploh zelo zadovolj- ni. Uporabljata pnevmatike brez zračnic, gre za sistem tako imenovanih plaščev »tubeless« s tesnilno tekoči- no. Čeprav je na poti veliko stekla, trnov in žebljev, še nista imeli predrtega plašča. Kako po naporih iščeta mo- tivacijo? Anja je povedala, da ju vodi želja po odkrivanju tega, kar se skriva za nasle- dnjim ovinkom. Zanima ju, kaj jima bo prinesel naslednji dan. Na poti ju osrečujejo majhne stvari. Kot na primer, ko ju je v Kolumbiji ustavila domačinka in jima je za to, da bi lažje premagovali pot, podarila domač sir. »To nama daje zagon in energijo,« sta dejali. V trenutkih, ko imata pri sebi le še liter vode, jima zmanjkuje hrane, naslednja vas pa je precej oddaljena, sta prisiljeni energijo za nadaljevanje poti poiskati v sebi. Izjemen občutek svobode Nove države s pomočjo ko- lesa radi odkrivata, ker jima tak način omogoča hitrost po- tovanja, ki obema zelo ustre- za. Pogosto se ustavita in se odpravita na kakšen ogled. Ko sestopita s koles, radi po- klepetata z domačini. »Kole- sarjenje nama daje občutek svobode, res je lepo čutiti veter v laseh,« je dejala Anja. Dodala je, da jima potovanje s kolesi ustreza tudi zato, ker je kolo poceni prevozno sred- stvo. Zahteva sicer vzdrževa- nje, a dokler noge poganjajo pedale, se lahko premikata »Za tako potovanje je treba najprej imeti močno voljo, veliko motivacije in močno željo. Potem se tudi vse drugo uredi,« pravita popotnici na kolesih. Tako sta vstopili v Kolumbijo. Pot bosta nadaljevali čez Panamo, Kostariko, Nikaragvo, Hondu- ras, El Salvador, Gvatemalo, Mehiko, Združene države Amerike, Kanado in Aljasko. Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 21, 22. maj 2025 DIRKA PO SLOVENIJI ugodni. A glede na to, da na dan ne želiva porabiti več kot deset evrov na osebo, si ho- stla ne privoščiva pogosto,« je dejala Anja. Hrano si velikokrat pri- pravita sami. S sabo vozita ovsene kosmiče, mleko v prahu, oreščke. Sredi dneva pojesta kakšen sendvič. Za večerjo pripravita kakšen topel obrok. Večinoma so na sporedu testenine s tuno. Doslej jima uspeva ostajati znotraj fi nančnega okvirja. Kadar je ob poti kakšna re- stavracija, se včasih odpravita na kosilo. Cene so dostopne, saj za obrok odštejeta do tri evre na osebo. Ne gre pa za kakšne kulinarične presežke, sta dejali. »Na jedilnikih pred- njačijo ocvrt krompir, riž in meso.« Kdaj, če ne zdaj? Kot nepogrešljivo opremo sta opisali skoraj vse, kar to- vorita s seboj. Anja bi najbolj težko pogrešala svoja sončna očala z dioptrijo, saj pravi, da je svet mnogo lepši z njimi. »Tukaj nad ekvatorjem je na- mreč res močna svetloba.« Barbara bi težko potovala brez zložljivih stolčkov. To je razkošje, ki si ga na prvem potovanju nista privoščili, a sta že takrat ugotovili, da jima manjka. »Po naporni vo- žnji se tako lažje spočijeva, a tudi obroke tako zaužijeva bolj človeško.« Kako jima je uspelo, da lahko potovanju namenita kar 19 mesecev? Pet let sta trdo delali, skromno živeli in varčevali. Zato, da sta odšli na pot, sta v službi dali odpo- ved. Glede na njun zastavljen dnevni »budžet« bo vsaka mesečno porabila 300 evrov, v letu dni pa malo manj kot 4 tisoč evrov. »Marsikdo ni pripravljen iti na potovanje s takšnim proračunom, zato ljudje tudi nikoli ne gredo. A že nekajtedensko organi- zirano potovanje po Peruju lahko stane tri tisoč evrov,« pojasnita. Ni se jima težko prilagoditi bolj preprostemu življenju. Kot ugotavljata, so vse, kar potrebujeta, zdrav- je, voda in hrana. Ter to, da na poti srečujeta dobre ljudi. »Življenje je prekratko, da bi zatrli klic, ki sva ga slišali. Le kdaj bova šli, če ne zdaj?« sta zaključili. Foto: osebni arhiv »Že to, da lahko s kolesom opraviva tako dolgo pot, je navdušujoče. Veliko ljudi se na dolge poti odpravlja z avtomobili ali motorji, midve pa imava gorivo kar v nogah,« je dejala Anja Antolič. naprej. Poleg tega je telo ves čas v gibanju. Prepotovati 20 tisoč kilo- metrov s kolesom seveda ni mačji kašelj. Večino poti želi- ta premagati tako. Le del med Kolumbijo in Panamo – ožino Darien – ki velja za težko pre- hodnega in zelo nevarnega, bosta prepotovali s pomočjo ladje. Z domačini imata samo pozitivne izkušnje. Sploh Kolumbijci so zelo odprti in gostoljubni, sta dejali. »Ve- liko domačinov je zagretih za kolesarjenje, številni naju ogovorijo,« sta povedali sogo- vornici, ki sta v času našega pogovora na jugu Kolumbije bivali v kolesarski hiši Casa de ciclistas. Kolesarji lahko tam prespijo brezplačno in iz- menjajo izkušnje z drugimi, ki jim je blizu takšen način potovanja. Vsi, ki jih zanima njuna kolesarska dogodivščina, lahko spremljate njun pro- fi l The Bike Wanderers na Facebooku in Instagramu. Hvaležni bosta za kakršno- koli podporo in donacijo, da bosta lažje poravnali vsaj del stroškov podviga. Njun TRR pri OTP banki je SI56 0400 1002 2023 451. Hotel pod zvezdami Vse, kar potrebujeta, ima- ta s sabo na kolesih. Njun glavni način prenočevanja je namreč divje kampiranje. Včasih za namig, kje se lahko ustalita, vprašata domačine. Velikokrat si pomagata z apli- kacijo iOverlander, kjer tudi drugi popotniki zapišejo, točke, kamor je pametno po- staviti šotor. Ob koncih tedna ga postavita pod nadstrešek katere od šol, saj je v deževni dobi pametno imeti zavetje. »Hostli so v teh krajih precej Utrinek, ko sta s prijateljico Leno, ki prihaja iz Švedske, dosegli ekvator. V nacionalnem parku Cotopaxi Oglas NT&RC_137x195mm_SK v objemu zlahtnih zgodb Obcina SK_14.5.2025 petek, 16. maj 2025 10:38:06 Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 21, 22. maj 2025 DIRKA PO SLOVENIJI V Sloveniji večino poti še vedno opravimo z avto- mobili, odkar imamo v krajih na Celjskem vedno več kolesarskih povezav, pa smo priča pravcati kolesar- ski revoluciji. Je bolje izbrati klasično ali električno kolo? V podjetju Kolesa NewBike opažajo, da nekateri na električna kolesa še vedno gledajo z različnimi predsodki. Najpogostejši med njimi se glasi, da so električna kolesa zgolj izbira za lenuhe. Je res tako? TINA STRMČNIK Električna kolesa – kljub prednostim še vedno v primežu predsodkov Je električno kolo izbira le za lenuhe? Mnogi Slovenci tudi za najkrajše razdalje, za vožnjo do službe ali šole, še vedno večinoma uporabljajo avto- mobil. Zaradi osveščanja o pomenu trajnostne mobil- nosti in zdravja verjetno marsikdo že razmišlja, da bi presedlal na kolo. Bar- bara Arh, strokovnjakinja za kolesa v podjetju Kolesa NewBike, je dejala, da so si navadna mestna kolesa in električna kolesa glede izkušnje vožnje podobna v marsičem. Tako pri vožnji na navadnem kot na elek- tričnem kolesu sedimo na sedežu, držimo krmilo in uživamo v svežem zraku ter naravi. Po njenih besedah je pri obeh vrstah koles osnovna mehanika vožnje enaka – pri e-kolesu naredimo enako število vrtljajev pedala kot pri navadnem kolesu. To pomeni, da tudi z vožnjo e- -kolesa ostajamo dejavni in vključeni v proces vožnje. Seveda nam električni motor pomaga premagovati ovire in omogoča hitrejše premago- vanje razdalj. »Ta kombina- cija fi zične dejavnosti in teh- nološke podpore omogoča, da se vožnja z e-kolesom pre- obrazi v prijetno izkušnjo, ki je dostopna širšemu krogu ljudi ne glede na njihovo fi zično pripravljenost. Tako električno kolo ne le da ohra- nja fi zično dejavnost, temveč jo tudi poenostavi in olajša,« je povedala. Za kakšne razdalje zadostuje? V NewBikeu priporoča- jo, da za vožnjo na kratkih razdaljah, kot je pot v služ- bo in nazaj, ljudje izberejo navadno mestno kolo. »Če se redno vozite le od 2 do 4 kilometre, bo klasično kolo povsem zadostovalo, saj omogoča preprosto in učin- kovito premagovanje teh raz- dalj,« pravi Arhova. Električ- no kolo priporoča tistim, ki se podajajo na daljše poti ali se soočajo z zahtevnejšimi tereni, kjer jim bo dodatna električna podpora prišla prav. Predsodek o lenobi: Kdo ga res izreka? Predsodek, da je električ- no kolo za lenuhe, imajo po opažanju Barbare Arh po- gosto tisti, ki sami niso de- javni, ki ne skrbijo za zdrav način življenja ali nimajo Barbara Arh, strokovnjakinja za kolesa v podjetju Kolesa NewBi- ke, je strastna mestna kolesarka in ljubiteljica kakovostnih koles. Novi TEDNIK št. 23 09.06.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 23, 9. junij 2022 RAZPORED ETAP: 1. etapa sreda, 15. junij Nova Gorica- Postojna 164,7 km 2. etapa četrtek, 16. junij Ptuj – Rogaška Slatina 174,1 km 3. etapa petek, 17. junij Žalec - Celje 144,6 4. etapa sobota, 18. junij Laško – Velika planina 152,5 5. etapa nedelja, 19. junij Vrhnika – Novo mesto 156,1 DOLŽINA DIRKE: 792 km https://tourofslovenia.si/sl www.tourofslovenia.si RAZPORED ETAP: 1. etapa sreda, 4. junij Piran - Škofljica 168,7 km 2. etapa četrtek, 5. junij Velenje - Rogaška Slatina 174,1 km 3. etapa petek, 6. junij Majšperk - Ormož 173,4 km 4. etapa sobota, 7. junij Maribor - Golte 175,2 km 5. etapa nedelja, 8. junij Litija - Novo mesto 156,1 km DOLŽINA DIRKE: 799 km Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 21, 22. maj 2025 DIRKA PO SLOVENIJI 5. junij Kolesarska dirka Po Sloveniji 2. etapa skozi Celje leteči cilj na Celjski koči Barbara Arh: »Verjamem, da je zmanjšanje odvisnosti od avtomobilov ključno za trajnostno prihodnost naših mest. Spodbujanje uporabe e-koles ne prispeva le k zmanjšanju prometnih zastojev in onesnaževanja, temveč tudi izboljšuje zdravje in dobro počutje posameznikov.« ODSLEJ TUDI V CELJU & VELENJU! Ulica Svežih idej 10 3320 VELENJE EPC Stara vas ŠIROKA PONUDBA KOLES & E-KOLES / SERVIS SUBVENCIJA / NAKUP NA OBROKE več na a2u.si KJE? KJE? KAJ & KAKO? Kidričeva ulica 24 3000 CELJE Gostišče v zavetju gozdov in neokrnjene narave www.gtc902.com www.voda902.com Voda 902 d.o.o., Podlom 8, 1242 Stahovica, Slovenija +386 (0)41 689 865 voda@902.si Predsodek, da je električno kolo za lenuhe, imajo po opažanju Barbare Arh pogosto tisti, ki sami niso dejavni, ki ne skrbijo za zdrav način življenja ali nimajo zdravstvenih omejitev, ki bi jih omejevale pri vožnji klasičnega kolesa. zdravstvenih omejitev, ki bi jih omejevale pri vožnji kla- sičnega kolesa. Sogovornica pojasnjuje, da električno kolo ne prispeva k pasiv- nosti uporabnika, ampak prav to prevozno sredstvo prispeva k njegovemu bolj dejavnemu življenju. »E-ko- lo namreč omogoča, da se premikamo hitreje in lažje. Namesto da bi se osredoto- čili na predsodke, bi morali raje spodbujati odprtost do različnih oblik mobilnosti, ki lahko izboljšajo našo fi zič- no kondicijo in prispevajo k trajnostni prihodnosti.« Na voljo so subvencije Če razmišljate o nakupu e-kolesa, je dobro razmisliti o subvenciji, ki jo trenutno dodeljuje Borzen. Subven- cionira mestna, zložljiva in transportna kolesa, torej tudi kolesa, ki so primerna za vožnjo v službo, trgovino in po drugih dnevnih opravkih. Kot še pojasnjuje Barbara Arh, so takšna kolesa dobra izbira tudi za daljše izlete, saj lahko z njimi prevozite tudi sto kilometrov in več. »E-kolo ni le praktična izbi- ra za mestne vožnje, temveč tudi odlična priložnost za odkrivanje novih poti in uži- vanje v naravi,« je dejala. In dodala, da ljudje, ki nimajo e-koles, za takšne vožnje raje izberejo avtomobil, s čimer zamudijo priložnost za ak- tivno preživljanje prostega časa. »Z električnim kolesom lahko združite vsakodnevno mobilnost in užitek v naravi, kar vam omogoča, da izko- ristite svoj konec tedna na povsem nov način.« Brez naprezanja po daljših poteh Sogovornica je dejala, da so e-kolesa v nekaterih pri- merih za podporo zdravju celo primernejša od nava- dnih koles, še posebej pri mestnem in primestnem kolesarjenju. Zaradi elek- trične podpore lahko kole- sarji ohranjajo zmerno de- javnost brez prekomernega naprezanja telesa. V vožnji lahko tako uživajo tudi tisti, ki nimajo vrhunske fi zične pripravljenosti. Dodala je še, da ima e-kole- sarjenje prednosti tudi za lju- di z različnimi zdravstvenimi težavami, saj zmerna telesna dejavnost izboljšuje srčno funkcijo, znižuje krvni tlak in pomaga pri nadzoru telesne teže. Medtem ko bi se kdo, ki ima težave s sklepi ali z diha- njem, že odpovedal vožnji s klasičnim kolesom, lahko s pomočjo električnega kolesa uživa v kolesarjenju. Tovrstno kolo je po besedah Arhove odlična izbira za okrevanje po poškodbah. Preživljanje časa v naravi pozitivno vpliva tudi na duševno zdravje. Foto: Andraž Purg Kolesarska pot Štrekna Velenje – Dravograd – VisitSaleska Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 21, 22. maj 2025 DIRKA PO SLOVENIJI 5. junij Kolesarska dirka Po Sloveniji 2. etapa skozi Celje leteči cilj na Celjski koči Barbara Arh: »Verjamem, da je zmanjšanje odvisnosti od avtomobilov ključno za trajnostno prihodnost naših mest. Spodbujanje uporabe e-koles ne prispeva le k zmanjšanju prometnih zastojev in onesnaževanja, temveč tudi izboljšuje zdravje in dobro počutje posameznikov.« ODSLEJ TUDI V CELJU & VELENJU! Ulica Svežih idej 10 3320 VELENJE EPC Stara vas ŠIROKA PONUDBA KOLES & E-KOLES / SERVIS SUBVENCIJA / NAKUP NA OBROKE več na a2u.si KJE? KJE? KAJ & KAKO? Kidričeva ulica 24 3000 CELJE Gostišče v zavetju gozdov in neokrnjene narave www.gtc902.com www.voda902.com Voda 902 d.o.o., Podlom 8, 1242 Stahovica, Slovenija +386 (0)41 689 865 voda@902.si Predsodek, da je električno kolo za lenuhe, imajo po opažanju Barbare Arh pogosto tisti, ki sami niso dejavni, ki ne skrbijo za zdrav način življenja ali nimajo zdravstvenih omejitev, ki bi jih omejevale pri vožnji klasičnega kolesa. zdravstvenih omejitev, ki bi jih omejevale pri vožnji kla- sičnega kolesa. Sogovornica pojasnjuje, da električno kolo ne prispeva k pasiv- nosti uporabnika, ampak prav to prevozno sredstvo prispeva k njegovemu bolj dejavnemu življenju. »E-ko- lo namreč omogoča, da se premikamo hitreje in lažje. Namesto da bi se osredoto- čili na predsodke, bi morali raje spodbujati odprtost do različnih oblik mobilnosti, ki lahko izboljšajo našo fi zič- no kondicijo in prispevajo k trajnostni prihodnosti.« Na voljo so subvencije Če razmišljate o nakupu e-kolesa, je dobro razmisliti o subvenciji, ki jo trenutno dodeljuje Borzen. Subven- cionira mestna, zložljiva in transportna kolesa, torej tudi kolesa, ki so primerna za vožnjo v službo, trgovino in po drugih dnevnih opravkih. Kot še pojasnjuje Barbara Arh, so takšna kolesa dobra izbira tudi za daljše izlete, saj lahko z njimi prevozite tudi sto kilometrov in več. »E-kolo ni le praktična izbi- ra za mestne vožnje, temveč tudi odlična priložnost za odkrivanje novih poti in uži- vanje v naravi,« je dejala. In dodala, da ljudje, ki nimajo e-koles, za takšne vožnje raje izberejo avtomobil, s čimer zamudijo priložnost za ak- tivno preživljanje prostega časa. »Z električnim kolesom lahko združite vsakodnevno mobilnost in užitek v naravi, kar vam omogoča, da izko- ristite svoj konec tedna na povsem nov način.« Brez naprezanja po daljših poteh Sogovornica je dejala, da so e-kolesa v nekaterih pri- merih za podporo zdravju celo primernejša od nava- dnih koles, še posebej pri mestnem in primestnem kolesarjenju. Zaradi elek- trične podpore lahko kole- sarji ohranjajo zmerno de- javnost brez prekomernega naprezanja telesa. V vožnji lahko tako uživajo tudi tisti, ki nimajo vrhunske fi zične pripravljenosti. Dodala je še, da ima e-kole- sarjenje prednosti tudi za lju- di z različnimi zdravstvenimi težavami, saj zmerna telesna dejavnost izboljšuje srčno funkcijo, znižuje krvni tlak in pomaga pri nadzoru telesne teže. Medtem ko bi se kdo, ki ima težave s sklepi ali z diha- njem, že odpovedal vožnji s klasičnim kolesom, lahko s pomočjo električnega kolesa uživa v kolesarjenju. Tovrstno kolo je po besedah Arhove odlična izbira za okrevanje po poškodbah. Preživljanje časa v naravi pozitivno vpliva tudi na duševno zdravje. Foto: Andraž Purg Kolesarska pot Štrekna Velenje – Dravograd – VisitSaleska Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 XXXX Št. 21, 22. maj 2025 Novi TEDNIK št. 21 23. 5. 2024  COLOR CMYK stran 30 Št. 21, 23. maj 2024 PRAZNIČNO Z OBČINO ZREČE OBČINA ZREČE DRAGI SOKRAJANKE IN SOKRAJANI, SPOŠTOVANI ZREČANKE IN ZREČANI! VSE NAJBOLJŠE IN DOBRE ŽELJE V VSAK VAŠ DOM IN VSAKEMU OD VAS! Župan mag. Boris Podvršnik Občina Zreče praznuje in z njo tudi mi, občani. Občinski praznik bodo po- častili s pestrim prireditve- nim programom, pri čemer bodo 30. maja prerezali otvo- ritveni trak v stanovanjski soseski Zeleni gaj. Kot pravi župan Boris Podvršnik, je v njej 22 novih komunalno ure- jenih parcel za individualno stanovanjsko gradnjo. Kakšno je povpraševanje po parcelah? Precejšnje. Devet parcel, ki so bile v občinski lasti, je že prodanih. In ena od lastnic parcele bo kmalu začela gra- diti hiše. Na zadnji seji so ob- činski svetniki sprejeli odlok, s katerim so ulico v tej stano- vanjski soseski poimenovali po pokojnem gospodarstve- niku Marjanu Osoletu, ki je pustil neizbrisen pečat v razvoju in zagotavljanju po- gojev za ustanovitev občine. Letos spomladi bi dopolnil častitljivih sto let. Sicer pa je občina pravkar začela po- stopek sprejemanja novega občinskega podrobnega pro- storskega načrta (OPPN) v Dobrovljah, kjer je predvide- nih od 14 do 17 novih parcel za individualno stanovanjsko gradnjo. Postopek OPPN bo trajal približno leto, potem bo parcele komunalno uredil za- sebni vlagatelj. Kako kaže z blokovsko gradnjo? Občina ima v la- sti približno sto najemnih blokovskih stanovanj. Bo kmalu na voljo še kakšno? Naj spomnim, da smo lani predali namenu šest blo- kovskih stanovanj, ki jih je občina uredila z republiškim Župan mag. Boris Podvršnik ob prihajajočem prazniku občine Zreče Tri desetletja gospodarji na svojem So Zreče mesto sreče? Zrečani bi najbrž odgovorili, kakor za koga in kakor kdaj. A mesto ima svojo Srečno ploščad, na kateri so vrstijo družabni dogodki, prireditve in pra- znovanja. Razlog za praznovanje bo v prihajajočih dneh ponudil občinski praznik, saj ga v Zrečah obeležujejo 29. maja, in sicer v spomin na dan, ko so se Zrečani na referen- dumu množično odločili za ustanovitev samostojne občine. Letos mineva 30 let od tega prelomnega dogodka, zato bo obletnica po besedah župana mag. Borisa Podvršnika, ki zreško lokalno skupnost vodi že peti mandat, nekakšna rdeča nit prazničnega utripa. BARBARA FURMAN Zreški župan mag. Boris Podvršnik (Foto: arhiv občine) stanovanjskim skladom. Predvidoma čez dve ali tri leta načrtujemo gradnjo dveh blokov nasproti tržnice v sre- dišču mesta. Kako daleč so prizadeva- nja za prostorsko ureditev zreškega mestnega sredi- šča? Pripravili smo idejne za- snove in urbanistični del pro- jekta, ki predvideva ureditev poslovnega centra, doma kul- ture, zdravstvenega doma in prostorov za občinsko upra- vo. Tako bodo Zreče pridobi- »Otvoritveni trak bomo 30. maja prerezali v stanovanjski soseski Zeleni gaj, kjer je 22 novih komunalno urejenih parcel za individualno stanovanjsko gradnjo. Povpraševanje je precejšnje. Ulico v tej stanovanjski soseski smo poimenovali po pokojnem gospodarstveniku in vizionarju Marjanu Osoletu.« le prepoznaven trg. Na tem območju je prav tako pred- videna gradnja vrtca. A to so dolgoročnejši načrti, saj naj bi jih uresničili v naslednjih letih. Lanske avgustovske po- plave so zreški občini si- cer prizanesle, a so škodo povzročila poletna neurja s točo. Ste posledice že uspeli odpraviti? Največ škode so povzročili plazovi in udori, poškodova- nih je bilo več gozdnih cest, javnih poti in lokalnih cest; deloma so bile poplavljene hiše v Ljubnici in Loški Gori. Del poškodovanega cestišča v Ljubnici smo že asfaltirali, ob reki Dravinji smo uredili zaščitne zložbe. Direkcija za vode RS pripravlja sanacijski program celovite protipoplav- ne zaščite urejanja vodoto- kov, s katerim predvideva v letih 2024 in 2025 nameniti približno 850 tisoč evrov. Gle- de sanacije po lanskih neur- jih smo precej postorili sami tako z lastnimi proračunski- mi sredstvi kot tudi z denar- jem, ki ga je zagotovila drža- va. Prejeli smo približno pol milijona evrov in takšen vlo- žek predvidevamo tudi za le- tos. Trenutno se ukvarjamo s sanacijo plazišča na Gorenju, kjer je odneslo del cestišča in ga je treba z betonskimi sidri in gredo stabilizirati. Med- tem smo že izbrali izvajalca za sanacijo plazišča Štravs, ki ogroža stanovanjsko hišo na Skomarju. Na Ljubnici smo začasno zavarovali brežino cestišča, načrtujemo tudi sa- nacijo udora ob cesti pri kme- tiji Banovšek na Gorenju ter sanacijo plazov ob stavbah na Padeškem vrhu, Loški Gori in Boharini … Zaradi birokratskih za- pletov je Občina Zreče v projektu Odvajanje in čišče- nje odpadne vode v porečju Dravinje ostala brez dela sofi nanciranja za gradnjo vodovoda v višini 276 tisoč evrov. Kako bo nadomestila ta denar? V projektu, ki ga omenjate, smo več kot 850 tisoč evrov evropskega denarja uspeli po- črpati, res pa je, da smo ostali brez predvidenih 276 tisoča- kov. Upamo, da bomo pribli- žno tolikšen znesek zagoto- vili na razpisu za kohezijska sredstva iz naslova okrevanja in odpornosti. Če bomo ta de- nar dobili, ga bomo vložili v zagotavljanje novih vodnih virov na Stranicah, s čimer bomo tamkajšnjim prebival- cem lahko zagotovili boljšo in varnejšo vodooskrbo. Izvajal- »Pomembno se mi zdi, da je v procesu denacionalizacije Občina Zreče pridobila in obdržala ključna zemljišča na Rogli, tako da ostajamo gospodarji na svojem.« »30-letnico občine bomo obeležili s publikacijo Lokalna samouprava na Zreškem, ki jo bomo javnosti predstavili v začetku junija.« ca del smo že izbrali. Preno- ve je potreben tudi vodovod Gračič–Bezina, ki je sicer v sosednji konjiški občini, a se iz njega z vodo oskrbuje tudi 11 odstotkov prebival- cev zreške in tolikšen delež iz oplotniške občine. Gre za velik fi nančni zalogaj, upamo, da bomo potreben denar s konjiško in z oplo- tniško občino zagotovili iz tako imenovanih sredstev dogovora za razvoj regij aktualne fi nančne evropske perspektive. Pobuda zasebnih vlaga- teljev za gradnjo vetrnih elektrarn na Pohorju – sta- le naj bi tudi v bližini tu- rističnega središča na Ro- gli – je v javnosti dvignila precej prahu. Zdi se, da so ostra nasprotovanja civilne iniciative in številnih pred- stavnikov lokalnih sku- pnosti vendarle zalegla. Bojim se, da ni tako. Ima- mo namreč informacije, da naj bi se že začel postopek za pripravo novega držav- nega prostorskega načrta za postavitev 86 vetrnih elek- trarn na Pohorju. Občina Zreče tudi z največjimi podjetji Unior, GKN Driveline, Marovt, Unitur in Weiler Abresi- ves dobro sodeluje. Bo tako tudi v prihodnje? Glede na to, da se razmere v gospo- darstvu spreminjajo – v podjetju Unior prihaja do menjave vodstva, Weiler Abresive je prešel v ame- riško lastništvo, prizadeva- nja za prodajo Uniturja se nadaljujejo. Menim, da spremembe do- brega sodelovanja ne bodo skrhale. Veliko je odvisno tudi od makroekonomskih razmer v Evropi. V priho- dnost gledam z zmernim optimizmom. Zavedam se, da je vez med gospodar- stvom oziroma turizmom ter občani v našem okolju izrazitejša, saj so v preteklo- sti prav prebivalci in delovne organizacije z udarniškim delom in samoprispevkom zagotavljali razvoj turistič- ne infrastrukture. Zato je ta tema za naše ljudi toliko bolj občutljiva. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja so Zreče doživljale izrazit razvojni zagon, števi- lo prebivalcev v mestu se je potrojilo. Zato so nekateri to obdobje poimenovali kar »zre- ška pravljica.« Pomembno se mi zdi, da je v procesu dena- cionalizacije Občina Zreče pridobila in obdržala ključna zemljišča na Rogli, tako da ostajamo gospodarji na svo- jem. Seveda občina ostaja od- prta za razvojne naložbe v tu- rizmu tudi v prihodnje. Doslej smo imeli dobre izkušnje. V javno-zasebnem partnerstvu z Uniturjem smo uredili teka- ški poligon na Rogli, tam smo v sodelovanju s tujim vlaga- teljem zgradili turistično zelo priljubljeno doživetje Pot med krošnjami. Verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Kmalu bomo ponudili odprtje tudi novega visečega tobogana na Mašin žagi. K dobremu sobivanju v lokalni skupnosti pripo- morejo tudi občani. Vsako leto ob občinskem prazni- ku nekatere izpostavite in se jim zahvalite z občin- skim priznanjem. Kdo so letošnji prejemniki zlate- ga, srebrnega in bronaste- ga grba? Bronasti grb Občine Zreče bo prejela Alenka Hren, saj je vrsto let dejavna v ročno- delskem klubu Mravljica, ki deluje pod okriljem zre- škega turističnega društva. Prejemnica srebrnega grba je Tatjana Kotnik, predse- dnica krajevne organizacije Rdečega križa, v društvu upokojencev je vodila pro- jekt Starejši za starejše. Zlati grb bo šel v roke lite- rarnemu ustvarjalcu Anto- nu Gričniku. Je raziskova- lec ljudskega blaga oziroma kulturne dediščine Zreškega Pohorja. Zanimive vsebine je strnil v več knjigah. Piše tudi besedila za narodnoza- bavno glasbo. Občina Zreče praznuje 30 let od odločitve za samostoj- no pot. Toda prve pobude za samostojno občine so se pojavile že pred letom 1994. Res je, Marjan Osole na primer si je za samostojno zreško občino prizadeval že sredi 80. let prejšnjega stole- tja. A v času socializma to ni bilo izvedljivo. Je pa takratna skupščina občine Slovenske Konjice leta 1987 Zreče raz- glasila za mesto, s čimer je na simbolen način potrdila, da so Zreče dosegle korenit razvojni preskok. Zrečani so priložnost za osamosvojitev izkoristili z uvedbo lokalne samouprave leta 1994, ko so se na referendumu množič- no odločili za osamosvojitev. To je zagotovo eden najpo- membnejših zgodovinskih mejnikov oziroma dosežkov na Zreškem. Ta jubilej bomo obeležili s publikacijo Lokalna samou- prava na Zreškem, ki jo bomo javnosti predstavili v začetku junija. V njej na približno 150 straneh s pisnim in fotograf- skim dokumentarnim gradi- vom podrobneje predstavlja- mo razvoj državne oblasti na eni in zreške lokalne samou- prave na drugi strani. V teh 172 letih se je v šestih državah zvrstilo precej reform lokalne samouprave in v teh odločilnih procesih je sodelo- valo veliko uspešnih politikov, ki so odločilno tlakovali našo uspešno razvojno pot. V knjigi predstavljamo tudi najzaslu- žnejše posameznike – častne občane Zreč. Prvi med njimi je Franc Videčnik. Vsem tem v priznanje in zahvalo posve- čamo to publikacijo, ki pred- stavlja pomemben korak pri osvetljevanju naše krajevne zgodovine ter vzpostavljanju in delovanju lokalnih oblasti na Zreškem. »Ker sem pristaš tradicionalnih vrednot, stavim na moč povezovanja in sodelo- vanja v lokalni skupnosti, predvsem pa menim, da je pri njenem razvoju potrebno ohranjati pristno identiteto okolja in med prebivalci negovati občutek pripadnosti,« poudarja mag. Boris Podvršnik pred prihajajočim občinskim praznikom, 30. ma- jem. Letošnje praznovanje bo še posebej slovesno, saj mineva 30 let od ustanovitve zreške občine. »Odločitev za samostojno občino je bila pravilna, saj se je kakovost življenja Zrečank in Zrečanov izboljšala,« dodaja župan, ki bo naslednje leto za- ključil peti mandat, ki bo zanj, kot še pravi, tudi zadnji. BARBARA FURMAN Pred občinskim praznikom z županom mag. Borisom Podvršnikom »Ne bom več kandidiral, pet mandatov je dovolj« Zlati, srebrni in bronasti grb Zlati grb Občine Zreče bo za dolgole- tno delovanje in ustvarjanje na podro- čju glasbene kulture v lokalnem in tudi širšem okolju prejel Avgust Skaza, ki je po mnenju župana eden od glavnih glasbenih ambasadorjev zreške občine. Za izjemne dosežke in neprecenljiv do- prinos skupnosti na področju ohranjanja tradicije in širjenja znanja na podeželju se bo srebrnega grba razveselila Karoli- na Črešnar, dolgoletna predsednica Dru- štva kmetic Zarja in nekdanja slovenska kmetica leta. Dobitnik bronastega grba je Ivan Hrovat, dolgoletni glasbenik in eden od promotorjev zreških godbeni- kov, ki je dejaven tudi pri soustvarjanju glasbene kulture. Pogovor sva začela z zaostrenimi razmera- mi v podjetju Unior, ki zagotavlja vir zaslužka tudi mnogim Zrečanom in njihovim druži- nam. »Podjetje je v fi nančnih težavah. Poleg velike zadolženosti se sooča tudi z upadom naročil in nedonosnostjo nekaterih proizvo- dnih programov. Kljub temu sem zmeren optimist, saj je nova uprava postavila jasne smernice preoblikovanja družbe z razdolži- tvijo in osredotočenjem v osnovno dejavnost, kar naj bi omogočilo družbi konsolidacijo in dolgoročno fi nančno stabilnost ter zagotavlja- nje sredstev za posodabljanje proizvodnje, predvsem v robotizacijo in digitalizacijo. Po- membno je, da načrtovane spremembe upra- va izvede ob zaupanju poslovnih partnerjev, bank, zaposlenih in podpori sindikatov,« je zreški župan mag. Boris Podvršnik povedal uvodoma. Ne le podjetja, z razvojnimi izzivi se soo- čate tudi občine, predvsem pri urejanju ko- munalne in cestne infrastrukture. V zreški občini zaključujete zadnjo etapo izgradnje kanalizacije, vredne približno 3,6 mili- jonov evrov. Od leta 2007 smo v treh etapah zgradili centralno čistilno napravo in zgradili približno 27 kilome- trov fekalnega in 12,6 kilometra meteornega (primarnega in se- kundarnega) omrežja. V te na- mene je občina doslej vložila več kot 12,5 milijona evrov. Sočasno z izgradnjo loče- nega sistema odvajanja in čiščenja voda smo prena- vljali tudi vodovod, ceste, javno razsvetljavo ter gra- dili pločnike in kolesar- ske steze. Trenutno išče- mo najboljše projektne rešitve za zadnjo etapo za Obrtniško ulico in naselje Dobrovlje in te projekte prijavljamo za sofi nanciranje iz evropskih virov. Tako bomo zagotovili več kot 98, 5 odstotno priklju- čenost celotne aglomeracije Zreče. Pred dnevi ste slovesno pre- dali namenu vodohram v Križevcu, ki bo zagotovil zadostne količine pitne vode za prebivalce Stra- nic. Kako je z vodoo- skrbo v drugih zreških krajevnih skupnostih? Ima vse vodne sisteme v upravljanju občina? Vodovodne sisteme redno posodabljamo, nadgrajujemo jih tudi z daljinskim upravljanjem. Z novim vodohranom v Križevcu smo zagotovili pomemben korak do bolj kakovostnega, zadostne- ga in varnega zagotavljanja vodooskrbe za prebivalce Stranic. S pospešenim modernizi- ranjem sistema nameravamo nadaljevati, saj ob večjih nalivih prihaja na glavnem viru do kaljenja vode. Poleg Stranic naš režijski obrat upravlja še s sistemi v Zrečah ter na Resniku in Skomarju. Zasebni vodovodni sistemi na Gorenju, Črešnovi in Padeškem vrhu so še v upravljanju lastnikov. Skupaj s konjiško in oplotniško občino se pripravljamo na posodobitev in razširitev vodovodnega sistema na Gračiču, Brezju in Bezini. Prebivalce Stranic zanima, kdaj se bo začela prenova ceste skozi njihov kraj. Prizadevamo si, da bomo 721 metrov dolg cestni od- sek skozi Stranice lahko za- čeli prenavljati že naslednje leto oziroma najkasneje leta 2027. Tako bomo na tem zelo prometnem od- seku izboljšali prometno varnost. Direkcija za infra- strukturo za potrebe poso- dobitve te ceste trenutno še odkupuje zemljišča. Medtem v sodelovanju z državo pripravljamo prenovo še šestih odsekov regionalne ceste Zreče–Pesek z 1,25-ki- lometrskim odsekom v Zrečah, tremi odseki v Boharini v skupni dolžini 3,3 kilometra in približno kilometer dolgim odsekom pred Roglo. Načrtuje- mo tudi prenovo prometne infra- strukture na Rogli. Načrtovano preplastitev regionalne ceste od Slovenskih Konjic do Stranic pre- stavljamo na letošnjo je- sen oziroma prihodnjo pomlad. Si- cer pa k pre- novi kličejo tudi lokalne ceste. Letos bomo prenovili najbolj dotrajane odseke v krajevnih skupnostih Gorenje, Skomarje in Stranice. Je država že zagotovila denar za pripravo projektne dokumentacije za kolesarsko pot Slovenske Konjice–Zreče–Vojnik? Žal še ne, čeprav smo projektno nalogo žu- pani s predstavniki direkcije za infrastrukturo podpisali že decembra leta 2021. Zato ne mo- rem napovedati, kdaj se bodo ljubitelji kolesar- stva lahko vozili po urejeni kolesarski poti med Zrečami in Vojnikom. Skupaj s sosedi želimo čim prej urediti vsaj najbolj kolesarsko prilju- bljen odsek Slovenske Konjice–Zreče. V zreški občini si še niste povsem opomo- gli od poletnega neurja pred dvema letoma, v katerem se je sprožilo kar nekaj plazov. Ste tistega, ki je ogrožal stanovanjsko hišo, že zaščitili? Plaz na Skomarju, ki je resno ogrožal stano- vanjsko hišo, smo s fi nančno pomočjo države že uspeli sanirati. Prav tako plaz v Koroški vasi. Projektno dokumentacijo smo pripravili še za 6 usadov. Za plaz, ki se je pojavil konec prejšnjega leta ob cesti v Bezovje, je izvajalec v zaključni fazi projektiranja. V Zrečah širite žarno pokopališče. Koli- ko dodatnih žarnih mest boste zagotovili s širitvijo? Zagotovili bomo 52 dodatnih žarnih mest, predvidoma konec maja bomo s širitvijo žar- nega pokopališča zaključili. Konec meseca za- čenjamo tudi z gradnjo poslovilne vežice na Skomarju, s čimer bo uresničena dolgoletna željo Skomarjanov. Če bo šlo vse po predvide- vanjih, bo naložba zaključena naslednje leto. Lani poleti je požar uničil garderobne pro- store na zreškem stadionu. Občina je kot za- časno rešitev postavila najete zabojnike. Se obeta novogradnja? Da, občina namerava zgraditi nadomestni objekt, zato bomo v novem občinskem podrob- nem prostorskem načrtu predvideli prostor za novogradnjo. Še v tem letu bi radi pridobili gradbeno dovoljenje in začeli z deli naslednje leto. Na Zreškem se zavedate, da je hitro in zmogljivo širokopasovno spletno omrežje tudi na podeželju zelo pomembno. Je op- tična avtocesta že dosegla gospodinjstva na Zreškem Pohorju? Pri zagotavljanju optične infrastrukture so izvajalci del že na zgornjem, levem bregu na- šega Pohorja, saj nadaljujejo z vzpostavljanjem omrežja na območjih od Planine proti Resniku ter od vozlišča v Zrečah v smeri Stranic. Za vseh šest krajevnih skupnosti je v leto- šnjem občinskem proračunu skupno zagoto- vljenih približno 500 tisoč evrov, kar je 200 tisočakov več kot prej. V kakšnem stanju so gorske kmetije na Zreškem Pohorju? Propa- dajo? Mladi ostajajo na podeželju? Razmere sicer niso kritične, a tudi spodbu- dne niso. Menimo, da država nima primer- nih instrumentov za pospeševanje razvoja tovrstnih gorskih razvojno in demografsko ogroženih območij. Zato se razvojne razlike ne samo regij, ampak tudi tovrstnih območij kot je Pohorje, povečujejo. Župani že vrsto let opozarjamo, da bi bilo tovrstnim izzivom po- trebno prilagoditi tudi mehanizme evropske kohezijske politike. Žal doslej nismo uslišani. Prihodnje leto bodo lokalne volitve. Pred časom ste mi omenili, da se ne nameravate ponovno potegovati za županski mandat. Ste si premislili? Ne, nisem si premislil. Pet mandatov je do- volj. Priložnost morajo dobiti mlajši. Naslednje leto se nameravam po 43 letih dela upokojiti. Prav letos mineva 30 let od ustanovitve zreške občine. Poudarjate, da je bila odloči- tev o ustanovitvi samostojne občine pravil- na. S čim utemeljujete to trditev? To potrjujejo številne razvojne pridobitve v minulih treh desetletjih, s katerimi smo izbolj- šali kakovost življenja Zrečank in Zrečanov. Samostojna zreška občina je zgodba o uspehu, na katero moramo biti ponosni. Pripravili smo dobre temelje za nadaljnji razvoj. Verjamem v naše ljudi in njihove sposobnosti, zato sem prepričan, da bodo tudi prihajajoče generacije kos razvojnim izzivom. Ker sem pristaš tradi- cionalnih vrednot, stavim na moč povezovanja in sodelovanja, predvsem pa menim, da je pri razvoju lokalne skupnosti potrebno ohranjati pristno lokalno identiteto in med prebivalci negovati občutek pripadnost skupnosti. Pogovor sva začela z zaostrenimi razmera- mi v podjetju Unior, ki zagotavlja vir zaslužka tudi mnogim Zrečanom in njihovim druži- nam. »Podjetje je v fi nančnih težavah. Poleg velike zadolženosti se sooča tudi z upadom naročil in nedonosnostjo nekaterih proizvo- dnih programov. Kljub temu sem zmeren optimist, saj je nova uprava postavila jasne smernice preoblikovanja družbe z razdolži- tvijo in osredotočenjem v osnovno dejavnost, kar naj bi omogočilo družbi konsolidacijo in dolgoročno fi nančno stabilnost ter zagotavlja- nje sredstev za posodabljanje proizvodnje, predvsem v robotizacijo in digitalizacijo. Po- membno je, da načrtovane spremembe upra- va izvede ob zaupanju poslovnih partnerjev, bank, zaposlenih in podpori sindikatov,« je zreški župan mag. Boris Podvršnik povedal Ne le podjetja, z razvojnimi izzivi se soo- čate tudi občine, predvsem pri urejanju ko- munalne in cestne infrastrukture. V zreški občini zaključujete zadnjo etapo izgradnje kanalizacije, vredne približno 3,6 mili- Od leta 2007 smo v treh etapah zgradili centralno čistilno napravo in zgradili približno 27 kilome- trov fekalnega in 12,6 kilometra meteornega (primarnega in se- kundarnega) omrežja. V te na- mene je občina doslej vložila več kot 12,5 milijona evrov. Sočasno z izgradnjo loče- nega sistema odvajanja in čiščenja voda smo prena- vljali tudi vodovod, ceste, javno razsvetljavo ter gra- dili pločnike in kolesar- ske steze. Trenutno išče- mo najboljše projektne rešitve za zadnjo etapo za Obrtniško ulico in naselje Dobrovlje in te projekte prijavljamo za sofi nanciranje iz evropskih virov. Tako bomo zagotovili več kot 98, 5 odstotno priklju- čenost celotne aglomeracije Zreče. Pred dnevi ste slovesno pre- dali namenu vodohram v Križevcu, ki bo zagotovil zadostne količine pitne vode za prebivalce Stra- nic. Kako je z vodoo- skrbo v drugih zreških krajevnih skupnostih? Ima vse vodne sisteme v upravljanju občina? Vodovodne sisteme redno posodabljamo, nadgrajujemo jih tudi z daljinskim upravljanjem. Z novim vodohranom v Križevcu smo zagotovili pomemben korak do bolj kakovostnega, zadostne- Bezini. Prebivalce Stranic zanima, kdaj se bo začela prenova ceste skozi njihov kraj. Prizadevamo si, da bomo 721 metrov dolg cestni od- sek skozi Stranice lahko za- čeli prenavljati že naslednje leto oziroma najkasneje leta 2027. Tako bomo na tem zelo prometnem od- seku izboljšali prometno varnost. Direkcija za infra- strukturo za potrebe poso- dobitve te ceste trenutno še odkupuje zemljišča. Medtem v sodelovanju z državo pripravljamo prenovo še šestih odsekov regionalne ceste Zreče–Pesek z 1,25-ki- lometrskim odsekom v Zrečah, tremi odseki v Boharini v skupni dolžini 3,3 kilometra in približno kilometer dolgim odsekom pred Roglo. Načrtuje- mo tudi prenovo prometne infra- strukture na Rogli. Načrtovano preplastitev regionalne ceste od Slovenskih Konjic do Stranic pre- stavljamo na letošnjo je- sen oziroma prihodnjo pomlad. Si- cer pa k pre- novi kličejo tudi lokalne ceste. Letos Mag. Boris Podvršnik, zreški župan, poudarja, da je bila odločitev o samostojni občini pravilna. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Spoštovane občanke in občani! Letos praznujemo poseben mejnik – 30 let skupne poti, truda in uspehov naše občine! Ob občinskem prazniku se s ponosom ozrimo nazaj na vse dosežke in z optimizmom zrimo v prihodnost. Hvala vam, da s svojo srčnostjo, predanostjo in idejami sooblikujete skup- nost, ki je trdna, povezana in polna življenja. Naj bo to priložnost za slavje, druženje in krepitev naše skupne vizije. Vesel praznik vsem! Župan mag. Boris Podvršnik Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 21, 22. maj 2025 NA PRAZNIČNEM OBISKU Občina Zreče praznuje 30. maja Pohorci radi poudarjajo, da so Zreče mesto sreče. Temu prikimavajo tudi tisti, ki prihajajo na dopust ali izletni- ško potepanje v številne slikovite kotičke na Zreškem Pohorju, saj tam življenje utripa počasneje kot v velikih mestnih središčih. Preverili smo, kdo obiskuje ta očarljiv košček Slovenije, in strnili nekaj fotogeničnih utrinkov, ki povedo, zakaj se mnogi v to okolje radi tudi vračajo. BARBARA FURMAN Majske podobe Zreškega Pohorja Lani so v Termah Zreče naj- višjo zasedenost nastanitvenih zmogljivosti zabeležili v januar- ju, februarju, juliju in avgustu. Kot še pravijo v Uniturju, med gosti prevladujejo domačini, tujcev je malo več kot tretjina. »Med tujimi gosti je največ Nemcev, prihajajo tudi iz držav nekdanje Jugoslavije, Madžar- ske, Italije, Belgije, Nizozem- ske, Luksemburga in Avstrije. V poletnih mesecih v Termah Zreče beležimo največ dnevnih obiskovalcev oziroma izletni- ških gostov,« je povedala pred- stavnica za odnose z javnostmi Tina Tinta Kovačič in dodala, da se glede na rezervacije obe- ta dober obisk tudi v letošnjih poletnih in jesenskih mesecih. Od sprostitve do adrenalina T uristični center Rogla je naj- bolj znan kot družinsko smu- čišče, vendar je zelo obiskan tudi v preostalih letnih časih, predvsem v poletnih mesecih. Prihajajo družine z majhnimi otroki ter pari in posamezniki, ki živijo aktivno in zdravo. Na Rogli so redni gosti tudi vrhun- ski športniki. Spomladi in jeseni so najpogostejši gosti udeležen- ci najrazličnejših seminarjev, konferenc in drugih poslovnih dogodkov. »V letošnjem poletju ne načrtujemo večjih naložbe- nih vlaganj, a bomo še naprej posebno pozornost namenjali vsebini in kakovosti ponudbe. Park Mašinžaga omogoča obi- skovalcem spust po letečem toboganu in vožnjo z gorskimi trikolesniki, obiskovalci lahko Prizori ovac na Zreškem Pohorju niso redki. uživa- jo tudi v goz- dnih pusto- lovskih izzivih, med sprehodom po priljubljeni Škratovi učni poti, Jezernikovem vodnem parku, Energijskem parku Natura in Pohorski vasici,« dodaja Tina Tinta Kovačič. Adrenalina željni se spušča- jo po sankališču Zlodejevo, tisti, ki že- lijo po- horsko na- ravo doživeti z druge perspektive, obiščejo Pot med krošnjami Pohorje. Ta omogoča spre- hod med vrhovi mogočnih pohorskih smrek ter izjemne razglede, ki se raztezajo vse do slovenskih Alp in še dlje. Foto: Andraž Purg Travniki in gozdovi so skrbno negovani. Pogled na Dravinjsko dolino Ošlakova kovačija v Boharini, ki se ponaša s 300-letno tradicijo, je eden redkih ohranjenih spomenikov stare kovaške obrti. Skoraj na vsakem koraku navdu- šujejo čudoviti razgledi. Pozornost privablja pisano travniško cvetje. Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 XXXX Št. 21, 22. maj 2025 Novi TEDNIK št. 21 23. 5. 2024  COLOR CMYK stran 30 Št. 21, 23. maj 2024 PRAZNIČNO Z OBČINO ZREČE OBČINA ZREČE DRAGI SOKRAJANKE IN SOKRAJANI, SPOŠTOVANI ZREČANKE IN ZREČANI! VSE NAJBOLJŠE IN DOBRE ŽELJE V VSAK VAŠ DOM IN VSAKEMU OD VAS! Župan mag. Boris Podvršnik Občina Zreče praznuje in z njo tudi mi, občani. Občinski praznik bodo po- častili s pestrim prireditve- nim programom, pri čemer bodo 30. maja prerezali otvo- ritveni trak v stanovanjski soseski Zeleni gaj. Kot pravi župan Boris Podvršnik, je v njej 22 novih komunalno ure- jenih parcel za individualno stanovanjsko gradnjo. Kakšno je povpraševanje po parcelah? Precejšnje. Devet parcel, ki so bile v občinski lasti, je že prodanih. In ena od lastnic parcele bo kmalu začela gra- diti hiše. Na zadnji seji so ob- činski svetniki sprejeli odlok, s katerim so ulico v tej stano- vanjski soseski poimenovali po pokojnem gospodarstve- niku Marjanu Osoletu, ki je pustil neizbrisen pečat v razvoju in zagotavljanju po- gojev za ustanovitev občine. Letos spomladi bi dopolnil častitljivih sto let. Sicer pa je občina pravkar začela po- stopek sprejemanja novega občinskega podrobnega pro- storskega načrta (OPPN) v Dobrovljah, kjer je predvide- nih od 14 do 17 novih parcel za individualno stanovanjsko gradnjo. Postopek OPPN bo trajal približno leto, potem bo parcele komunalno uredil za- sebni vlagatelj. Kako kaže z blokovsko gradnjo? Občina ima v la- sti približno sto najemnih blokovskih stanovanj. Bo kmalu na voljo še kakšno? Naj spomnim, da smo lani predali namenu šest blo- kovskih stanovanj, ki jih je občina uredila z republiškim Župan mag. Boris Podvršnik ob prihajajočem prazniku občine Zreče Tri desetletja gospodarji na svojem So Zreče mesto sreče? Zrečani bi najbrž odgovorili, kakor za koga in kakor kdaj. A mesto ima svojo Srečno ploščad, na kateri so vrstijo družabni dogodki, prireditve in pra- znovanja. Razlog za praznovanje bo v prihajajočih dneh ponudil občinski praznik, saj ga v Zrečah obeležujejo 29. maja, in sicer v spomin na dan, ko so se Zrečani na referen- dumu množično odločili za ustanovitev samostojne občine. Letos mineva 30 let od tega prelomnega dogodka, zato bo obletnica po besedah župana mag. Borisa Podvršnika, ki zreško lokalno skupnost vodi že peti mandat, nekakšna rdeča nit prazničnega utripa. BARBARA FURMAN Zreški župan mag. Boris Podvršnik (Foto: arhiv občine) stanovanjskim skladom. Predvidoma čez dve ali tri leta načrtujemo gradnjo dveh blokov nasproti tržnice v sre- dišču mesta. Kako daleč so prizadeva- nja za prostorsko ureditev zreškega mestnega sredi- šča? Pripravili smo idejne za- snove in urbanistični del pro- jekta, ki predvideva ureditev poslovnega centra, doma kul- ture, zdravstvenega doma in prostorov za občinsko upra- vo. Tako bodo Zreče pridobi- »Otvoritveni trak bomo 30. maja prerezali v stanovanjski soseski Zeleni gaj, kjer je 22 novih komunalno urejenih parcel za individualno stanovanjsko gradnjo. Povpraševanje je precejšnje. Ulico v tej stanovanjski soseski smo poimenovali po pokojnem gospodarstveniku in vizionarju Marjanu Osoletu.« le prepoznaven trg. Na tem območju je prav tako pred- videna gradnja vrtca. A to so dolgoročnejši načrti, saj naj bi jih uresničili v naslednjih letih. Lanske avgustovske po- plave so zreški občini si- cer prizanesle, a so škodo povzročila poletna neurja s točo. Ste posledice že uspeli odpraviti? Največ škode so povzročili plazovi in udori, poškodova- nih je bilo več gozdnih cest, javnih poti in lokalnih cest; deloma so bile poplavljene hiše v Ljubnici in Loški Gori. Del poškodovanega cestišča v Ljubnici smo že asfaltirali, ob reki Dravinji smo uredili zaščitne zložbe. Direkcija za vode RS pripravlja sanacijski program celovite protipoplav- ne zaščite urejanja vodoto- kov, s katerim predvideva v letih 2024 in 2025 nameniti približno 850 tisoč evrov. Gle- de sanacije po lanskih neur- jih smo precej postorili sami tako z lastnimi proračunski- mi sredstvi kot tudi z denar- jem, ki ga je zagotovila drža- va. Prejeli smo približno pol milijona evrov in takšen vlo- žek predvidevamo tudi za le- tos. Trenutno se ukvarjamo s sanacijo plazišča na Gorenju, kjer je odneslo del cestišča in ga je treba z betonskimi sidri in gredo stabilizirati. Med- tem smo že izbrali izvajalca za sanacijo plazišča Štravs, ki ogroža stanovanjsko hišo na Skomarju. Na Ljubnici smo začasno zavarovali brežino cestišča, načrtujemo tudi sa- nacijo udora ob cesti pri kme- tiji Banovšek na Gorenju ter sanacijo plazov ob stavbah na Padeškem vrhu, Loški Gori in Boharini … Zaradi birokratskih za- pletov je Občina Zreče v projektu Odvajanje in čišče- nje odpadne vode v porečju Dravinje ostala brez dela sofi nanciranja za gradnjo vodovoda v višini 276 tisoč evrov. Kako bo nadomestila ta denar? V projektu, ki ga omenjate, smo več kot 850 tisoč evrov evropskega denarja uspeli po- črpati, res pa je, da smo ostali brez predvidenih 276 tisoča- kov. Upamo, da bomo pribli- žno tolikšen znesek zagoto- vili na razpisu za kohezijska sredstva iz naslova okrevanja in odpornosti. Če bomo ta de- nar dobili, ga bomo vložili v zagotavljanje novih vodnih virov na Stranicah, s čimer bomo tamkajšnjim prebival- cem lahko zagotovili boljšo in varnejšo vodooskrbo. Izvajal- »Pomembno se mi zdi, da je v procesu denacionalizacije Občina Zreče pridobila in obdržala ključna zemljišča na Rogli, tako da ostajamo gospodarji na svojem.« »30-letnico občine bomo obeležili s publikacijo Lokalna samouprava na Zreškem, ki jo bomo javnosti predstavili v začetku junija.« ca del smo že izbrali. Preno- ve je potreben tudi vodovod Gračič–Bezina, ki je sicer v sosednji konjiški občini, a se iz njega z vodo oskrbuje tudi 11 odstotkov prebival- cev zreške in tolikšen delež iz oplotniške občine. Gre za velik fi nančni zalogaj, upamo, da bomo potreben denar s konjiško in z oplo- tniško občino zagotovili iz tako imenovanih sredstev dogovora za razvoj regij aktualne fi nančne evropske perspektive. Pobuda zasebnih vlaga- teljev za gradnjo vetrnih elektrarn na Pohorju – sta- le naj bi tudi v bližini tu- rističnega središča na Ro- gli – je v javnosti dvignila precej prahu. Zdi se, da so ostra nasprotovanja civilne iniciative in številnih pred- stavnikov lokalnih sku- pnosti vendarle zalegla. Bojim se, da ni tako. Ima- mo namreč informacije, da naj bi se že začel postopek za pripravo novega držav- nega prostorskega načrta za postavitev 86 vetrnih elek- trarn na Pohorju. Občina Zreče tudi z največjimi podjetji Unior, GKN Driveline, Marovt, Unitur in Weiler Abresi- ves dobro sodeluje. Bo tako tudi v prihodnje? Glede na to, da se razmere v gospo- darstvu spreminjajo – v podjetju Unior prihaja do menjave vodstva, Weiler Abresive je prešel v ame- riško lastništvo, prizadeva- nja za prodajo Uniturja se nadaljujejo. Menim, da spremembe do- brega sodelovanja ne bodo skrhale. Veliko je odvisno tudi od makroekonomskih razmer v Evropi. V priho- dnost gledam z zmernim optimizmom. Zavedam se, da je vez med gospodar- stvom oziroma turizmom ter občani v našem okolju izrazitejša, saj so v preteklo- sti prav prebivalci in delovne organizacije z udarniškim delom in samoprispevkom zagotavljali razvoj turistič- ne infrastrukture. Zato je ta tema za naše ljudi toliko bolj občutljiva. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja so Zreče doživljale izrazit razvojni zagon, števi- lo prebivalcev v mestu se je potrojilo. Zato so nekateri to obdobje poimenovali kar »zre- ška pravljica.« Pomembno se mi zdi, da je v procesu dena- cionalizacije Občina Zreče pridobila in obdržala ključna zemljišča na Rogli, tako da ostajamo gospodarji na svo- jem. Seveda občina ostaja od- prta za razvojne naložbe v tu- rizmu tudi v prihodnje. Doslej smo imeli dobre izkušnje. V javno-zasebnem partnerstvu z Uniturjem smo uredili teka- ški poligon na Rogli, tam smo v sodelovanju s tujim vlaga- teljem zgradili turistično zelo priljubljeno doživetje Pot med krošnjami. Verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Kmalu bomo ponudili odprtje tudi novega visečega tobogana na Mašin žagi. K dobremu sobivanju v lokalni skupnosti pripo- morejo tudi občani. Vsako leto ob občinskem prazni- ku nekatere izpostavite in se jim zahvalite z občin- skim priznanjem. Kdo so letošnji prejemniki zlate- ga, srebrnega in bronaste- ga grba? Bronasti grb Občine Zreče bo prejela Alenka Hren, saj je vrsto let dejavna v ročno- delskem klubu Mravljica, ki deluje pod okriljem zre- škega turističnega društva. Prejemnica srebrnega grba je Tatjana Kotnik, predse- dnica krajevne organizacije Rdečega križa, v društvu upokojencev je vodila pro- jekt Starejši za starejše. Zlati grb bo šel v roke lite- rarnemu ustvarjalcu Anto- nu Gričniku. Je raziskova- lec ljudskega blaga oziroma kulturne dediščine Zreškega Pohorja. Zanimive vsebine je strnil v več knjigah. Piše tudi besedila za narodnoza- bavno glasbo. Občina Zreče praznuje 30 let od odločitve za samostoj- no pot. Toda prve pobude za samostojno občine so se pojavile že pred letom 1994. Res je, Marjan Osole na primer si je za samostojno zreško občino prizadeval že sredi 80. let prejšnjega stole- tja. A v času socializma to ni bilo izvedljivo. Je pa takratna skupščina občine Slovenske Konjice leta 1987 Zreče raz- glasila za mesto, s čimer je na simbolen način potrdila, da so Zreče dosegle korenit razvojni preskok. Zrečani so priložnost za osamosvojitev izkoristili z uvedbo lokalne samouprave leta 1994, ko so se na referendumu množič- no odločili za osamosvojitev. To je zagotovo eden najpo- membnejših zgodovinskih mejnikov oziroma dosežkov na Zreškem. Ta jubilej bomo obeležili s publikacijo Lokalna samou- prava na Zreškem, ki jo bomo javnosti predstavili v začetku junija. V njej na približno 150 straneh s pisnim in fotograf- skim dokumentarnim gradi- vom podrobneje predstavlja- mo razvoj državne oblasti na eni in zreške lokalne samou- prave na drugi strani. V teh 172 letih se je v šestih državah zvrstilo precej reform lokalne samouprave in v teh odločilnih procesih je sodelo- valo veliko uspešnih politikov, ki so odločilno tlakovali našo uspešno razvojno pot. V knjigi predstavljamo tudi najzaslu- žnejše posameznike – častne občane Zreč. Prvi med njimi je Franc Videčnik. Vsem tem v priznanje in zahvalo posve- čamo to publikacijo, ki pred- stavlja pomemben korak pri osvetljevanju naše krajevne zgodovine ter vzpostavljanju in delovanju lokalnih oblasti na Zreškem. »Ker sem pristaš tradicionalnih vrednot, stavim na moč povezovanja in sodelo- vanja v lokalni skupnosti, predvsem pa menim, da je pri njenem razvoju potrebno ohranjati pristno identiteto okolja in med prebivalci negovati občutek pripadnosti,« poudarja mag. Boris Podvršnik pred prihajajočim občinskim praznikom, 30. ma- jem. Letošnje praznovanje bo še posebej slovesno, saj mineva 30 let od ustanovitve zreške občine. »Odločitev za samostojno občino je bila pravilna, saj se je kakovost življenja Zrečank in Zrečanov izboljšala,« dodaja župan, ki bo naslednje leto za- ključil peti mandat, ki bo zanj, kot še pravi, tudi zadnji. BARBARA FURMAN Pred občinskim praznikom z županom mag. Borisom Podvršnikom »Ne bom več kandidiral, pet mandatov je dovolj« Zlati, srebrni in bronasti grb Zlati grb Občine Zreče bo za dolgole- tno delovanje in ustvarjanje na podro- čju glasbene kulture v lokalnem in tudi širšem okolju prejel Avgust Skaza, ki je po mnenju župana eden od glavnih glasbenih ambasadorjev zreške občine. Za izjemne dosežke in neprecenljiv do- prinos skupnosti na področju ohranjanja tradicije in širjenja znanja na podeželju se bo srebrnega grba razveselila Karoli- na Črešnar, dolgoletna predsednica Dru- štva kmetic Zarja in nekdanja slovenska kmetica leta. Dobitnik bronastega grba je Ivan Hrovat, dolgoletni glasbenik in eden od promotorjev zreških godbeni- kov, ki je dejaven tudi pri soustvarjanju glasbene kulture. Pogovor sva začela z zaostrenimi razmera- mi v podjetju Unior, ki zagotavlja vir zaslužka tudi mnogim Zrečanom in njihovim druži- nam. »Podjetje je v fi nančnih težavah. Poleg velike zadolženosti se sooča tudi z upadom naročil in nedonosnostjo nekaterih proizvo- dnih programov. Kljub temu sem zmeren optimist, saj je nova uprava postavila jasne smernice preoblikovanja družbe z razdolži- tvijo in osredotočenjem v osnovno dejavnost, kar naj bi omogočilo družbi konsolidacijo in dolgoročno fi nančno stabilnost ter zagotavlja- nje sredstev za posodabljanje proizvodnje, predvsem v robotizacijo in digitalizacijo. Po- membno je, da načrtovane spremembe upra- va izvede ob zaupanju poslovnih partnerjev, bank, zaposlenih in podpori sindikatov,« je zreški župan mag. Boris Podvršnik povedal uvodoma. Ne le podjetja, z razvojnimi izzivi se soo- čate tudi občine, predvsem pri urejanju ko- munalne in cestne infrastrukture. V zreški občini zaključujete zadnjo etapo izgradnje kanalizacije, vredne približno 3,6 mili- jonov evrov. Od leta 2007 smo v treh etapah zgradili centralno čistilno napravo in zgradili približno 27 kilome- trov fekalnega in 12,6 kilometra meteornega (primarnega in se- kundarnega) omrežja. V te na- mene je občina doslej vložila več kot 12,5 milijona evrov. Sočasno z izgradnjo loče- nega sistema odvajanja in čiščenja voda smo prena- vljali tudi vodovod, ceste, javno razsvetljavo ter gra- dili pločnike in kolesar- ske steze. Trenutno išče- mo najboljše projektne rešitve za zadnjo etapo za Obrtniško ulico in naselje Dobrovlje in te projekte prijavljamo za sofi nanciranje iz evropskih virov. Tako bomo zagotovili več kot 98, 5 odstotno priklju- čenost celotne aglomeracije Zreče. Pred dnevi ste slovesno pre- dali namenu vodohram v Križevcu, ki bo zagotovil zadostne količine pitne vode za prebivalce Stra- nic. Kako je z vodoo- skrbo v drugih zreških krajevnih skupnostih? Ima vse vodne sisteme v upravljanju občina? Vodovodne sisteme redno posodabljamo, nadgrajujemo jih tudi z daljinskim upravljanjem. Z novim vodohranom v Križevcu smo zagotovili pomemben korak do bolj kakovostnega, zadostne- ga in varnega zagotavljanja vodooskrbe za prebivalce Stranic. S pospešenim modernizi- ranjem sistema nameravamo nadaljevati, saj ob večjih nalivih prihaja na glavnem viru do kaljenja vode. Poleg Stranic naš režijski obrat upravlja še s sistemi v Zrečah ter na Resniku in Skomarju. Zasebni vodovodni sistemi na Gorenju, Črešnovi in Padeškem vrhu so še v upravljanju lastnikov. Skupaj s konjiško in oplotniško občino se pripravljamo na posodobitev in razširitev vodovodnega sistema na Gračiču, Brezju in Bezini. Prebivalce Stranic zanima, kdaj se bo začela prenova ceste skozi njihov kraj. Prizadevamo si, da bomo 721 metrov dolg cestni od- sek skozi Stranice lahko za- čeli prenavljati že naslednje leto oziroma najkasneje leta 2027. Tako bomo na tem zelo prometnem od- seku izboljšali prometno varnost. Direkcija za infra- strukturo za potrebe poso- dobitve te ceste trenutno še odkupuje zemljišča. Medtem v sodelovanju z državo pripravljamo prenovo še šestih odsekov regionalne ceste Zreče–Pesek z 1,25-ki- lometrskim odsekom v Zrečah, tremi odseki v Boharini v skupni dolžini 3,3 kilometra in približno kilometer dolgim odsekom pred Roglo. Načrtuje- mo tudi prenovo prometne infra- strukture na Rogli. Načrtovano preplastitev regionalne ceste od Slovenskih Konjic do Stranic pre- stavljamo na letošnjo je- sen oziroma prihodnjo pomlad. Si- cer pa k pre- novi kličejo tudi lokalne ceste. Letos bomo prenovili najbolj dotrajane odseke v krajevnih skupnostih Gorenje, Skomarje in Stranice. Je država že zagotovila denar za pripravo projektne dokumentacije za kolesarsko pot Slovenske Konjice–Zreče–Vojnik? Žal še ne, čeprav smo projektno nalogo žu- pani s predstavniki direkcije za infrastrukturo podpisali že decembra leta 2021. Zato ne mo- rem napovedati, kdaj se bodo ljubitelji kolesar- stva lahko vozili po urejeni kolesarski poti med Zrečami in Vojnikom. Skupaj s sosedi želimo čim prej urediti vsaj najbolj kolesarsko prilju- bljen odsek Slovenske Konjice–Zreče. V zreški občini si še niste povsem opomo- gli od poletnega neurja pred dvema letoma, v katerem se je sprožilo kar nekaj plazov. Ste tistega, ki je ogrožal stanovanjsko hišo, že zaščitili? Plaz na Skomarju, ki je resno ogrožal stano- vanjsko hišo, smo s fi nančno pomočjo države že uspeli sanirati. Prav tako plaz v Koroški vasi. Projektno dokumentacijo smo pripravili še za 6 usadov. Za plaz, ki se je pojavil konec prejšnjega leta ob cesti v Bezovje, je izvajalec v zaključni fazi projektiranja. V Zrečah širite žarno pokopališče. Koli- ko dodatnih žarnih mest boste zagotovili s širitvijo? Zagotovili bomo 52 dodatnih žarnih mest, predvidoma konec maja bomo s širitvijo žar- nega pokopališča zaključili. Konec meseca za- čenjamo tudi z gradnjo poslovilne vežice na Skomarju, s čimer bo uresničena dolgoletna željo Skomarjanov. Če bo šlo vse po predvide- vanjih, bo naložba zaključena naslednje leto. Lani poleti je požar uničil garderobne pro- store na zreškem stadionu. Občina je kot za- časno rešitev postavila najete zabojnike. Se obeta novogradnja? Da, občina namerava zgraditi nadomestni objekt, zato bomo v novem občinskem podrob- nem prostorskem načrtu predvideli prostor za novogradnjo. Še v tem letu bi radi pridobili gradbeno dovoljenje in začeli z deli naslednje leto. Na Zreškem se zavedate, da je hitro in zmogljivo širokopasovno spletno omrežje tudi na podeželju zelo pomembno. Je op- tična avtocesta že dosegla gospodinjstva na Zreškem Pohorju? Pri zagotavljanju optične infrastrukture so izvajalci del že na zgornjem, levem bregu na- šega Pohorja, saj nadaljujejo z vzpostavljanjem omrežja na območjih od Planine proti Resniku ter od vozlišča v Zrečah v smeri Stranic. Za vseh šest krajevnih skupnosti je v leto- šnjem občinskem proračunu skupno zagoto- vljenih približno 500 tisoč evrov, kar je 200 tisočakov več kot prej. V kakšnem stanju so gorske kmetije na Zreškem Pohorju? Propa- dajo? Mladi ostajajo na podeželju? Razmere sicer niso kritične, a tudi spodbu- dne niso. Menimo, da država nima primer- nih instrumentov za pospeševanje razvoja tovrstnih gorskih razvojno in demografsko ogroženih območij. Zato se razvojne razlike ne samo regij, ampak tudi tovrstnih območij kot je Pohorje, povečujejo. Župani že vrsto let opozarjamo, da bi bilo tovrstnim izzivom po- trebno prilagoditi tudi mehanizme evropske kohezijske politike. Žal doslej nismo uslišani. Prihodnje leto bodo lokalne volitve. Pred časom ste mi omenili, da se ne nameravate ponovno potegovati za županski mandat. Ste si premislili? Ne, nisem si premislil. Pet mandatov je do- volj. Priložnost morajo dobiti mlajši. Naslednje leto se nameravam po 43 letih dela upokojiti. Prav letos mineva 30 let od ustanovitve zreške občine. Poudarjate, da je bila odloči- tev o ustanovitvi samostojne občine pravil- na. S čim utemeljujete to trditev? To potrjujejo številne razvojne pridobitve v minulih treh desetletjih, s katerimi smo izbolj- šali kakovost življenja Zrečank in Zrečanov. Samostojna zreška občina je zgodba o uspehu, na katero moramo biti ponosni. Pripravili smo dobre temelje za nadaljnji razvoj. Verjamem v naše ljudi in njihove sposobnosti, zato sem prepričan, da bodo tudi prihajajoče generacije kos razvojnim izzivom. Ker sem pristaš tradi- cionalnih vrednot, stavim na moč povezovanja in sodelovanja, predvsem pa menim, da je pri razvoju lokalne skupnosti potrebno ohranjati pristno lokalno identiteto in med prebivalci negovati občutek pripadnost skupnosti. Pogovor sva začela z zaostrenimi razmera- mi v podjetju Unior, ki zagotavlja vir zaslužka tudi mnogim Zrečanom in njihovim druži- nam. »Podjetje je v fi nančnih težavah. Poleg velike zadolženosti se sooča tudi z upadom naročil in nedonosnostjo nekaterih proizvo- dnih programov. Kljub temu sem zmeren optimist, saj je nova uprava postavila jasne smernice preoblikovanja družbe z razdolži- tvijo in osredotočenjem v osnovno dejavnost, kar naj bi omogočilo družbi konsolidacijo in dolgoročno fi nančno stabilnost ter zagotavlja- nje sredstev za posodabljanje proizvodnje, predvsem v robotizacijo in digitalizacijo. Po- membno je, da načrtovane spremembe upra- va izvede ob zaupanju poslovnih partnerjev, bank, zaposlenih in podpori sindikatov,« je zreški župan mag. Boris Podvršnik povedal Ne le podjetja, z razvojnimi izzivi se soo- čate tudi občine, predvsem pri urejanju ko- munalne in cestne infrastrukture. V zreški občini zaključujete zadnjo etapo izgradnje kanalizacije, vredne približno 3,6 mili- Od leta 2007 smo v treh etapah zgradili centralno čistilno napravo in zgradili približno 27 kilome- trov fekalnega in 12,6 kilometra meteornega (primarnega in se- kundarnega) omrežja. V te na- mene je občina doslej vložila več kot 12,5 milijona evrov. Sočasno z izgradnjo loče- nega sistema odvajanja in čiščenja voda smo prena- vljali tudi vodovod, ceste, javno razsvetljavo ter gra- dili pločnike in kolesar- ske steze. Trenutno išče- mo najboljše projektne rešitve za zadnjo etapo za Obrtniško ulico in naselje Dobrovlje in te projekte prijavljamo za sofi nanciranje iz evropskih virov. Tako bomo zagotovili več kot 98, 5 odstotno priklju- čenost celotne aglomeracije Zreče. Pred dnevi ste slovesno pre- dali namenu vodohram v Križevcu, ki bo zagotovil zadostne količine pitne vode za prebivalce Stra- nic. Kako je z vodoo- skrbo v drugih zreških krajevnih skupnostih? Ima vse vodne sisteme v upravljanju občina? Vodovodne sisteme redno posodabljamo, nadgrajujemo jih tudi z daljinskim upravljanjem. Z novim vodohranom v Križevcu smo zagotovili pomemben korak do bolj kakovostnega, zadostne- Bezini. Prebivalce Stranic zanima, kdaj se bo začela prenova ceste skozi njihov kraj. Prizadevamo si, da bomo 721 metrov dolg cestni od- sek skozi Stranice lahko za- čeli prenavljati že naslednje leto oziroma najkasneje leta 2027. Tako bomo na tem zelo prometnem od- seku izboljšali prometno varnost. Direkcija za infra- strukturo za potrebe poso- dobitve te ceste trenutno še odkupuje zemljišča. Medtem v sodelovanju z državo pripravljamo prenovo še šestih odsekov regionalne ceste Zreče–Pesek z 1,25-ki- lometrskim odsekom v Zrečah, tremi odseki v Boharini v skupni dolžini 3,3 kilometra in približno kilometer dolgim odsekom pred Roglo. Načrtuje- mo tudi prenovo prometne infra- strukture na Rogli. Načrtovano preplastitev regionalne ceste od Slovenskih Konjic do Stranic pre- stavljamo na letošnjo je- sen oziroma prihodnjo pomlad. Si- cer pa k pre- novi kličejo tudi lokalne ceste. Letos Mag. Boris Podvršnik, zreški župan, poudarja, da je bila odločitev o samostojni občini pravilna. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Spoštovane občanke in občani! Letos praznujemo poseben mejnik – 30 let skupne poti, truda in uspehov naše občine! Ob občinskem prazniku se s ponosom ozrimo nazaj na vse dosežke in z optimizmom zrimo v prihodnost. Hvala vam, da s svojo srčnostjo, predanostjo in idejami sooblikujete skup- nost, ki je trdna, povezana in polna življenja. Naj bo to priložnost za slavje, druženje in krepitev naše skupne vizije. Vesel praznik vsem! Župan mag. Boris Podvršnik Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 21, 22. maj 2025 AKTUALNA PONUDBA Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca junija 2025! 03 490 03 36 www.zniders.com Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Za odličen paradižnik Bolezni rastlin na vrtu S preventivnimi ukrepi lahko rešimo veliko težav Na vrtninah in drugih rastlinah se med sezono pogosto pojavijo različne bolezni in škodljivci. Vzrok za bolezni so različni dejavniki, kot so glive, bakterije, virusi ali neugodno vreme. Nekatere bolezni lahko zatiramo kurativno, se pravi, ko se pojavijo, in nato ukrepamo. V vsakem primeru je dobro k zdravju rastlin pristopati preventivno, še preden se pojavijo bolezni. Za krepitev rastlin, da so bolj močne in manj dovzetne za bolezni, so odlični morske alge in druga sredstva, ki krepijo rastline. Pepelasta plesen Pepelasta plesen je glivična bolezen. Opazimo lahko majhne mokaste skupke na zgornji strani listov, skupki se obsežno razširijo po listih, poganjkih, cvetnih brstih in plodovih. Močneje okuženi listi se vihajo, moten je razvoj popkov. Močno napadena rastlinska tkiva odmrejo. V suhem, toplem vremenu z nočnimi rosami in visoko zračno vlago se bolezen hitro razmno- žuje in širi. Uspeva v toplih in suhih pogojih, čeprav se lahko razširi tudi ob visoki vlažnosti. Najpogosteje prizadene bučke, kumare, vinsko trto, vrtnice, begonije, hortenzije in druge. Rastline škropimo z Vitisan in Rasti Metcit NEO za izboljšanje nanosa ter čiščenje rastlin po napadu škodljivih žuželk, pepelovk in gnilob. Pridelki so primerni za uživanje dan po zadnjem škropljenju. Paradižnikova plesen Najpogostejša bolezen paradižnika je paradižnikova (krompirjeva) plesen. Najprej opazimo oljne madeže, nato te pege potemnijo. Najdemo jih na listih in steblih rastlin. Ta plesen se v zmerno toplem in deževnem vremenu hitro širi po rastlinah. Kasneje lahko napade tudi plodove, ki so neužitni. Na teh se razvijejo temne oljne lise. Gliva potrebuje za razvoj vlago v obliki kapljic. Paradižnikova plesen pogosto prizadene tudi krompir in jajčevec, zato teh rastlin nikoli ne sadimo skupaj. Na gomoljih krompirja so najprej površinske okužbe, nato prodrejo v notra- njost in so neužitni. Pozorni smo tudi na kolobar, da naslednje leto enakih vrtnin ne sadimo na isto mesto. Odločimo se za sajenje zgodnjega krompirja, paradižnik sadimo v zaščitenem in prevetrenem prostoru. Pozorni smo tudi, da pri zalivanju ne močimo listov, zalivamo le zemljo. Rastline preventivno škropimo s sistemičnim bakrovim gnojilom Rasti baker. V začetku rasti v odmerku 10 ml/10 l vode, nato 20 ml/10 l vode. Za obnovo rasti sočasno škropimo tudi z Rasti Fyto-6 v odmerku 30 ml/10 l vode. S povečanjem vsebnosti kloro la veča splošno vitalnost in kondicijo rastlin. Rja Na  žolu, grahu, česnu, čebuli, vrtnicah, malinah in drugih rastlinah se pogosto pojavi rja. Povzročajo jo različne vrste gliv, ki tvorijo rjaste ali oranžne lise. Na zgornji strani listov so rumenorjavi ali rjasti madeži. Kasneje se na spodnji strani pojavijo temni mehurčki. Podgobje preprede list, črpa hranilne snovi in povečuje izgubo vode. Napadeno tkivo odmre. Vlažno okolje in zmerne temperature razvoj glive spodbujajo, okužba se hitro širi, rastline zaostajajo v rasti, pridelek je zmanjšan in se slabo skladišči. Na širjenje bolezni vpliva obilno gnojenje z dušikom ob pomanjkanju kalija. Vir spomladanskih okužb so prezimni posevki (npr. česen). Pomembno je, da odstranjujemo okužene ostanke. Rastline preventivno škropimo z bakro- vim listnim gnojilom Rasti baker in Rasti Fyto-6. Škropljenje večkrat ponovimo v 10-dnevnih razmikih. Bolezni rastlin na vrtu so lahko resen problem, vendar lahko s preventivnimi ukrepi, kot so kolobar, izbira odpornih sort, izbiranje dobrih in slabih sosedov ter škropljenje s pripravki za odpornost rastlin, rešimo veliko težav. Morske alge, aminokisline in baker so učinkovita naravna sredstva, ki krepijo rastline in zavirajo razvoj patogenov. Tako so rastline bolj odporne na bolezni in škodljivce. ULA HERNAVS, mag. inž. hort., Metrobova strokovnjakinja Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 21, 22. maj 2025 BRALCI POROČEVALCI Franci Kumer prostovoljec 2024 občine Braslovče Na ocenjevanju 16 vin z zlato diplomo od tega tudi 2 penini Kot pravi fiat, le manjši Martin Čater in sin Svit sva na razsta- vi starodobnikov, ki je bila nedavno v Šentjurju, predstavila zbirko modelov Zastave in model Fiat 750. Omenjeni model sva izdelo- vala približno tri leta. Izdelan je v merilu 1 : 8, tehta štiri kilograme in ima več kot 482 delov ter 583 vijakov. Model trobi, vžiga, tudi vse luči deluje- jo. Zanimiv je za vse generacije. MARTIN ČATER Župan Tomaž Žohar je konec aprila v Domu kul- ture Braslovče pripravil sprejem društev in prosto- voljcev v občini v zahvalo za njihov izjemen doprinos k boljši in lepši skupnosti. Občina Braslovče je že tre- tje leto zapored objavila javni poziv za oddajo predlogov za naj prostovoljca za leto 2024. Na podlagi predlogov je pri- znanje dobil Franci Kumer. Je dolgoletni in tudi aktu- Župan Tomaž Žohar podeljuje priznanje prostovoljec 2024 Franciju Kumru. alni predsednik Planinskega društva Dobrovlje Braslovče ter član Prosvetnega društva Braslovče. Že več desetletij je tudi član Moškega pevskega zbora Karla Viranta Braslovče. Je oseba, ki navdihuje tako čla- ne planinskega društva kakor tudi druge za varen obisk hri- bov in gora ter spoznavanje in varovanje narave. Sodeluje pri organizaciji in izvedbi tabora mladih planincev, planinskih orientacijskih tekmovanj in Društvo savinjskih vino- gradnikov je tudi letos pri- pravilo društveno ocenjeva- nje vin letnik 2024 in starejši na Izletniški kmetiji Pri mli- narju v Gotovljah. Člani so na ocenitev prinesli 45 vzorcev vin, kar je nekaj več kot v lani. Večina je bila vin nor- malne trgatve, ocenjeni sta bili tudi dve penini, obe sta bili vrhunske kakovosti. Komisija petih ocenjevalcev pod vodstvom Tadeje Vodov- nik Plevnik iz Kmetijsko goz- darskega zavoda Maribor je bila zadovoljna nad kvaliteto vin lanskega letnika, saj jih je 16 ocenila z oceno za zlato diplomo, 21 pa z oceno za sre- brno diplomo. Bronastih sploh ne ocenijo. Usmeritev komisi- je je, da dobra vina nagradijo, slaba pa izločijo. Tokrat je bilo izločenih 7 vzorcev. Povprečna ocena vin brez posebnih kakovosti je 17,94 kar je enako kot lani (18,10 in več je ocena za zlato diplo- mo). Največ je bilo belih zvrsti in modrih frankinji. Najboljšo belo zvrst je pridelal Borut Si- vec (18,03), modro frankinjo Rudi Divjak (18,20), rdečo zvrst Dušan Mastnak (17,70) in kerner (18,20), najboljši rose je pridelala Izletniška kmetija Rotovnik (18,07), zwe- igelt Viktor Sopotnik (18,03), najboljši laški rizling in beli pinot sta bila od Toneta Meši- ča (18,30 in 18,23), najboljši sauvignon je pridelal Simon Arnšek (18,30), sivi pinot Aleš Božijak (18,20), rumeni mu- škat Vinko Zupanc (18,23), najboljša chardonnaya sta pri- delala Jože Sopotnik in Silvo Marič (18,20) Silvo Marič je pridelal tudi najboljši penini in sicer Bio penino Romana etnik 2022 in Bio muškatno penino, ocena za obe (18,20). Ocenjena je bila tudi modra kavčina iz Gradu Komenda na Polzeli (17,57) Vinogradniki so bili priso- tni na ocenjevanju. Priznanja bodo prejeli na prazniku vina, ki ga bodo pripravili v Mladin- skem centru Žalec, v petek, 23. maja. TT Praznovanje 19. obletnice 19 pomladi je minilo, odkar je dom starejših v Ro- gaški Slatini odprl vrata in postal drugi dom za 133 stanovalcev, katerih največji delež prihaja iz domače občine. Obletnico smo obeležili z interno prireditvijo, ki sta jo povezovali delovna terapevtka Valentina Jecl in sta- novalka doma Erika Renner Šipec. Nanizali sta nekaj zanimivih statističnih podatkov, med drugim, da so do zdaj tri stanovalke doma praznovale sto let, najstarejša stanovalka pa je dopolnila kar 103 leta. V domu že 19 let prebiva gospa Božena, ki se je vanj vselila kot dru- ga. Zbrane sem nagovorila direktorica Irena Strašek in poudarila, da je vodilo pri vsakdanjem delu ustvarjanje topline, varnosti, dostojanstva in domačnosti. Stanovalci doma so deležni varne, strokovne in empatične oskrbe kljub vsakodnevnim izzivom, s katerimi se srečujejo. Za- hvalila sem se predanim zaposlenim in prostovoljcem, ki z različnimi dejavnostmi bogatijo dneve stanovalcem. Vrsto let v domu ob obletnici podeljujemo priznanje za delavko leta. V preteklem letu je to postala Amela Gvero, srčna gospodinja v skupini Zarja. Prireditev so z nastopom polepšali Kvartet glasbene šole Rogaška Slatina, Folklorna skupina II. OŠ Rogaška Slatina, mlada pevka Nija Pijuković Slatinek ter stanovalka Erika Renner Šipec z recitacijo. Na rojstnodnevnem slavju ne sme manjkati torta, ki so jo spekli v domski kuhinji. Vanjo sva simbolično zarezali stanovalka, ki biva v domu od leta 2016, Elizabeta Julijana Just in direktorica Irena Strašek. Ob koncu prireditve so zbrane s svojim živahnim glas- beno-pevskim nastopom počastili člani skupine Trio Za- gorje. Stanovalci so navdušeno prepevali, vriskali, po- skočni ritmi pa so kar vabili na plesišče. Ples je bil prava zabava in praznovanje prijateljstva, združil je generacije in prinesel veselje v naš skupni dom. IRENA STRAŠEK, direktorica Z znanjem do lepote v zdravstveni in kozmetični šoli V petek, 11. aprila, je bilo v Srednji zdravstveni in koz- metični šoli Celje 10. držav- no tekmovanje v strokovnih znanjih in spretnostih s po- dročja kozmetike Z znanjem do lepote. Tekmovalo je se- dem slovenskih srednjih šol, ki izvajajo program kozme- tični tehnik. Ponosni smo na uspehe naše šole oz. dijakinj, ki obiskujejo program koz- metični tehnik, saj so prejela priznanja v vseh kategorijah. Državno tekmovanje iz koz- metike je bilo izvedeno pod vodstvom profesorice Sonje Cesar in ob podpori pomoč- nice ravnateljice Irene Kram- berger. Dogodek je bil zelo uspešen tudi zaradi odličnega sodelovanja drugih učiteljev v šoli, ki so s svojo strokovno in organizacijsko podporo bistve- no prispevali k nemotenemu poteku in h kakovostni izvedbi tekmovanja. Soorganizatorici tekmovanja sta bili Barbara Husu, lastnica enega od koz- metičnih salonov, in podjetni- ca Mojca Janežič. Dogajanje je bilo dodatno obogateno s strokovnimi predavanji in z delavnicami, ki so potekale vzporedno s tekmovalnimi dejavnostmi. Dogodek je povezal 106 tek- movalk in modelov, ki so pod budnim očesom strokovne ko- misije prikazali svoje znanje, natančnost in ustvarjalnost v različnih kategorijah: naravna manikira, permanentno laki- ranje, nail art iz škatlice (tema mandale), ličenje ter celostna podoba (tema sirota Jerica). Dogajanje se je končalo s prireditvijo, na kateri so raz- glasili tudi rezultate tekmo- vanja. Zbrane sta nagovorili ravnateljica Katja Pogelšek Ži- lavec in predsednica Skupnosti zdravstva, farmacije, kemije in kozmetike Adelija Perme. Ob- činstvo je navdušil Rap sirote Jerice, ki sta ga s pevsko skupi- no Glog in instrumentalisti iz- vedli dijakinji Brina Brečko in Lana Šumak. Tajda Korče je z ritmičnogibalnim spektaklom prikazala Jeričino tesnobo, bo- lečino in žalost. Dijakinja Ana Korenjak kot sirota Jerica in profesorica Petra Mrzdovnik kot mati sta uprizorili pogovor sirote Jerice in njene matere na grobu. Nastopila sta tudi nek- danja dijakinja šole Martina Švab in njen glasbeni prijatelj, vokalist Tilen Lotrič. Mentor- ji prireditve so bili profesorji Danijel Berden, Alenka Košec Klarić in Petra Mrzdovnik, ki je tudi povezovala program ob razglasitvi rezultatov. Pri pode- ljevanju nagrad in priznanj so pomagali Katja Pogelšek Žila- vec, Barbara Husu, Mojca Ja- nežič, Adelija Perme in Mateja Hergan, predstavnica Centra za poklicno izobraževanje RS. Scena, ki so jo krasile man- dale – motiv za nail art iz škatlice – je nastala pod men- torstvom profesorice Petre Pi- žmoht v sodelovanju s Šolo za hortikulturo in vizualne ume- tnosti Celje. Državno tekmovanje Z zna- njem do lepote ima pomemb- no vlogo pri promociji poklica kozmetičnega tehnika in pri- speva k večji prepoznavnosti pomena strokovnosti v koz- metični dejavnosti. Za dija- kinje je odlična priložnost za povezovanje, izmenjavo znanj in izkušenj ter spodbuda za na- daljnji profesionalni razvoj. ŠPELA FAJDIGA, prof., in PETRA MRZDOVIK, prof. pri urejanju planinskih poti v skrbništvu omenjenega planinskega društva. V preteklem letu je vodil številne dejavnosti v času pra- znovanja 40-letnice planin- skega društva, med drugim je bil glavni sodelujoči za iz- delavo in slavnostno razvitje društvenega prapora. Kot je v predlogu zapisal predlagatelj, se števila prostovoljnih ur, ki jih je Franci Kumer opravil, ne da prešteti. S svojim delom in z izkušnjami ogromno pri- speva pri izobraževanju mla- dih za tekmovanje Mladina in gore, sodeluje pri organizaciji plezanja otrok in odraslih na plezalni steni v telovadnici OŠ Braslovče ter pomaga pri ure- janju okolice gradu Žovnek. V letu 2023 je aktivno pomagal pri odpravi posledic poplav, ki so prizadele našo občino. S svojo vedrostjo in pozitiv- no naravnanostjo širi dobro energijo tako med mladimi kot starejšimi. TT Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 21, 22. maj 2025 AKTUALNA PONUDBA Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca junija 2025! 03 490 03 36 www.zniders.com Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Za odličen paradižnik Bolezni rastlin na vrtu S preventivnimi ukrepi lahko rešimo veliko težav Na vrtninah in drugih rastlinah se med sezono pogosto pojavijo različne bolezni in škodljivci. Vzrok za bolezni so različni dejavniki, kot so glive, bakterije, virusi ali neugodno vreme. Nekatere bolezni lahko zatiramo kurativno, se pravi, ko se pojavijo, in nato ukrepamo. V vsakem primeru je dobro k zdravju rastlin pristopati preventivno, še preden se pojavijo bolezni. Za krepitev rastlin, da so bolj močne in manj dovzetne za bolezni, so odlični morske alge in druga sredstva, ki krepijo rastline. Pepelasta plesen Pepelasta plesen je glivična bolezen. Opazimo lahko majhne mokaste skupke na zgornji strani listov, skupki se obsežno razširijo po listih, poganjkih, cvetnih brstih in plodovih. Močneje okuženi listi se vihajo, moten je razvoj popkov. Močno napadena rastlinska tkiva odmrejo. V suhem, toplem vremenu z nočnimi rosami in visoko zračno vlago se bolezen hitro razmno- žuje in širi. Uspeva v toplih in suhih pogojih, čeprav se lahko razširi tudi ob visoki vlažnosti. Najpogosteje prizadene bučke, kumare, vinsko trto, vrtnice, begonije, hortenzije in druge. Rastline škropimo z Vitisan in Rasti Metcit NEO za izboljšanje nanosa ter čiščenje rastlin po napadu škodljivih žuželk, pepelovk in gnilob. Pridelki so primerni za uživanje dan po zadnjem škropljenju. Paradižnikova plesen Najpogostejša bolezen paradižnika je paradižnikova (krompirjeva) plesen. Najprej opazimo oljne madeže, nato te pege potemnijo. Najdemo jih na listih in steblih rastlin. Ta plesen se v zmerno toplem in deževnem vremenu hitro širi po rastlinah. Kasneje lahko napade tudi plodove, ki so neužitni. Na teh se razvijejo temne oljne lise. Gliva potrebuje za razvoj vlago v obliki kapljic. Paradižnikova plesen pogosto prizadene tudi krompir in jajčevec, zato teh rastlin nikoli ne sadimo skupaj. Na gomoljih krompirja so najprej površinske okužbe, nato prodrejo v notra- njost in so neužitni. Pozorni smo tudi na kolobar, da naslednje leto enakih vrtnin ne sadimo na isto mesto. Odločimo se za sajenje zgodnjega krompirja, paradižnik sadimo v zaščitenem in prevetrenem prostoru. Pozorni smo tudi, da pri zalivanju ne močimo listov, zalivamo le zemljo. Rastline preventivno škropimo s sistemičnim bakrovim gnojilom Rasti baker. V začetku rasti v odmerku 10 ml/10 l vode, nato 20 ml/10 l vode. Za obnovo rasti sočasno škropimo tudi z Rasti Fyto-6 v odmerku 30 ml/10 l vode. S povečanjem vsebnosti kloro la veča splošno vitalnost in kondicijo rastlin. Rja Na  žolu, grahu, česnu, čebuli, vrtnicah, malinah in drugih rastlinah se pogosto pojavi rja. Povzročajo jo različne vrste gliv, ki tvorijo rjaste ali oranžne lise. Na zgornji strani listov so rumenorjavi ali rjasti madeži. Kasneje se na spodnji strani pojavijo temni mehurčki. Podgobje preprede list, črpa hranilne snovi in povečuje izgubo vode. Napadeno tkivo odmre. Vlažno okolje in zmerne temperature razvoj glive spodbujajo, okužba se hitro širi, rastline zaostajajo v rasti, pridelek je zmanjšan in se slabo skladišči. Na širjenje bolezni vpliva obilno gnojenje z dušikom ob pomanjkanju kalija. Vir spomladanskih okužb so prezimni posevki (npr. česen). Pomembno je, da odstranjujemo okužene ostanke. Rastline preventivno škropimo z bakro- vim listnim gnojilom Rasti baker in Rasti Fyto-6. Škropljenje večkrat ponovimo v 10-dnevnih razmikih. Bolezni rastlin na vrtu so lahko resen problem, vendar lahko s preventivnimi ukrepi, kot so kolobar, izbira odpornih sort, izbiranje dobrih in slabih sosedov ter škropljenje s pripravki za odpornost rastlin, rešimo veliko težav. Morske alge, aminokisline in baker so učinkovita naravna sredstva, ki krepijo rastline in zavirajo razvoj patogenov. Tako so rastline bolj odporne na bolezni in škodljivce. ULA HERNAVS, mag. inž. hort., Metrobova strokovnjakinja Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 21, 22. maj 2025 BRALCI POROČEVALCI Franci Kumer prostovoljec 2024 občine Braslovče Na ocenjevanju 16 vin z zlato diplomo od tega tudi 2 penini Kot pravi fiat, le manjši Martin Čater in sin Svit sva na razsta- vi starodobnikov, ki je bila nedavno v Šentjurju, predstavila zbirko modelov Zastave in model Fiat 750. Omenjeni model sva izdelo- vala približno tri leta. Izdelan je v merilu 1 : 8, tehta štiri kilograme in ima več kot 482 delov ter 583 vijakov. Model trobi, vžiga, tudi vse luči deluje- jo. Zanimiv je za vse generacije. MARTIN ČATER Župan Tomaž Žohar je konec aprila v Domu kul- ture Braslovče pripravil sprejem društev in prosto- voljcev v občini v zahvalo za njihov izjemen doprinos k boljši in lepši skupnosti. Občina Braslovče je že tre- tje leto zapored objavila javni poziv za oddajo predlogov za naj prostovoljca za leto 2024. Na podlagi predlogov je pri- znanje dobil Franci Kumer. Je dolgoletni in tudi aktu- Župan Tomaž Žohar podeljuje priznanje prostovoljec 2024 Franciju Kumru. alni predsednik Planinskega društva Dobrovlje Braslovče ter član Prosvetnega društva Braslovče. Že več desetletij je tudi član Moškega pevskega zbora Karla Viranta Braslovče. Je oseba, ki navdihuje tako čla- ne planinskega društva kakor tudi druge za varen obisk hri- bov in gora ter spoznavanje in varovanje narave. Sodeluje pri organizaciji in izvedbi tabora mladih planincev, planinskih orientacijskih tekmovanj in Društvo savinjskih vino- gradnikov je tudi letos pri- pravilo društveno ocenjeva- nje vin letnik 2024 in starejši na Izletniški kmetiji Pri mli- narju v Gotovljah. Člani so na ocenitev prinesli 45 vzorcev vin, kar je nekaj več kot v lani. Večina je bila vin nor- malne trgatve, ocenjeni sta bili tudi dve penini, obe sta bili vrhunske kakovosti. Komisija petih ocenjevalcev pod vodstvom Tadeje Vodov- nik Plevnik iz Kmetijsko goz- darskega zavoda Maribor je bila zadovoljna nad kvaliteto vin lanskega letnika, saj jih je 16 ocenila z oceno za zlato diplomo, 21 pa z oceno za sre- brno diplomo. Bronastih sploh ne ocenijo. Usmeritev komisi- je je, da dobra vina nagradijo, slaba pa izločijo. Tokrat je bilo izločenih 7 vzorcev. Povprečna ocena vin brez posebnih kakovosti je 17,94 kar je enako kot lani (18,10 in več je ocena za zlato diplo- mo). Največ je bilo belih zvrsti in modrih frankinji. Najboljšo belo zvrst je pridelal Borut Si- vec (18,03), modro frankinjo Rudi Divjak (18,20), rdečo zvrst Dušan Mastnak (17,70) in kerner (18,20), najboljši rose je pridelala Izletniška kmetija Rotovnik (18,07), zwe- igelt Viktor Sopotnik (18,03), najboljši laški rizling in beli pinot sta bila od Toneta Meši- ča (18,30 in 18,23), najboljši sauvignon je pridelal Simon Arnšek (18,30), sivi pinot Aleš Božijak (18,20), rumeni mu- škat Vinko Zupanc (18,23), najboljša chardonnaya sta pri- delala Jože Sopotnik in Silvo Marič (18,20) Silvo Marič je pridelal tudi najboljši penini in sicer Bio penino Romana etnik 2022 in Bio muškatno penino, ocena za obe (18,20). Ocenjena je bila tudi modra kavčina iz Gradu Komenda na Polzeli (17,57) Vinogradniki so bili priso- tni na ocenjevanju. Priznanja bodo prejeli na prazniku vina, ki ga bodo pripravili v Mladin- skem centru Žalec, v petek, 23. maja. TT Praznovanje 19. obletnice 19 pomladi je minilo, odkar je dom starejših v Ro- gaški Slatini odprl vrata in postal drugi dom za 133 stanovalcev, katerih največji delež prihaja iz domače občine. Obletnico smo obeležili z interno prireditvijo, ki sta jo povezovali delovna terapevtka Valentina Jecl in sta- novalka doma Erika Renner Šipec. Nanizali sta nekaj zanimivih statističnih podatkov, med drugim, da so do zdaj tri stanovalke doma praznovale sto let, najstarejša stanovalka pa je dopolnila kar 103 leta. V domu že 19 let prebiva gospa Božena, ki se je vanj vselila kot dru- ga. Zbrane sem nagovorila direktorica Irena Strašek in poudarila, da je vodilo pri vsakdanjem delu ustvarjanje topline, varnosti, dostojanstva in domačnosti. Stanovalci doma so deležni varne, strokovne in empatične oskrbe kljub vsakodnevnim izzivom, s katerimi se srečujejo. Za- hvalila sem se predanim zaposlenim in prostovoljcem, ki z različnimi dejavnostmi bogatijo dneve stanovalcem. Vrsto let v domu ob obletnici podeljujemo priznanje za delavko leta. V preteklem letu je to postala Amela Gvero, srčna gospodinja v skupini Zarja. Prireditev so z nastopom polepšali Kvartet glasbene šole Rogaška Slatina, Folklorna skupina II. OŠ Rogaška Slatina, mlada pevka Nija Pijuković Slatinek ter stanovalka Erika Renner Šipec z recitacijo. Na rojstnodnevnem slavju ne sme manjkati torta, ki so jo spekli v domski kuhinji. Vanjo sva simbolično zarezali stanovalka, ki biva v domu od leta 2016, Elizabeta Julijana Just in direktorica Irena Strašek. Ob koncu prireditve so zbrane s svojim živahnim glas- beno-pevskim nastopom počastili člani skupine Trio Za- gorje. Stanovalci so navdušeno prepevali, vriskali, po- skočni ritmi pa so kar vabili na plesišče. Ples je bil prava zabava in praznovanje prijateljstva, združil je generacije in prinesel veselje v naš skupni dom. IRENA STRAŠEK, direktorica Z znanjem do lepote v zdravstveni in kozmetični šoli V petek, 11. aprila, je bilo v Srednji zdravstveni in koz- metični šoli Celje 10. držav- no tekmovanje v strokovnih znanjih in spretnostih s po- dročja kozmetike Z znanjem do lepote. Tekmovalo je se- dem slovenskih srednjih šol, ki izvajajo program kozme- tični tehnik. Ponosni smo na uspehe naše šole oz. dijakinj, ki obiskujejo program koz- metični tehnik, saj so prejela priznanja v vseh kategorijah. Državno tekmovanje iz koz- metike je bilo izvedeno pod vodstvom profesorice Sonje Cesar in ob podpori pomoč- nice ravnateljice Irene Kram- berger. Dogodek je bil zelo uspešen tudi zaradi odličnega sodelovanja drugih učiteljev v šoli, ki so s svojo strokovno in organizacijsko podporo bistve- no prispevali k nemotenemu poteku in h kakovostni izvedbi tekmovanja. Soorganizatorici tekmovanja sta bili Barbara Husu, lastnica enega od koz- metičnih salonov, in podjetni- ca Mojca Janežič. Dogajanje je bilo dodatno obogateno s strokovnimi predavanji in z delavnicami, ki so potekale vzporedno s tekmovalnimi dejavnostmi. Dogodek je povezal 106 tek- movalk in modelov, ki so pod budnim očesom strokovne ko- misije prikazali svoje znanje, natančnost in ustvarjalnost v različnih kategorijah: naravna manikira, permanentno laki- ranje, nail art iz škatlice (tema mandale), ličenje ter celostna podoba (tema sirota Jerica). Dogajanje se je končalo s prireditvijo, na kateri so raz- glasili tudi rezultate tekmo- vanja. Zbrane sta nagovorili ravnateljica Katja Pogelšek Ži- lavec in predsednica Skupnosti zdravstva, farmacije, kemije in kozmetike Adelija Perme. Ob- činstvo je navdušil Rap sirote Jerice, ki sta ga s pevsko skupi- no Glog in instrumentalisti iz- vedli dijakinji Brina Brečko in Lana Šumak. Tajda Korče je z ritmičnogibalnim spektaklom prikazala Jeričino tesnobo, bo- lečino in žalost. Dijakinja Ana Korenjak kot sirota Jerica in profesorica Petra Mrzdovnik kot mati sta uprizorili pogovor sirote Jerice in njene matere na grobu. Nastopila sta tudi nek- danja dijakinja šole Martina Švab in njen glasbeni prijatelj, vokalist Tilen Lotrič. Mentor- ji prireditve so bili profesorji Danijel Berden, Alenka Košec Klarić in Petra Mrzdovnik, ki je tudi povezovala program ob razglasitvi rezultatov. Pri pode- ljevanju nagrad in priznanj so pomagali Katja Pogelšek Žila- vec, Barbara Husu, Mojca Ja- nežič, Adelija Perme in Mateja Hergan, predstavnica Centra za poklicno izobraževanje RS. Scena, ki so jo krasile man- dale – motiv za nail art iz škatlice – je nastala pod men- torstvom profesorice Petre Pi- žmoht v sodelovanju s Šolo za hortikulturo in vizualne ume- tnosti Celje. Državno tekmovanje Z zna- njem do lepote ima pomemb- no vlogo pri promociji poklica kozmetičnega tehnika in pri- speva k večji prepoznavnosti pomena strokovnosti v koz- metični dejavnosti. Za dija- kinje je odlična priložnost za povezovanje, izmenjavo znanj in izkušenj ter spodbuda za na- daljnji profesionalni razvoj. ŠPELA FAJDIGA, prof., in PETRA MRZDOVIK, prof. pri urejanju planinskih poti v skrbništvu omenjenega planinskega društva. V preteklem letu je vodil številne dejavnosti v času pra- znovanja 40-letnice planin- skega društva, med drugim je bil glavni sodelujoči za iz- delavo in slavnostno razvitje društvenega prapora. Kot je v predlogu zapisal predlagatelj, se števila prostovoljnih ur, ki jih je Franci Kumer opravil, ne da prešteti. S svojim delom in z izkušnjami ogromno pri- speva pri izobraževanju mla- dih za tekmovanje Mladina in gore, sodeluje pri organizaciji plezanja otrok in odraslih na plezalni steni v telovadnici OŠ Braslovče ter pomaga pri ure- janju okolice gradu Žovnek. V letu 2023 je aktivno pomagal pri odpravi posledic poplav, ki so prizadele našo občino. S svojo vedrostjo in pozitiv- no naravnanostjo širi dobro energijo tako med mladimi kot starejšimi. TT Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 21, 22. maj 2025 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Barbara Furman, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 22. 5. 18.00 Dom kulture Velenje Prišla je pomlad Območna revija pevskih zborov vrtcev Šaleške doline 19.00 Galerija Velenje Inventura 25, Batičev odzven v sodobnem času, Interierji slovenskih ladij s Stojanom Batičem Odprtje treh razstav 19.30 Stara grofija Celje Praprotno seme pod Celjskih stropom Koncert, predkoncertni pogovor z umetniki ob 19.00 19.30 Glasbena šola Velenje Letni koncert godalnega oddelka Nastop učencev godal 20.00 Branibor Pub Celje Alpski Ranko Nova komedija Ranka Babića in Admirja Baltića 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Andrej Toplišek septett Koncert za izven 20.30 Max klub Velenje Gajšt/Lampret/Smrdel trio feat. Lana Janjanin Abonma Max klub Jazz festival in izven, koncert PETEK, 23. 5. 17.00 Velika športna dvorana na Polzeli Sezimo do zvezd Zaključna pevsko-plesna prireditev s podelitvijo priznanj 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Tradicionalni koncert učencev Glasbene šole Simona Plemenitaša 18.00 Knežji dvor Celje Peter Opeka, ostani z nami Predstavitev knjige avtorice Anje Kovačič 18.00 Večnamenska dvorana Rimske Toplice Rimski ljudski pevci in godci Koncert skupine 19.00 Kulturni center Laško Naši zbori 2024 Območna revija odraslih pevskih zborov 19.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Moža je zatajila (komedija) Dramska skupina KD Šentvid pri Grobelnem 19.00 Kulturni dom Loče Dobra volja je najbolja Gledališka predstava 19.00 Galerija F-bunker Velenje Cesta bratstva in enotnosti Odprtje razstave Branimirja Ritonje 20.00 Celjski grad Veronika Deseniška ekskluzivno Večer glasbe in okusov 20.00 Cerkev sv. Martina Ponikva Življenje je lepo Koncert MePZ Sonce 21.00 Atrij Velenjskega gradu 33. Dnevi mladih in kulture Stand up s Perico Jerkovićem SOBOTA, 24. 5. 9.00 do 14.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec Maraton pevskih zborov 10.00 in 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Palček Nos Gledališče iz desnega žepka, Rumeni ter Zeleni abonma in izven 10.00 do 17.00 Spominska hiša Alme M. Karlin Celje Sobotnica v Spominski hiši Alme M. Karlin Ogled hiše ter razstave o Almi in Thei z naslovom Samotno potovanje Alme M. Karlin 18.00 Gledališče Celje Tibor Hrs Pandur: Pet kraljev Izbirna predstava za abonente in izven 18.00 Športna dvorana Polzela Pihalni orkester Cecilija Veliki rock koncert ob 15. obletnici delovanja 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin 19.30 Celjski dom 19. Etno festival »Đurđevak« Organizira Srpsko kulturno humanitarno društvo Desanka Maksimović 20.00 Narodni dom Celje 80 pomladi Koncert Orkestra Akord 20.00 Titov trg Velenje 33. Dnevi mladih in kulture: Nimfort, Mrigo & Ghet, Mi2 Koncert mladosti 21.00 Mladinski center Žalec Haiku Garden in Ember Koncert NEDELJA, 25. 5. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 18.00 Cerkev sv. Jurija Šentjur Naj pesem (z)druži nas Koncert zborov iz Šentjurja, Jakoba in Kozjega 19.00 Dom kulture Velenje Vladimir Premiera gledališke predstave KD Gledališče Velenje in Festival Velenje PONEDELJEK, 26. 5. 18.00 Glasbena šola Velenje Prepleteni violončelisti Nastop violončelistov glasbenih šol Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje TOREK, 27. 5. 18.00 Glasbena šola Velenje Koncert v spomin Miletu Trampušu Nastopajo: solisti, komorne skupine, Tamburaška skupina Klinčeci, združeni orkester diatoničnih harmonik GŠ Slovenije, Pihalni orkester Zarja Šoštanj in Šaleška folklorna skupina Koleda; vstop prost 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju Predstavitev knjige Anje Božič 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Grozdetov recital Pripravljajo vokalna skupina Fantje z Jožefovega hriba ter Jožefinke in kulturni ustvarjalci župnije Celje-sv. Jožef 19.30 Gledališče Celje Avtorska predstava po motivih literarne zapuščine Maruše Krese: Šivilja norosti Nuša Komplet Peperko in KUD 567 v koprodukciji s SLG Celje; za izven SREDA, 28. 5. 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Popularna glasba na poštnih znamkah Odprtje gostujoče razstave Toneta Petka Celjski dom, Kino Union Celje ČETRTEK, 22. 5. 19.00 Veliko potovanje Drama PETEK, 23. 5. 18.00 Pingvinove lekcije Komična drama 20.00 Veliko potovanje Drama NEDELJA, 25. 5. 18.00 Valovanje Oskar za najboljši animirani film 19.30 Pingvinove lekcije Komična drama SREDA, 28. 5. 19.00 Pingvinove lekcije Komična drama Druge prireditve ČETRTEK, 22. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje To sem jaz Hermanova otroška ustvarjalnica 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke 18.00 Knjižnica Velenje Če kuhamo prave besede, dobimo okus po dobrem Predstavitev knjige avtorice Bože Božene Lesjak PETEK, 23. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Svet Hermanovih prijateljev Hermanova otroška ustvarjalnica 16.00 Cankarjeva ulica Velenje Petek v mestu – Petek mladosti Praznovanje mladosti ob glasbi mladih SOBOTA, 24. 5. 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Povezani svetovi Sobotna ustvarjalna delavnica za otroke 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Sobota v Tehnoparku Številne delavnice in dejavnosti 11.00 do 16.00 Titov trg Velenje 33. Dnevi mladih in kulture Tržnica mladosti 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Polstenje Izdelava polstene kroglice (obesek) z mentorico Ireno Kitak 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Rože iz krep papirja Rokodelska delavnica z mentorico Brigito Božičko 15.00 do 22.00 Mestna tržnica Celje Knežja tržnica piva Hmeljarsko druženje pomladi; vstop prost 20.00 Savinjsko nabrežje 16. nočni tek Celje za pokal knežjega mesta NEDELJA, 25. 5. 10.00 Ingrad parkirišče Celje 16. bike festival Celje Kolesarski dogodek 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Nedelja v Tehnoparku Številne delavnice in dejavnosti 13.00 Mladinski center Celje Evrovizijsko srce bije v Celju! Poevrovizijsko druženje PONEDELJEK, 26. 5. 13.00 do 20.00 Knjižnica Velenje O povodnem možu Pravljična ustvarjalnica TOREK, 27. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Etnodetektivi Življenje v Celju nekoč in danes; terensko raziskovanje mesta in samostojno delo v muzeju 10.00 do 19.00 Glavni trg 8 Dnevi dizajna Celje Celodnevni program na temo dizajna do 31. 5. 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Osrednja knjižnica Celje Angleški bralni klub z Aniko 17.00 Občina Šentjur, učilnica Recept za dober spanec Predavanje doc. dr. Vite Štukovnik 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Male glinene žabice Ustvarjalnica za otroke in starše 17.30 Osrednja knjižnica Celje Camino Frances z Valerijo Jakop Potopisno predavanje 18.00 Celjski grad Veronika Deseniška v filmu: Ljubezen ali usoda? Filmska projekcija 18.00 Občinska knjižnica Žalec Po pravljici diši Pravljična ura SREDA, 28. 5. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 10.00 Podjetniški inkubator Aurea, Gorica pri Slivnici Po Šrilanki s tuktukom Potopisno predavanje Matica Javornika in Petra Fajsa 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine s knjižničarko Katjo Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 19.19 Knjižnica Velenje Gosta pater Karl Gržan in dr. Uroš Lipušček Pogovor bo vodila Violeta Tomić Dobrodelne prireditve PETEK, 23. 5. 19.00 Župnijska cerkev na Teharjah Zvon poje: Ave Marija Dobrodelni koncert Marijinih in drugih pesmi; Izkupiček je namenjen za zamenjavo in ureditev bronastih zvonov Razstave Pokrajinski muzej Celje, Razstavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na primeru Zbir- ke vzhodnoazijskih predme- tov Pokrajinskega muzeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska de- diščina Slovenije; do nadalj- njega, Grb grofov Celjskih in sistem kvaternijev; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje, Razstavišče Knežji dvorec: Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do maja Muzej novejše zgodovine Celje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnje- ga Krekov trg Celje: razstava 30 let Otroškega muzeja Her- manov brlog; do 18. 6. Osrednja knjižnica Ce- lje: gostujoča razstava Janez Puhar (1814-1864): Prvi slo- venski fotograf in izumitelj fotografije na steklo; do na- daljnjega Hiša generacij Laško: Kle- kljarska razstava »Kitice«; do nadaljnjega Galerija Zgornji trg Šen- tjur: razstava Barvitih 26, Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur; do 20. 6. Velika galerija Doma kul- ture Slovenske Konjice: Dve za grafiko, razstava grafik Vesne Drnovšek in Nataše Mirtič; do 11. 6. Mestna galerija Kulturne- ga centra Rogaška Slatina: Preko trnja do zvezd, slikar- ska razstava Marije Požlep; do 1. 7. Dom kulture Velenje: Po- dobe Doma kulture Velenje, fotografska razstava; do 31. 5. Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 21, 22. maj 2025 PODLISTEK Laški pasijon skozi čas (1645–2015) (7) Leto 2000 www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Mladoporočenca Rudi in Vida, 1965 V maju, mesecu ljubezni, sta leta 1965 sklenila zakon- sko zvezo Vida Žnidarec in Rudi Škedelj. Poročila sta se v poročni dvorani starega sodi- šča v Celju. Leta so minevala, pred desetimi leti sta prazno- vala zlato poroko in v sreči ter dokaj dobrega zdravja doča- kala diamantno poroko. Prispevala družina Škedelj Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. PAG PAG PAG PAG PAG PAG PAG HOTEL PAGUS HOTEL PAGUS HOTEL PAGUS Termini odhodov in cene: 15. 6.–22. 6. 2025 729 eur PAKETNA CENA VKLJUČUJE: • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu PAGUS 4* in dep. MERIDIJAN 4* v sobi 1/2 TWC BP T SAT TV SEF S KL - standard • pijačo dobrodošlice • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in Radia CELJE) • zabavno-glasbeni program vsak večer • zabavo z MODRIJANI • majico (spomin na skupine počitnice z Radiem CELJE in Relaxom) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 % popusta (samo v hotelu Pagus). DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 94 EUR na osebo. Za sobo BM v hotelu PAGUS 4* ali sobo BMS v dep. MERIDIJAN 70 EUR na osebo. Za TT 1,60 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 0,80 EUR na dan. Za enoposteljno sobo (dbl single use) 399 EUR. Za stroške posredovanja 24 EUR na prijavnico (vavčer). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. Za fakultativne izlete na kraju samem. LOKACIJA: nekaj minut hoje do središča mesta Pag PLAŽA: 20 m, prodnata, peščena in delno kamnita, možnost uporabe senčnikov in ležalnikov glede na razpoložljivost Za goste Meridijana je brezplačen najem enega senčnika in dveh ležalnikov na sobo BAZEN: zunanji bazen s sladko vodo v velikosti 30 m 2 in zunanji bazen pri dep Meridijan, notranji bazen s sladko vodo v velikosti 90 m 2 (temperatura do 28 °C) STORITEV: all inclusive (samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja z vključeno neomejeno pijačo iz šankomata pri obrokih – brezalkoholne pijače, topli napitki, voda, lokalne alkoholne pijače (pivo, vino), samopostrežni prigrizki (mini bife); aperitiv bar od 10. do 22. ure, pool bar od 14. do 24. ure. Pijača v all inclusive baru od 10. do 23. ure). KLIMATIZIRANO: da INTERNET: Wi-Fi, brezplačno (razen v velnesu, kjer Wi-Fi ni na voljo) PARKIRIŠČE: mestno parkirišče ob hotelu, doplačilo približno 10 EUR na dan (glede na razpoložljivost) OSTALO: restavracija, aperitiv bar, velnes center (savna, masaža, solarij, džakuzi, savne, knajpanje), fitnes, kozmetični salon, menjalnica, prodajalna spominkov in časopisov, v bližini tenis igrišča, odbojka na mivki, nogometno igrišče, surfanje, najem skuterjev in pedalinov OPOMBE: depandansa Meridijan je objekt v sklopu hotela Pagus Vsa prehrana je v restavraciji hotela V dep Meridijan je gostom depandanse na voljo še en all inclusive bar, odprt med 10 in 22 uro Hotel PAGUS in depandansa MERIDIJAN 4* Z RADIEM CELJE NA PAG že za 729 eur 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + ZABAVA Z MODRIJANI ALL INCLUSIVE (podrobnosti najdete v opisu hotela) DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ 94 € Glej doplačila. ! PLESNA GLASBA VSAK VEČER PE CELJE: Stanetova 6, 03 428 83 20, PE CELJE – CITYCENTER 03 428 83 40 HOTEL IN DEP. STA NA OBALI Z VAMI BO EKIPA RADIA CELJE IN MODRIJANI MODRIJANI www .radiocelje.si REZERV ACIJE: 15. - 22. JUNIJ 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA Na Pag z Modrijani, Radiem Celje in Relaxom BREZPLAČNO AVTOBUSNI PREVOZ Na prelomu tisočletja, ob sinodi na Slovenskem in v svetem letu 2000 je bil pa- sijon ponovno uprizorjen štirikrat v atriju laškega žu- pnišča. Takrat je dobil naziv Laški pasijon. Režiserka Magdalena Hra- stnik se je ponovno lotila pi- sanja scenarija in je dosledno sledila evangelijskim pisate- ljem. Na novo sta bili napisa- ni sliki Zadnja večerja in Olj- ska gora. Marijina podoba je dobila ob Jezusu svojo pravo razsežnost, prvič je nastopil pevski zbor z zborovodkinjo Matejo Škorja in pridružilo se je večje število otrok. Pasijon se je zaključil z binkoštno podobo. Pripravila: Srečko Maček in Magdalena Hrastnik Se nadaljuje. Zaključni prizor z binkoštnimi ognji v rokah. Župnijski atrij, 2000 Pod križem. V vlogi Jezusa je nastopil Martin Hrastnik in Vesna Vodišek, por. Raz- boršek, kot Marija ter Tilen Žibret kot apostol Janez. Župnijski atrij, 2000 V vlogi grešne duše je nastopila Bojana Šon. Župnijski atrij, 2000 Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 21, 22. maj 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. V ospredju bodo romantika, skladnost in pogovori. Srčni izvoljenec bo od srede naprej plesal po vaši melodiji. Čas prinaša nova spoznanja. Pove- zanost v odnosu vam bo tako rekoč dala krila; čas bo tudi za romantična doživetja. Neptun vam bo podaril navdih in tako boste znali narediti pomemben korak naprej. Po drugi strani bodo tudi sodelavci vir dobrih idej in sodelovanja. Življenje vas vodilo do točke, ko se boste mo- rali odločiti, kaj ima prednost. Srčni izvoljenec vam bo ponu- dil roko, v ospredju pa bodo tudi romantična doživetja. Globoko v sebi boste našli zadovoljstvo ter napredovali v odnosu in spreje- manju. Dejstvo je, da si boste ta teden želeli pohvale in prizna- nja. Mars vam bo podaril dr- znost in nagrajeni bodo tisti, ki bodo znali to izkoristiti. Rdeča nit tedna bo diplomacija in sko- zi moč sodelovanja boste uvide- li, kam se vam izplača vlagati energijo. Za želeno priznanje se bo treba potruditi. Napredek prihaja ravno sko- zi pogovor in obrestoval se vam bo optimizem. Po drugi strani boste morali okrepiti ljubezen do sebe in najti navdih v vsem, kar obstaja. V sredo in petek lah- ko dosežete ravnovesje tako, da ciljno usmerite svojo energijo. Glede sodelavcev boste sprva nekoliko zadržani, a se boste do četrtka sprostili. Jupiter vam bo podaril moč in tako boste kos vsem nalogam in obveznostim. Glede denarja bo vse potekalo po načrtih in ponosni boste na svoje dosežke in znanje. Spremljala vas bo moč in pri- dobili boste odgovore na svoja vprašanja. Če se boste sprostili in si zaupali, se bodo zadeve dobro razpletle. Znali boste odkrito povedati svoje mnenje in tako lahko naredite korak naprej. Ključna beseda tedna bo povezanost. Mars vam bo v pomoč pri določenih idejah in poglobili boste svoje znanje ter tako uvideli, kdaj prideta uspeh in sreča. Pomembno bo, da si določite osebne meje. V pomoč vam bodo tudi sodelavci. Srčni izvoljenec vam bo podal roko in skupne odlo- čitve bodo modre ter pravi blagoslov. Slediti morate svo- jim občutkom in ravnovesju. Venera vam bo prinesla paleto ugodnosti tako na delovnem mestu kot pri denarju. Dovolite si narediti korak naprej in sledi- ti tistemu, kar vam vzbuja zau- panje. Več časa boste namenili kovanju načrtov. Teden bo v znamenju plodne energije in kos boste vsem nalo- gam in obveznostim. Spremljala vas bo tiha sreča, sledili boste notranjim namigom. Plemeni- tost se vam bo v ljubezni obre- stovala in srčni izvoljenec vam bo hvaležen. Teden prinaša kar nekaj rešitev. Imeli boste sicer veliko obveznosti, a boste pra- vočasno pridobili informacije, ki vam bodo v pomoč. Rdeča nit tedna bosta sodelovanje in raziskovanje; to se vam lahko v tem času še posebej obrestuje. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Napredek v povezavi s srčnim izvoljencem prihaja skozi spre- jemanje in pogovore. Kreativna energija vam bo prinesla zau- panje in dodatne priložnosti za rast in razvoj. Venera vam bo pomagala do notranje modro- sti. Sodelovanje vam bo prineslo paleto ugodnosti in konec tedna sledi tudi nagrada. Kocke usode se bodo obrnile v vašo korist pri raziskovanju, pridobivanju in- formacij in denarju. Okrepila se vam bo samozavest in tako boste kos vsem nalogam. Mars vam bo podaril ognjevi- tost v ljubezni in tako bodo sle- dile spremembe. Pridobili boste odgovore na svoja vprašanja in sledili svojim usmeritvam. Ome- njeno bo vir zaupanja in plodnih preobratov, ki vam bodo v ponos. Merkur vam bo naklonil prave besede in tako boste našli več časa za sodelovanje in povezova- nje. Odkriti morate svoje talente in spoznati, kaj sodi v ospredje. Odlično se boste počutili med lju- dmi, sklepali boste nova prijatelj- stva in uživali med barvami. Srčni izvoljenec vam prinaša vir navdiha in priložnosti za napredek na osebni ravni. Za- pisujte si občutke in pridobili boste globlji uvid. Čeprav boste nekoliko nemirni, se bodo na koncu stvari razpletle po priča- kovanjih. Kolo sreče se bo glede službe zavrtelo v vašo korist. Po zvezdnih namigih je nakazano, da boste uspeli v skupinskem delu in boste lahko ponosni na dosežke. Spoznali boste moč po- zitivnih preobratov. Pred vami je obdobje, ko boste morali naj- ti ravnovesje in sprejeti modre odločitve. Izbrali boste prave besede in stopili v ospredje. Srčni izvo- ljenec bo sledil vašim navodilom in skupaj boste našli dodatno motivacijo za napredek. Doga- janje bo dinamično in drzno, tako boste ponosni nase in sledili boste brezpogojni ljube- zni. Venera vam bo pomagala do dobrih zamisli in Mars do notranje modrosti, imeli boste dovolj samozavesti, da boste kos vsem obveznostim. Narediti bo- ste morali načrt in uvideti, kaj vam je v resnici v pomoč in kaj ste prerasli. Srčni izvoljenec vam doka- zal svojo modrost in štele bodo prijetne besede. Skupaj bosta našla odgovore na vprašanja in se o nečem odločila. Brezpo- gojna ljubezen vam bo prine- sla zaupanje in če boste sledili glasu srca, boste nagrajeni. Pozitivna energija se bo prenaša- la tudi na druge ljudi in prejeli boste pohvalo ter pridobili prilju- bljenost. To vam bo dalo zagon in Merkur vam bo prinesel do- datne ideje. Srčni izvoljenec bo vaše ogle- dalo in ta teden boste na to tudi ponosni. Več časa bo za pogovor in doma se boste poču- tili odlično. Pomembno bo, da se boste veselili prostega časa ter našli v sebi prostor za skla- dnost in romantična doživetja. Vaša vrednota je varčnost, a bo- ste morali ta teden vseeno sprejeti nekaj drugačnih odločitev. Svoje ideje boste v tišini razvijali naprej in čakali na pohvalo. Barva, ki vam bo pomagala na delovnem mestu, bo peščeno rumena. Re- snica je, da iz majhnega raste veliko. Vzemite si čas tudi za kreativnost, rišite svoje občutke skozi igro barv. Ko sem bila majhna, sem sanjala, da me je ugrabil princ in me odpeljel daleč proč. Sedaj o tem sanja moj mož. Bil sem na 40. obletnici mature. Vsi z brki, bradami, velikimi trebuhi … Da o moških sploh ne govorim. »Dragi, kaj naj vzamem s sabo na morje, da bi me vsi gledali?« »Vzemi sani!« Kliče žena moža na mobitel: »Ali lahko govoriš?« »Lahko.« »Potem pa me poslušaj …« »Ti žena vedno naroči, kaj moraš skuhati?« »Ne! Ob sredah lahko kuham, kar hočem.« Moj pes je super. Ko ga vprašam, kako sem danes videti, mi odgovori: »Vau!!!« »Hej Miha, ženske po podjetju govorijo, kakšen ljubimec si.« »Ah, to ni nič posebnega.« »Ja, tudi one tako pravijo!« Mi pravi soseda: »Ti, a ta tvoj prijatelj zmeraj jeclja?« »Ma neeee … Samo takrat, ko hoče kaj povedati.« Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 21, 22. maj 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 674 SUDOKU 675 SUDOKU 366 REŠITEV SUDOKU 365 www.trik.si eKrižanka DNEVNO SVEŽA DNEVNO ONLINE NOVO www.trik.si facebook.com/3K.krizanke S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka POKLONI OSNOVNE ENOTE AKU- MULATORJA TLORIS, ... IN STRAN- SKI RIS JANEZ MENART SLONOV NOS MONAKO IN LIHTENŠTAJN TEČE SKOZI PARIZ BIVALIŠČE ČEBEL RDEČI KRIŽ SLOVENIJE PUŠČAVA V AFRIKI FOSILI TONSKI NAČIN NEKDANJI SLOVENSKI MANEKEN KOBILICA CITROËNOV MALČEK BOM, …, BOMO REKA NA KOROŠKEM P. LOVŠIN: HIŠA … SONCA ZAGREBŠKA TOVARNA ČOKOLADE NEMŠKI SKLADATELJ (JOHANN SEBASTIAN) IZLITJE NAFTE MEDNAROD- NA OZNAKA ARMENIJE NASPROTJE DNEVA JANA BAUER: DING … ZGODBE OLJE (ANG.) RENAULTOV AVTO ZAPOREDNI ČRKI NANJ IGRA HORNIST VATERPOLO KLUB RIMSKI CESAR MR. … JE KOMIČNI FILMSKI LIK RIMSKA 605 KANADSKI PEVEC ANKA LJUB- LJANSKA GALERIJA ŽELEZNIŠKI, STRANSKI PREDEL KRANJA ZNAMENI- TOST ATEN PRIJETNOST, DOMAČ- NOST NASPROTNO OD PRAZEN PREBIVALCI COMA OČISTIŠ Z GRABLJAMI … ŠOLA NE- KAJ STANE HEKTOLITER BELA JESETRA OPOREKANJE INTERNETNA DOMENA ŠPANIJE ZAMIŽAL JE NA … OČESI PALIČASTA BAKTERIJA OPRAVIČILO (KNJIŽ.) Povsod z vami ZAOBLJEN ŽIVI IZ ROK V … TV PROGRAM S SERIJAMI SL. LJUDSKA STRANKA ODVOD V RAZLIČNE SMERI AKTOVKA IZ NJEGA DELAJO KOSMIČE OTOLOG JE ZDRAVNIK ZA BOLEZNI … SL. PISATELJ GRADIŠNIK RIMSKA 1150 IRANSKA VALUTA PAS ZEMLJE OB VODI SLOVENSKA KADETSKA LIGA ZNANILEC NOČI PREBIVALCI EVBEJE GRŠKA ČRKA τ ROČNI VOZIČEK DVE MUHI NA … MAH VRSTA HRASTA AM. SERIJA: … HILLS, 90210 SEDIMENTNA KAMNINA L…IJA MEJI NA ALŽIRIJO PODTALNO DELOVANJE LOS ANGELES IMENUJEJO MESTO … TEKSTA KONJU JO PRITRDIJO NA KOPITO ALBERT …STEIN GL. MESTO AFGANI- STANA … PA SOVO VPRAŠA, TRALALA NEMŠKI AVTO SL. ZNAMKA PIVA ZADETEK RONALDA 1000 … LOVŠIN: NAJBOLJŠI PAR LEPO VEDENJE, BONTON IZGOVORJA- VA ČRKE X V TAXI GLEDALIŠKI, ZIDARSKI PRELEP , SIJAJEN BIBLIJ. BOŽ- JA HRANA IZIDOR OVČICE PASEL, LEPO ŽVIŽGAL, … PEL VLAH DECILITER (POG.) STIK ZUNAN- JIH STEN STAVBE ANGLEŠKA TV SERIJA: SAMO … IN KONJI OPOZARJAL JE NA PRI- HOD TURKOV SIMON JEN… PREVIDNOST JE … MO- DROSTI PLUTONIJ IZOBRAŽEN PODALJŠAN ZOB PRI SLONU ODPADEK PRI PILJENJU SLOVENSKA IGRALKA JANKOVIČ SLOVENSKA PESNICA (LILI) V NJEJ IMA POHODNIK PIJAČO 12 14 7 2 5 15 17 11 8 16 1 4 10 13 9 3 6 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 17 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 20: Nostalgija za dan mladosti Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Jadranka Debeljak iz Celja, Peter Jošt iz Vojnika in Zala Kapitler Božič iz Ljubljane. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 27. maja. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 21, 22. maj 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. V ospredju bodo romantika, skladnost in pogovori. Srčni izvoljenec bo od srede naprej plesal po vaši melodiji. Čas prinaša nova spoznanja. Pove- zanost v odnosu vam bo tako rekoč dala krila; čas bo tudi za romantična doživetja. Neptun vam bo podaril navdih in tako boste znali narediti pomemben korak naprej. Po drugi strani bodo tudi sodelavci vir dobrih idej in sodelovanja. Življenje vas vodilo do točke, ko se boste mo- rali odločiti, kaj ima prednost. Srčni izvoljenec vam bo ponu- dil roko, v ospredju pa bodo tudi romantična doživetja. Globoko v sebi boste našli zadovoljstvo ter napredovali v odnosu in spreje- manju. Dejstvo je, da si boste ta teden želeli pohvale in prizna- nja. Mars vam bo podaril dr- znost in nagrajeni bodo tisti, ki bodo znali to izkoristiti. Rdeča nit tedna bo diplomacija in sko- zi moč sodelovanja boste uvide- li, kam se vam izplača vlagati energijo. Za želeno priznanje se bo treba potruditi. Napredek prihaja ravno sko- zi pogovor in obrestoval se vam bo optimizem. Po drugi strani boste morali okrepiti ljubezen do sebe in najti navdih v vsem, kar obstaja. V sredo in petek lah- ko dosežete ravnovesje tako, da ciljno usmerite svojo energijo. Glede sodelavcev boste sprva nekoliko zadržani, a se boste do četrtka sprostili. Jupiter vam bo podaril moč in tako boste kos vsem nalogam in obveznostim. Glede denarja bo vse potekalo po načrtih in ponosni boste na svoje dosežke in znanje. Spremljala vas bo moč in pri- dobili boste odgovore na svoja vprašanja. Če se boste sprostili in si zaupali, se bodo zadeve dobro razpletle. Znali boste odkrito povedati svoje mnenje in tako lahko naredite korak naprej. Ključna beseda tedna bo povezanost. Mars vam bo v pomoč pri določenih idejah in poglobili boste svoje znanje ter tako uvideli, kdaj prideta uspeh in sreča. Pomembno bo, da si določite osebne meje. V pomoč vam bodo tudi sodelavci. Srčni izvoljenec vam bo podal roko in skupne odlo- čitve bodo modre ter pravi blagoslov. Slediti morate svo- jim občutkom in ravnovesju. Venera vam bo prinesla paleto ugodnosti tako na delovnem mestu kot pri denarju. Dovolite si narediti korak naprej in sledi- ti tistemu, kar vam vzbuja zau- panje. Več časa boste namenili kovanju načrtov. Teden bo v znamenju plodne energije in kos boste vsem nalo- gam in obveznostim. Spremljala vas bo tiha sreča, sledili boste notranjim namigom. Plemeni- tost se vam bo v ljubezni obre- stovala in srčni izvoljenec vam bo hvaležen. Teden prinaša kar nekaj rešitev. Imeli boste sicer veliko obveznosti, a boste pra- vočasno pridobili informacije, ki vam bodo v pomoč. Rdeča nit tedna bosta sodelovanje in raziskovanje; to se vam lahko v tem času še posebej obrestuje. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Napredek v povezavi s srčnim izvoljencem prihaja skozi spre- jemanje in pogovore. Kreativna energija vam bo prinesla zau- panje in dodatne priložnosti za rast in razvoj. Venera vam bo pomagala do notranje modro- sti. Sodelovanje vam bo prineslo paleto ugodnosti in konec tedna sledi tudi nagrada. Kocke usode se bodo obrnile v vašo korist pri raziskovanju, pridobivanju in- formacij in denarju. Okrepila se vam bo samozavest in tako boste kos vsem nalogam. Mars vam bo podaril ognjevi- tost v ljubezni in tako bodo sle- dile spremembe. Pridobili boste odgovore na svoja vprašanja in sledili svojim usmeritvam. Ome- njeno bo vir zaupanja in plodnih preobratov, ki vam bodo v ponos. Merkur vam bo naklonil prave besede in tako boste našli več časa za sodelovanje in povezova- nje. Odkriti morate svoje talente in spoznati, kaj sodi v ospredje. Odlično se boste počutili med lju- dmi, sklepali boste nova prijatelj- stva in uživali med barvami. Srčni izvoljenec vam prinaša vir navdiha in priložnosti za napredek na osebni ravni. Za- pisujte si občutke in pridobili boste globlji uvid. Čeprav boste nekoliko nemirni, se bodo na koncu stvari razpletle po priča- kovanjih. Kolo sreče se bo glede službe zavrtelo v vašo korist. Po zvezdnih namigih je nakazano, da boste uspeli v skupinskem delu in boste lahko ponosni na dosežke. Spoznali boste moč po- zitivnih preobratov. Pred vami je obdobje, ko boste morali naj- ti ravnovesje in sprejeti modre odločitve. Izbrali boste prave besede in stopili v ospredje. Srčni izvo- ljenec bo sledil vašim navodilom in skupaj boste našli dodatno motivacijo za napredek. Doga- janje bo dinamično in drzno, tako boste ponosni nase in sledili boste brezpogojni ljube- zni. Venera vam bo pomagala do dobrih zamisli in Mars do notranje modrosti, imeli boste dovolj samozavesti, da boste kos vsem obveznostim. Narediti bo- ste morali načrt in uvideti, kaj vam je v resnici v pomoč in kaj ste prerasli. Srčni izvoljenec vam doka- zal svojo modrost in štele bodo prijetne besede. Skupaj bosta našla odgovore na vprašanja in se o nečem odločila. Brezpo- gojna ljubezen vam bo prine- sla zaupanje in če boste sledili glasu srca, boste nagrajeni. Pozitivna energija se bo prenaša- la tudi na druge ljudi in prejeli boste pohvalo ter pridobili prilju- bljenost. To vam bo dalo zagon in Merkur vam bo prinesel do- datne ideje. Srčni izvoljenec bo vaše ogle- dalo in ta teden boste na to tudi ponosni. Več časa bo za pogovor in doma se boste poču- tili odlično. Pomembno bo, da se boste veselili prostega časa ter našli v sebi prostor za skla- dnost in romantična doživetja. Vaša vrednota je varčnost, a bo- ste morali ta teden vseeno sprejeti nekaj drugačnih odločitev. Svoje ideje boste v tišini razvijali naprej in čakali na pohvalo. Barva, ki vam bo pomagala na delovnem mestu, bo peščeno rumena. Re- snica je, da iz majhnega raste veliko. Vzemite si čas tudi za kreativnost, rišite svoje občutke skozi igro barv. Ko sem bila majhna, sem sanjala, da me je ugrabil princ in me odpeljel daleč proč. Sedaj o tem sanja moj mož. Bil sem na 40. obletnici mature. Vsi z brki, bradami, velikimi trebuhi … Da o moških sploh ne govorim. »Dragi, kaj naj vzamem s sabo na morje, da bi me vsi gledali?« »Vzemi sani!« Kliče žena moža na mobitel: »Ali lahko govoriš?« »Lahko.« »Potem pa me poslušaj …« »Ti žena vedno naroči, kaj moraš skuhati?« »Ne! Ob sredah lahko kuham, kar hočem.« Moj pes je super. Ko ga vprašam, kako sem danes videti, mi odgovori: »Vau!!!« »Hej Miha, ženske po podjetju govorijo, kakšen ljubimec si.« »Ah, to ni nič posebnega.« »Ja, tudi one tako pravijo!« Mi pravi soseda: »Ti, a ta tvoj prijatelj zmeraj jeclja?« »Ma neeee … Samo takrat, ko hoče kaj povedati.« Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 21, 22. maj 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 674 SUDOKU 675 SUDOKU 366 REŠITEV SUDOKU 365 www.trik.si eKrižanka DNEVNO SVEŽA DNEVNO ONLINE NOVO www.trik.si facebook.com/3K.krizanke S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka POKLONI OSNOVNE ENOTE AKU- MULATORJA TLORIS, ... IN STRAN- SKI RIS JANEZ MENART SLONOV NOS MONAKO IN LIHTENŠTAJN TEČE SKOZI PARIZ BIVALIŠČE ČEBEL RDEČI KRIŽ SLOVENIJE PUŠČAVA V AFRIKI FOSILI TONSKI NAČIN NEKDANJI SLOVENSKI MANEKEN KOBILICA CITROËNOV MALČEK BOM, …, BOMO REKA NA KOROŠKEM P. LOVŠIN: HIŠA … SONCA ZAGREBŠKA TOVARNA ČOKOLADE NEMŠKI SKLADATELJ (JOHANN SEBASTIAN) IZLITJE NAFTE MEDNAROD- NA OZNAKA ARMENIJE NASPROTJE DNEVA JANA BAUER: DING … ZGODBE OLJE (ANG.) RENAULTOV AVTO ZAPOREDNI ČRKI NANJ IGRA HORNIST VATERPOLO KLUB RIMSKI CESAR MR. … JE KOMIČNI FILMSKI LIK RIMSKA 605 KANADSKI PEVEC ANKA LJUB- LJANSKA GALERIJA ŽELEZNIŠKI, STRANSKI PREDEL KRANJA ZNAMENI- TOST ATEN PRIJETNOST, DOMAČ- NOST NASPROTNO OD PRAZEN PREBIVALCI COMA OČISTIŠ Z GRABLJAMI … ŠOLA NE- KAJ STANE HEKTOLITER BELA JESETRA OPOREKANJE INTERNETNA DOMENA ŠPANIJE ZAMIŽAL JE NA … OČESI PALIČASTA BAKTERIJA OPRAVIČILO (KNJIŽ.) Povsod z vami ZAOBLJEN ŽIVI IZ ROK V … TV PROGRAM S SERIJAMI SL. LJUDSKA STRANKA ODVOD V RAZLIČNE SMERI AKTOVKA IZ NJEGA DELAJO KOSMIČE OTOLOG JE ZDRAVNIK ZA BOLEZNI … SL. PISATELJ GRADIŠNIK RIMSKA 1150 IRANSKA VALUTA PAS ZEMLJE OB VODI SLOVENSKA KADETSKA LIGA ZNANILEC NOČI PREBIVALCI EVBEJE GRŠKA ČRKA τ ROČNI VOZIČEK DVE MUHI NA … MAH VRSTA HRASTA AM. SERIJA: … HILLS, 90210 SEDIMENTNA KAMNINA L…IJA MEJI NA ALŽIRIJO PODTALNO DELOVANJE LOS ANGELES IMENUJEJO MESTO … TEKSTA KONJU JO PRITRDIJO NA KOPITO ALBERT …STEIN GL. MESTO AFGANI- STANA … PA SOVO VPRAŠA, TRALALA NEMŠKI AVTO SL. ZNAMKA PIVA ZADETEK RONALDA 1000 … LOVŠIN: NAJBOLJŠI PAR LEPO VEDENJE, BONTON IZGOVORJA- VA ČRKE X V TAXI GLEDALIŠKI, ZIDARSKI PRELEP , SIJAJEN BIBLIJ. BOŽ- JA HRANA IZIDOR OVČICE PASEL, LEPO ŽVIŽGAL, … PEL VLAH DECILITER (POG.) STIK ZUNAN- JIH STEN STAVBE ANGLEŠKA TV SERIJA: SAMO … IN KONJI OPOZARJAL JE NA PRI- HOD TURKOV SIMON JEN… PREVIDNOST JE … MO- DROSTI PLUTONIJ IZOBRAŽEN PODALJŠAN ZOB PRI SLONU ODPADEK PRI PILJENJU SLOVENSKA IGRALKA JANKOVIČ SLOVENSKA PESNICA (LILI) V NJEJ IMA POHODNIK PIJAČO 12 14 7 2 5 15 17 11 8 16 1 4 10 13 9 3 6 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 17 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 20: Nostalgija za dan mladosti Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Jadranka Debeljak iz Celja, Peter Jošt iz Vojnika in Zala Kapitler Božič iz Ljubljane. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 27. maja. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 21, 22. maj 2025 PISANI SVET Mozirjan Jon Kanjir med prostovoljci leta 2024 Predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar je tretji majski četrtek v Predsedniški palači v Ljubljani gostila zaključno prireditev natečaja Prostovoljec leta 2024, na kateri so bili podeljeni priznanja in nazivi izbranim prostovoljcem ter prostovoljskim projektom. V kategoriji do 29 let je naj prostovoljec postal Jon Kanjir iz Ljubije v občini Mozirje. Jon Kanjir je priznanje prejel za aktivno in vsestransko sodelovanje na mnogih podro- čjih delovanja. V Slovenskem društvu Hospic je aktiven že skoraj tri leta, deluje v različ- nih programih: Spremljanje umirajočih in njihovih svojcev, Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Detabuizacija smrti in Prostovoljstvo. V sklopu društva je prevzel aktivno vlogo vodenja projekta Drevo za življenje in pridobivanja mladih prostovoljcev društva. Je tudi aktiven operativen gasilec, član komisije PGD Mozirje za trajnostni razvoj gasilstva in medijski predstavnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Več let je aktiven tudi na področju sadjarstva v Sadjarskem društvu Franca Praprotnika Mozirje. Je tudi član upravnega odbora Slovenskega društva Hospic in Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje. Poleg tega je že več let aktiven animator na oratorijih in birmanskih skupinah. Na natečaj je letos prispelo 119 prijav, 18 za projekte in 101 za posameznike. Mladinski svet Slovenije (MSS) je priznanja za naj prostovoljce podelil že triindvajsetič. TS V duhu osemdesetih Letošnji medgeneracijski festival Zaplešimo v poletje spominov je v Velenju utripal v ritmih glasbe iz 80. let prejšnjega stoletja. Povezal je različne generacije obisko- valcev, ki so s plesalci iz različnih plesnih skupin med drugim zaplesali na glasbo iz priljubljenega slovenskega filma Prisluhni školjki. A niso le plesali, iz starih majic so izdelovali oblačila, ki so bila v modi pred več kot štiridesetimi leti, v delavnici ličenja so obiskovalce ličili v duhu takratnega časa. V ve- lenjskem kinu so predvajali slovenski mladinski film Čisto pravi gusar iz leta 1987. Na Titovem trgu je igrala Godba veteranov Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, v raznolikem spremljevalnem programu so se predstavili različna velenjska društva in ustanove. Otroci so ustvarjali v likovni morski ustvarjalnici, obmorsko vzdušje so pričarali tudi z degustacijami giric, pokovke in sladoleda. V okviru plesnega dogodka Ulica pleše, ki sta ga organizirala Maša Kolšek in Lucija Boruta, se je z različnimi zvrstmi plesa predstavilo približno 300 plesalcev iz različnih plesnih skupin in društev. Vrhunec celodnevnega dogodka je bil skupinski medgene- racijski ples na filmsko glasbo Prisluhni školjki. Plesali so učenci osnovnih šol, njihovi starši ter plesalci iz plesnih skupin. V Ljudski univerzi Velenje, organizatorici dogodka, medtem že snujejo načrte, kako popestriti majski utrip v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja naslednje leto. BF Od leve: Jon Kanjir, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan in predsednica MSS Eva Kotnik (Foto: Urad predsednice republike) Na ploščadi pred domom kulture so se zbrali plesa in zabave željni občani različnih generacij. (Foto: LUV) Prestižna nagrada za Drevesno hišo Drevesna hiška je v pomladnem in poletnem času odprta ob sredah, četrtkih in petkih med 17. in 19. uri, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 14. in 19. uro. (Foto: Rok Deželak) Drevesna hiša v Celju, ki je v mestnem gozdu, je prejela nagrado Odprte hiše Slovenije. Letos septembra bo Drevesna hiša praznovala deset let. »Že skoraj dese- tletje vabi male in velike raziskovalce narave. To- krat je prejela prestižno nagrado Odprte hiše Slove- nije. Nagrado sta v našem imenu prevzela Boštjan Hren iz celjske izpostave Zavoda za gozdove Slove- nije in arhitekt Aleksander S. Ostan,« pravijo v Mestni občini Cel je. SŠol S Carthusiano odpirajo novo poglavje Penine Zlatega griča zorijo v kleteh Žičke kartuzije, zato so jim nadeli novo ime – Cart- husiana, kar simbolno povezuje njihov izvor – Žičko kartuzijo z njihovim značajem, so sporočili iz konjiškega podjetja. Penine Zlatega griča zorijo za zidovi kartuzijanske Otokarjeve kleti iz 12. stoletja, kjer vladajo idealni pogoji za počasno in naravno zorenje. Penine na finih kvasovkah zorijo vsaj dve do tri leta, pogosto tudi dlje. Kot poudarjajo v podjetju, novo ime Carthusiana ni zgolj preobleka, temveč nadaljevanje zgodbe, ki temelji na stoletni tradiciji. Vinska klet Zlati grič leži v osrčju Škalc v Slovenskih Konjicah, kjer je 75 hektarjev vinogra- dov. Velja za eno najsodobnejših kleti v tem delu Evrope. Zaradi svoje edinstvene arhitekture je bila tudi mednarodno nagrajena. Letno pridelajo približno 550 tisoč kilogramov grozdja. Pre- vladujejo bele sorte: laški in renski rizling, šardone, beli in sivi pinot, traminec, sovinjon. Med rdečimi sortami gojijo modro frankinjo in modri pinot. BF Utrinek s predstavitve nove podobe penin (Foto: arhiv podjetja)