838. štev. V Ljubljani, petek dne 17. aprila 1914. Leto III, Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka „Bodeče Neže". „,t)AN* izhaja vijaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo „BODEČA NEŽA*. Za ljubljanske naročnike 'etaue „Dan“ s prilogo dostavljen na dom celoletno 20 K, mesečno T70 K; brez priloge celo »letno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnik« stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletn B‘B0 K, mesečno 1‘90 K. — Naročnina se pošilja ::: upravniStvu. . :: ::: Telefon številka 118. :t gBMBMBBBe ~ gaga ggašiESžHBBBSHBfcfiBBBBKMBHSBBCBiMf Neodvisen političen dnevnik s tedenske humoristično prilogo „Bodeča Neža“ Posamezna Gcv. wDneva“ stane 6 vin.; ravna toliko posamezna številka „Bodeče Neže". S:: Uredništvo in upravnižtvc: rt Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. ( dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranktraiia pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po* n: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :s c: Odgovorni urednik Radivoj Korone. Last in tisk ^Učiteljske Tiskarne*. ~xniixwraPjt j aBBRMHSH Nemška oblastnost ob Adriji. Trst, 15. aprila. Na 1. maja priredi »Deu-tscher Schulverein« v Skednju pri Trstu nemško-na-cionalno manifestacijo. Ali si je mogoče misliti večje predrznosti? Skedenj je popolnoma slovenska vas in na teli slovenskih tleh naj bi Nemci prirejali javne aetnško - nacionalne manifestacije, naperjene proti slovanskemu domačemu prebivalstvu! Pa Nemci so vsega zmožni; odkar obstoji italijansko nemška zveza, jim posebno hitro rastejo rožički. Oglejmo si stvar natančneje, da se prepričamo, je-li zgornja vest resnična, ali ne. Deutscher Schulverein. Orts-jtuppe »Servola«. Graški »Šuftenblat« poroča pod tem naslovom o občnem zboru ške-denjske šulfereinske podružnice. Iz tega poročila se vidi, da ustvarjajo Nemci v Skednju svoje gnezdo in induL *.em na dclu »Kranjska {"sr infci?f žba'- ki v ,su im por tira v svojo tovarno (plavže) nemško delavstvo mi Z mer zlasti mnogo pomagajo razni inženirji m delovodje, ki so bili — kakor spodaj omenjeno — izvoljeni tudi v odbor podružnice. Nemškim delavcem je izrekel Klep posebno zahvalo: »Ganz besonders Dank gebiihre der deutschen Arbeiter-schatf, die kein Opfer scheute im Dienste der nationalen Arbelt...« Ko so bili na prav predrzen način sw?*$ani Slovani, je bil izvoljen h pS od,bor: Učitel} Klep, delovod-SnnnHr’ e*°y°dja Ghllitzer, uradnik ženi m nadinženir Neuchold, in-u u setiek*'m inženii‘ Strebl. Hai- »oschlossen ei™'M.lw3“Lw^Je Berem Stile abziihalte.,! pSs io m nataka izmišljotina, to prinaša nemški list. Človek bi si v prvem trenutku misli, da morda nemški delavci nameravajo proslaviti prvi maj, toda stvar je po zgornjem ci-atu j? nemškega lista čisto drugač-' • Na 1. maj ko je nemško delav-v Plavžih in drugod prosto, pri-, 1 slavnost nemški »šulferein« in a slavnost ne bo nič druzega, kakor J[emško-nacionalna manifestacija, Kajti »sulferein« je društvo ki tui črne slovenske ntLi , , 5 »bega nazionale tC' "u PI' Vedenjski >>ši lfereinl?-ej nas, bodo In nrmm,-:vni' ,e"1ad|,< na 1- ma- . r ’’ in ne samo, da bodo piovotnah na Slovence, ampak bo-do provocirali tudi delavstvo sploh. kajti 1. nia[ je praznik delavstva in LISTEK M. ŽEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) tek * Pr'de vsak treno- »Hudič naj vzame Iljka!« je zarenčal stari Pardajan. »Ko bi ga imel zdajle v pesti!« lievaiNLIc’ da lle ,)0ide»b« ie nada-Povedel « #marve2 sama me ”Kam neki?« žovoriiainJ ^ damama, o katerih je letnicama! k• k sorodnicama, reli v|dini res* da ste zn0_ izpraševati kdo sneeta- ZaČ"e T kal noč,.«, j Se‘P pravzaprav m njo, naj Jaz sdim va' odklanja. Jeza in , a PVTL31!1 eno besedo, spov a boljtnboij. Z nemalo žalost, dr wi(ira,p,v SV°J° mo vqa knr io i-«. zgubil mahoma vse, kar je i :0 Pridobljenega Toliko da nisem obupal. in i* mislil, da je najboljše, ako se obrnem In grem — kar vzklikne ona s tmkn stjo: PK0' »Prav gotovo ljubite ono gospo-jhčno, ona pa ljubi vas! Zdaj mi je mdi jasno, zakaj ni marala ženina, kl ii ga je ponujala njegova svetlost. ne gre, da bi se motilo ta praznik z raznimi hujskarijami, ki jih insceni-rajo kapitalisti, ravnatelji in inženirji »Kranjske industrijske družbe«. Deutscher Mannergesangsver-ein in Servola. Istodobno prinaša omenjeni list poročilo o ustanovnem občnem zboru nemškega pevskega zbora v Skednju, kajti potrebno je »aueh hier in Servola das deutsche Lied zu pflegen...« Na tem občnem zboru so nemški hujskači sklenili, da priredi navoustanovljeno pevsko društvo svoj oprvo veselico, in sicer dne 25. aprila im deutschen Gasthaus — »Riviera«. Kako postopajo Netnci tam, kjer so v večini. Ko sem čital o nemških predrznostih v slovenskem Skednju, sem se spomnil, kako postopajo Nemci na Koroškem. V Beljaku obstoji slovensko omizje, katerega član sem bil tudi jaz, ko sem bil še v svoji domovini. In to omizje je moralo imeti svoje sestanke v nekem lokalu pod streho, torej popolnoma tajno. Tam smo se zbirali in večkrat nas je gospodar lokala nahrulil, naj govorimo bolj tiho, da nihče ne izve, da se pod njegovo streho zbirajo »vindi-šarji«. Ko pa so nas Nemci vkljjub temu zasledili, smo morali bežati iz Beljaka; eni so bili odpuščeni iz službe, drug ipa prestavljeni. In to se je godilo v Beljaku, ki ima slovensko okolico! Zato se mora človek v resnici čuditi, ko vidi, kako oblastno postopajo Nemci na primorskih tleli, čeprav so v taki manjšini in nimajo tu niti najmanjših historičnih »tradicij«, dočim stno bili mi od nekdaj na Koroškem. Provocirati se ne damo! Opozorili smo slovensko javnost na nemške prireditve v Skednju in menimo, da smo s tem storili svojo dolžnost. Iz tega- se vjdi, kako raste nemštvo ob Adriji in kako rastejo iz tal kamni na katerih bo slonel — po njih mislih — zadnji steber mostu od Balta do Adrije. Toda — mi smo tu! Beseda o politiški taktiki. V zadnji številki »Naših Zapiski v« razmotriva gosp. Abditus pod zgornjim naslovom zadnjo deželno-ttborsko volilno borbo na Kranjskem. Njemu ni prav, da sta pri zadnjih volitvah napredna in socialistična stranka nastopali sicer brez kompromisa, vendar pa v nekakem tihem soglasju. Zaradi tega meče na socialiste hude očitke. Mene tukaj no- tranje razmere v socialistični stranki ne zanimajo. Gospod Abditus je teoretik. Moti se. da je taktika iz drugih dežel bila povod temu tihemu soglasju med naprednjaki in socialisti pri zadnjih volitvah. Napredni in socialistični volilec nista prav nič mislila na Belgijo, ko sta oddajala svoji glasovnici. Neznosne razmere v deželi same so približale socialista naprednjaku. Izkoriščanje dežele v prid posameznikov krivičnost, pristranost in nespametno razsipanje deželnega denarja — ta dejstva so spravila tako močno, dosedaj še nedoseženo število v protiklerikalni tabor. Ni nam treba torej prav nič stikati po vzgledih iz Belgije! Gospodu Abditusu skoro impo-nira klerikalna stranka. V njej vidi izrazito gospodarsko stranko, ki gre za tem, »da dvigne poljedelsko produkcijo«. Vsepovsod vidi ceste, vodovode, hleve... Naj si gre enkrat ogledat, kako so se delale te ceste. In če ne bo videl, naj vpraša prvega kmetiča, pa mu bo povedal, da se je ta cesta gradila tako, kakor je bilo prav temu župniku, druga pa tako, kakor je bilo v prid onemu klerikalnemu magnatu. Potem naj še vpraša, kako so se delile nagrade za hleve in teleta. Zadnjič se je celo v »Slovencu« javno očitalo nekemu posestniku, da se je prelevil in vdlil protiklerikalno ter se ga je pozivalo, naj vrne denar, ki ga je dobil, ko je bil še klerikalec, od deželnega odbora za popravo svojega hleva! Res Je, da ima kmetski stan največ političnih pravic v deželi, da odločuje v kmetski in splošni skupini. Toda odločuje ne kmet, temveč župnik. Dali so mu političnih pravic zato, ker je najbolj slepo udan duhovščini! Ni res. da bi bil kmet poiitiško organiziran. Vsa organizacija so župniki, prižnica spovednica. »Izobraževalna« društva pridejo malo v poštev, med volilci skoro nič, nekoliko med mladino. Kaj bo v prihodnosti, ne vem, nisem prorok, dvomim pa, da bi s tem kaj prida dosegli. Že sedaj zapuščajo tuintam nekateri njih organizacijo — ne ravno najslabši. Res pa je, da bo treba ustvariti kaj neklerikalne organizacije na deželi. Gosp. Abditus ie pesimist. V izidu zadnjih volitev vidi sam neuspeli, češ, nobenega mandata niso protiklerikalci pridobili. Ne opazi pa, kako močno so narasli protiklerikalni glasovi. Po mojih mislih ni to začasen pojav. To je vredno več kot mandat, ki se ga pri prihodnjih volitvah zopet lahko izgubi. Čudni pojavi v Avstriji! cmrkoprauncs NARODOV. Čudna nebeška prikazen, ki jo dosedaj narodi v Avstriji še niso videli. Tudi je gosp. Abditus idealist. Ni mu prav, da je ljubezenska zgodba dr. Kreka igrala majhno vlogo v volilnem boju. Dvomim, da bi bila imela ta dogodivščina kak poseben vpliv na volitve. Naš kmet pozna ljubezenske zgodbe svojih duhovnikov in jim jih ne zameri. Tuintam je pa vendarle kak naiven člavek spoznal, da imajo gospodje dve morali. eno zase, eno za druge. Sicer bo pa gosp. Abditus i>reje dočakal svoj socialistični raj. kakor pa popolno dostojnost v političnem boju! Z izidom volitev smo lahko zadovoljni. Kaj za to, če imajo klerikalci svojo večino v deželnem zboru. Naj posrebljcjo juho, ki so jo sami zvarili! Njih dedšeino prevzeti, bi bilo nevarno, bolje je, da napovedo konkurz. Agitator. Štajersko. Nemci med seboj. Minoli torek je imel nemški klerikalni »Bauern-verein« v Dradcu svoj redni letni obči zbor. Na to zborovanje se nemški neklerikalni krogi čakali že celo leto z veliko napetostjo, kajti vsestransko so smatrali ta dan za nekak obračun z uskoki pl. Pantzem in Neunteuflom. Predsednik omenjenega društva, kojega kopija je naša klerikalna K. Z. — liagenhofer se je tudi v istini kar sjiočetkoina zborovanja bavil z omenjenima gospodoma in dejal, da ju je omenjeno društvo moralo izključiti, ker sta delala oba proti dobrobiti »Bauernvereina«. Kaj novega Hagenhofer ni vedel omeniti in se je omejil na vse to, kar je že v večih slučajih povedal v svojih organih. Edino, kar bi moglo javnost zanimati, je to, da govori Hagenhofer kot vsi ostali voditelji nemško klerikalne stranke o bodočem ban-kerotu pl. Pantza in Neunteufla kot o gotovi stvari, dočim so pl. Pantz, Neunteufel in ostali naziranja, da se njihovo pripadništvo, kot ono »nemškega centruma« v splošnem zelo širi in, da si ne bodo svojih doslej-šnjih mandatov le ohranili, marveč, da bo »nemški ccntrum« za bodoče celo številno pridobil par mandatov. Za vse slučaje se oboji že dolgo pripravljajo. Cim pride torej do novih volitev, bomo doživeli marsikaj zanimivega. Gadje sikajo. Mariborska rcne-gatska klika je zelo razburjena, ker smo ji očitali, da je ona najbrže dala prvi pogoj k preiskavam o predavanju profesor Ilešiča. Gotovo bi to ne bila, če bi se ne zavedala tozadevnih svojih grehov. Gospoda si je za enkrat izmislila prav neroden trik in danes ji je očividno zelo neljubo, da leti nameravan udarec nazaj na njo. Naj bo, kakor hoče: eno je gotovo, namreč, da. so hoteli po kalnem ribariti. Ce se jim to ni posrečilo, naj primejo najprej za ušesa one, ki so jim vso stvar skazili. Kdor hoče kaj politično izzvati, ta mora vsaj spretno pričeti. Kdor pa misli,• da je za take spletke in provokacije pripraven ljubljanski bodisi tajni, bodisi aktivni policijski aparat, ta že v naprej lahko računa z debelo blamažo. V drugo pa bo storila mariborska klika prav dobro, če prime za ušesa nerodne mazače krog »Marbztg.«, ki so in bodo v svoji nacionalni zaslep- 1 oda ne domišljajte sj, da vam bom jaz pomagala pri vaših namenih!« In razjoče se, kajpak. Moje možgane pa prešine nekaj kakor blisk. Zaneta je bila ljubosumna! »Dobra punčka!« je dejal Pardajan oče. »Začnem jo torej tolažiti,« je nadaljeval vitez. »Kolnem se ji, da ljubi gospodična visokega gospoda, ki me v KOS,al’ da skušam govoriti z njo. Kako pa hočeš,« sem dodal, »da naj ljubi ta gospodična, plemkinja Mon-moransiškega, ubogega vraga, kakršen sem jaz, krčmarskega bratranca, pustolovca brez soldov in doma?« In res, ta dokaz jo prepriča bolj od vseli mojih priseg. »To je pa res!« vzklikne poto-' lažena. »Aha!« se je zagrohotal stari Pardajan, »dobra je bila tvoja bajka!« Drjiteč in mračen jc sedel vitez nekaj časa, ne da bi govoril. »Oče,« je dejal nato, »kaj i>ra-vite o mnenju tega dekleta?« »O katerem mnenju? Da plemkinja Monmoransiška ne more ljubiti ubogega vraga, kakršen si ti?« »Da, gospod.« Stari Pardajan je škomizgnil z ramami in zvrnil kozarec vina. »Pravim, da je to mnenje majhne punice in majhnega fantička. Vedi nekaj: ljubezen ne pozna nobene razdalje, ako je sploh pametno govoriti o razdaljah med ljudmi. Ni je tako visoke dame, da ne bi bila pri- pravljena poročiti najrevnejšega be-račka, samo če ji je beraček po godu. Toda,« je povzel klativitez zdajci, »ena izmed jetnic je torej Monmoransiška, praviš?« »Da, oče.« »Stvar i)ostaja čimdalje bolj čudna,« je menil stari Pardajan zamišljeno. »Nadaljuj. Tvoja povest me zanima vedno bolj.« »Torej,« je ovzel vitez z vzdihom, »ko je bila Žaneta prepričana dodobra, da Monmoransiška ne more ljubiti mene siromaka, se je začela dajati pomalem moji zahtevi. Dodala pa je, da me ne more povesti prej kakor zvečer proti osmi uri. Slutil sem finto, misleč, da me Žaneta poprosi, naj se vrnem zvečer; ona pa je zaključila z rahlo rdečico na obrazu: »Dotlej pa, gospod, ostanete v moji sobi, kamor vas povedem in kamor vam prinesem tudi jedi. Vse, kar storim, storim iz velikega usmiljenja do gospodične, ki plaka, da se kar srce krči človeku; v dno duše bi me razveselilo, ako bi ji mogla pomoči, da se poroči s svojim ljubim... Hitiva, zakaj lljko mora priti vsak trenotek.« Zahvalil sem se ji, kakor sem le vedel in znal. Moral sem ji priseči, da bom pomnil uslugo, ki mi jo izkaže; srčno rad sem storil to. Nato mi pravi, da naj ji sledim, odpre vrata in stopi v teman, obokan hodnik. Jaz korakam venomer za njo. Zdajci pa se pojavi na drugem koncu hodnika nekdo...« »Gotovo spet prekleti lij!« je vzkliknil stari Pardajan. »Ne, gospod, bil je lljko!« »Eden kakor drugi, oba sta mr-zka človeka in spadata na vešala. Ah, ubogi vitez, gotovo si bil s tem zaloten, kaj? No, kako si se izmotal?« »Takoj boste videli, oče! Zapazil sem bil na hodniku, na desni strani, vdolbino, ki je ležala že par korakov za mano. V tej dolbini so bila vrata. Dočim se ustavi Žaneta vsa okamencla, se začnem jaz pomikati proti vdolbini, skrivaje se neprestano zanjen hrbet. Žaneta se ozre in vidi moje početje. Jame se razgovar-jati glasno z Ujkom, ki ji prihaja naproti. Tačas pa odprem jaz svoja vrata in vidim, da svojim na vrhu stopnic, ki vodijo v klet! Rahlo odrinem vrata in prisluhnem. »Kam pa jo mahaš, lljko?« »Najprej sem bil namenjen v izbo, da te poljubim Žaneta.« Slišal sem cmok poljuba. »A potem ?« povzame dekle. »Potem? Saj veš, da mi je ukazal stric lij, naj pripravim za zvečer ono veliko kočijo, ki se da zakleniti, in zaprežem vanjo dvoje konj; vse skupaj mora biti pripravljeno ob enajstih. Kočija ni služila že dolgo, in ker mi bo dala dela za dobri dve uri, si grem iskat steklenico vina, da si privežem dušo.« »Kaj, v klet greš? Pa če izve kletar?« »Beži! Kdo mu pove? Ti menda ne?« »A vrata so zaprta!« »Pravkar sem jih odklenil, Žaneta.« »Naj bo! A stopi vsaj malce z mano v družinsko izbo. Toliko časa imaš menda vendarle.« »Ne, hudiča! Gledati moram, da položim ključ nazaj, preden opazi kletar, da sem ga izmaknil.« In zdajci se odpro vrata; vidim Žaneto, ki si zakriva obraz vsa preplašena z obema rokama. Jaz sem bil začel medtem stopati ritensko nizdol. Ob vsakem Ujkovem koraku se pomaknem tudi jaz stopnico niže. Naposled sem spodaj in se stisnem k zidu, nadejaje se, da se izmuznem, dočim bo iskal 011 svoje vino. Toda zdajci si prižge ta tepec svečo!« »Sakrament!« je zaklel stari Pardajan. »Zapazi me in stoji nekaj hipov ves bedast; kar oči je izbuljil od groze. Nato pa se mu vrne pamet: u«ta odpre, da bi zakričal. Toda prepozno! Prijel sem ga bil za grlo ravno še o pravem času!... Zakaj tisti hip zaslišim zgoraj na stopnicah glas, ki godrnja nad kletarjevo zar.ikrnostjo! Bil je stric IIj — zaklenil je vrata! Žaneta je bila gotovo pobegnila medtem...« (Dalie.) ličnosti vedno povedali več, kot je potem dobro. Nad tcmi.se naj ti ljudje najprcje shudujejo, a konečno šc nad onimi, od katerih so zahtevali vohunjenje, ki pa so za kaj tar cega očividno še preokorni. Maribor. Baje se hvalijo nekateri, da' glede »jugoslovanske vzajemnosti« nismo reagirali na nek članek tudi naknadno. V članku »Naše vprašanje« smo predočili eno samo točko, ono, ki mora biti umljiva tudi vsakemu priprostemu človeku. Vzrok, da pozneje nismo reagirali ic v tem, ker se nam zdi polemika brezsmiselna tam, koder bi se morali ba-viti z nasprotujočimi sc lastnimi trditvami drugače mislečega člankarja. Kdor je dotični članek bral, je moral sam po sebi spoznati njegova protislovja. Za kaj tacega — je res škoda črnila. Poleg tega nočemo zasejati (oziroma nadeti sebi lice kot bi to. hoteli) radi subjektivnega mnenja posameznikov tozadevnih nesporazum-Ijcnj, dasi se nam čudno zdi, da sme eden proti volji drugih (ki jih je dosti) posezati po tisku, ki ima na čelu opombo, da za njegovo vsebino jamči njegov vzdrževalec. In ta vzdrževalec je dobra polovica (če že ne trdimo: dve tretjini) dotičnega članstva in pretežna večina javnosti. Zanimivo bi morda bilo zvedeti, bi se li komu drugemu na istem mestu tudi dovolilo, uveljavljati — osebno mnenje...? Za nas je s tem stvar za enkrat končana. Celje. Paromlinarju g. Majdiču je bil nekdo poslal pred dnevi po poštni nakaznici 100 K. Kot odpoši-Ijatelj je bil zaznamovan »St. .ložef«. Ker zalaga g. Majdič z moko samostan lazaristov Sv. Jožefa, je bil mnenja, da je denar odtod. Kmalu pa se je pokazalo, da je to mnenje napačno, pač pa. da je onih 100 K nekdo ukradel in na ta način zopet vrnit, l aki skesani tatovi so res bele vrane. V Pirešicah je prišla 31etna Matilda Kovač do gnojnih vil s kojimi se je pričela igrati. Pekle je pri tem igranju najbrže padlo, vsled česar se mn je zabodla ena končnic vit v leva senca, kar je povzročilo takojšnjo dekletovo smrt. Krčovlna pri Mariboru. (Mlad vročekrvnež.) Na veliko soboto je prišel sin poštnega sprevodnika Li-kavca, 20letn! pekovski pomočnik Emil Likavcc domu in prosil očeta, če sme ostati črez praznike doma, kar mu je oče zabrauil. Na veliko nedeljo se je fant vrnil in srečal na dvorišču gospodinjo svojega očeta, ki mu je jstotako branila vstop, pred njim zbežala in zaklenita vrata stanovanja. Ko mu je prošnjo odbila, je namreč potegnil fant nož in sc hotel vreči nanjo. Likavca so prijeti in oddali sodišču. Maribor. (Vedeževalka.) Perica Marija Kodrič je znala ljudi prav pošteno vleči. Kočarki Mariji Paherni-koVi iz Dobrenka je bilo pred kratkim ukradeno razne mesnine za 60 kron. Dan po tatvini je prišel k nji neki Černec in ji dejal, da ve za »ve-deževalko«, ki ji bo tatu imenovala. Peljal jo je v mesto k Kodričevi. Ta je zahtevala are 3 K in po tem za »sv. luč« Še 10 K. Nato je užgata par sveč in nekaj molila. Po vedeževanju je izvabila Pahernikovi še 20 K m ji zagrozila, da ji bo bajta zgorela, če bo o vsem komu kaj povedala. O zadevi pa Je zvedelo orožništvo in ovadilo Kodričevo, ki so jo povabili radi goljufije na ričet. Maribor. (Razno.) Stepli so se kmečki fantje in neka družba meščanov, na veliko nedeljo blizu Pesnice. Nekemu bančnemu uradniku je bito desno uho na pol odsekano. — .Posestnik Tine Lipnik je šel po krmo, pri tem pa padel skozi odprit-,no v hlev. Našli so ga šele 2 ut i kasneje nezavestnega. — Posestniku •D o m a n i k o t u so se konji splašili, ko je vozil po cesti tik proge in ušli. Domanjko je pri nekem sunku zletel ■iz voza in se nevarno pobil. — Mehanik S p r u š i n a iz Ptuja se je Id ne 13. t. in. peljal po Tržaški cesti ,proti železniškemu prevozu. Vsled slabe razsvetljave ni videl, da je prehod zaprt in zapeljal v rampo. Dobil je hude poškodbe po rokah in glavi. Mala kronika. 501etni T. Muster in njegov 20letnl sin Fran, sta bila jna dnini v G r a d i š u pri Ptuju. Pred Iviničarijo Majerič sta se skregala. Sin ic zgrabil očeta in vrgel v vežo, 'na to pa še z nožem planil nadenj In 'ga zabodel v obraz. K sreči so priskočili domači in nepridiprava odstranili ter izročili orožnikom. — V Z a v r č i h je pogorelo posestniku Klunu trieetrt orala gozda. O nastanku požara še ničesar ne vedo. Šoštanj. Skromno in tiho slavimo letošnji Jurčičev jubilej. Z delom. V Ljudski knjižnici, kamor prihaja naše ljudstvo tako rado, s tem, da . izposojamo Jurčičevo knjigo, na odru Šaleške Čitalnice z vprizoritvijo I»Legijonarjev« in »Rokovnjačev«. Ribiči lovimo duše... Toda naš tr nek ne rani. ribice le vodimo iz kalne v bistro vodo ... Vodimo reveže, katere tirajo žalostne razmere v nasprotni tabor, zopet materi v naročje, ne z Judeževitni Srebrnjaki, ka- kor nemška bojna društva, ampak s smotrenim kulturnim delom, s tem, da ljudem posebno v narodnih igro-kazih pokažemo v svetli luči, kar je v nas, slovenskem narodu, lepega in plemenitega... In obisk naših predstav nam je porok, da so ljudem odpirajo oči, da zasije tudi Šoštanju luč preporoda in vstajenja. Zato smo ponosni na obisk našega kmetskega in delavskega ljudstva. Čast mu! Veseli smo pa tudi lepega obiska vseh dragih gostov, ki nam z obilnim pose-tom zatrjujejo, da gredo z nami ramo ob rami. — Na belo nedeljo 19. t. m. ob 3. uri popoldne ponovimo v gledališki dvorani pri g. Rajšterju »Rokovnjače«. Dragi prijatelji, skrbite s pridno agitacijo za to, da bo obisk predstave tudi tokrat Časten in izzveni tako naša proslava Jurčičevega jubileja v močnih akordih ... Goriško. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V GORICI. Gorica, 15. aprila 1914. V torek so ljubljanski gostje igrali prvo resno igro, kjer so mogli pokazati, kaj znajo. Čudili smo se nekaj časa, zakaj si je Milan Skibitišek za prevod izbral Niccodcmijev igro-kaz »Perjanico, saj obsega dejanje toliko neverjetnosti, da se igra težko čita. A ko smo včeraj videli drugo dejanje, kakor sta v njem igrala Milan Skrbinšek kot Leblanc in Witi-trowa kot njegova nezvesta soproga, nam je prišlo spoznanje, da je že radi tega krasnega boja med varanim soprogom in ponižano, a vendar zmagovito Suzano bilo vredno, da smo to dramo videli. Milana Skrbinška in Wintero\vo moramo ravno radi mojsterskega dvogovora imenovali na prvem mestu. Globoko inteligenco teh umetnikov smo spoznali v tem prizoru. Skrbinšek se izogne vsakega pretiranja, igra mirno in naravno, njegov obraz in gesta govorita izrazito. Winterowa je izvrstno pogodila žensko, ki s slepo stra-st jo brani položaj, nad katerim bi omagal pogum vsakega moškega. Hvaležni smo torej obema za neskaljeni užitek v drugem dejanju. Naivnega, nesamostojnega grofica Hen-ryja je igral mesto obolelega g. Šesta g. Trampuž. Veselilo nas je, da smo spoznali tega mladega umetnika. Težka je bila naloga predočiti nam ta nemogoči značaj, ki mu ni možno povzeti ne ene simpatične poteze. O. Trampuž je pokazal docela svoj talent in spretnost, od katere imamo 1 se mnogo pričakovati. Izvrstna je bi-[ la ga. Buksekova v vlogi stare grofice in g. Juvanova kot vojvodinja Frontenaška. Tudi gdč. Gjorgjevičc-va, kot Izabela je nastopila prikup-Ijivo. G. Peček, Grom, Habič, Drenovec in seveda naš stari znanec Danilo, kakor tudi srčkana gdč. Gor-jupova so iz svojih vlogic naredili, kar se je največ dalo, da so čedno dopolnili celoto. Občinstva žal ni bilo mnogo. Kar ga je pa bilo je šlo zadovoljno domov. Malo več zanimanja bi želeli, zlasti med uradništvom, ki se vsake naše prireditve tako izogiblje. Ljubljanski igralci so se v »Perjanici« izkazali kot resna umetniška družba, ki daleč nadkriljuje vse to, kar se sem in tam pokaže v goriškem laškem gledališču. Goriški deželni zbor bo po dclc-gacijskem zasedanju sklican na krat-co zasedanje, da reši proračun in nekatere nujne zakonske načrte. hteve Itd. Iz srca privoščimo nrv. operi njen uspeh — vemo pa tudi, da gosp. Treščecu ni bilo na tem, da bi za to trpela domača slov. umetnost. Ljubljana je pogostila hrv. pevce. To je bila dolžnost naše gostoljubnosti. Kdor pa je pri tem pomislil na one slov. igralce, ki danes nimajo zagotovljenega kruha — temu je bilo trpko pri srcu. Iz lože dež. glavarja so letele rože na oder. Isti dež. glavar pa s svojimi intrigami onemogočujc stalen obstoj slov. drame (NB. V ložo dež. glavarja so dame poslale cvetke, da je Šusteršičeva družina lahko obsipala hrvatske pevce. Predsednik baron Schwarz je odšel iz lože pred koncem zadnjega dejanja, ko je videl kai se pripravlja. Ali se je bal. da bi slišal »Lepo našo domovino« in slovensko himno »Naprej«, ali sc je hotel izogniti »komediji«, se ne ve. Odšel je in morebiti Je imel prav. Naši igralci potujejo okoli in ne vedo. kaj bo z bodočo sezono. Hrv. pevcem je lažje — oni imajo zasigurano bodočnost. Napačno bi sodil, kdor bi mi-siil, cia so I jubMančani iz ljube >ni do umetnosti ali iz navduši oja do jugoslovanstva tako vntii za in v. opero. Opera nudi priliko za reprezentanco itd. Zato je trel a na stvar gledati s kritičnim očesom. Kdor domače umetnosti ne ljubi, ni vreden tuje. Ob koncu sezone je treba misliti na bodočnost. Prvo in glavno, kar moremo zahtevati, je: da se mora gledališče zasigurati. Te sramote ne sinemo doživeti, da bi bila Ljubljana brez gledališča. Imamo sledeči predlog: Hrvatska opera ic tako dobro obiskana, da lahko prihaja v Ljubljano, ne da bi sc ji morala plačati subvencija. Letos je dobila 30.000 K — drama pa 10.000 K. Naj gospod Treščec stvar uredi z dež. odborom in naj hodi s svojim osobjem kot dosedaj prirejat operne predstave. Ljubljana baje ne more v bodoče dati več kakor 15.000 K podpore. Teli 15.000 naj se dit drami — in bo lahko izhajala. »Klub slovenskih igralcev« pa naj prevzame dramo v roke, ako ni drugega izhoda. Ako se hrv. operne predstave — kakor se sliši — krijejo z vstopnino, jim ni treba podpore, kajti mestna podpora je namenjena pred vsem povzdigi domače umetnosti, ne pa za — zabavo. Mestna podpora bi bila za opero opravičena tedaj, ako bi se n. pr. vzdrževal naš zbor (ki je bil po splošnem mnenju vsaj enak za- KrcIAkcmul \n movoliiU ivu& »tke- ster, ki bi ga porabili tudi za druge naše prireditve, koncerte itd. Ako bi iz Zagreba hodili samo solisti, bi bili tam stroški manjši in naši ljudje bi imeli kolikor toliko piilike, da bi pokazali svoje sile. Tako bi se dala morebiti stvar na vse strani prav rešiti. Za nas )e vodilna misel ta: ml privoščimo hrv. operi nje slavo In uspehe, privoščimo Ijtiblj. inteligenci, da se na opernih predstavah pokaže v svojem sijaju — zahtevamo pa, da se zasigura obstoj naši dratni in našim umetnikom. Po sezoni. Sezona je torej končana. Vprašanje nastane: Kaj sedaj? Ustavimo se pri zadnjih dogodkih. Hrvatska opera je dosegla lep uspeh. Predsi-nočnjim so zmetali na oder pred hrvatske pevce za 90 kron nageljev. To je gotovo lep dokaz velikega na vdušenja, ki vlada v Ljubljani za hr vaško opero. Ako bodo o tem čitali drugod, bodo mislili, da je v Ljubljani občinstvo zelo navdušeno za gledališče in umetnost. Ako pa bodo drugod čitali tudi o tem, da je morala biti v Ljubljani odpovedana benefič-na predstava slovenskih igralcev, ker ni bilo v gledališču ljubljanskega občinstva, si bodo ustvarili o nas drugačen pojem. Toda morebiti se bo reklo: Opera »Faust« ali pa slov. drama je vse kaj drugega. Mi kon-štatiramo, da je n. pr. »Perjanica« umetniško stala tako visoko, kakor zadnja predstava »Fausta« — in vendar se je pri »Faustu« — zmetalo za 90 kron nageljev — dočim so slov. igralci pri svoji zadnji predstavi morebiti kasirali komaj — 90 kron. Hrvatska opera le zaslužila priznanje in naša iskrena želja je, da jo vidimo zopet na našem odru — po-vdarjamo pa, da pri tem ne sme trpeti naša domača stvar. Poznamo našo publiko in vemo, zakaj je hrv. opera lepo uspevala, slov. drama pa propadala. Poznamo umetniške za- Dnevni pregled. K sestanku v Opatij*. Slavospevi še niso prenehali. Zastopniki velikih listov so silno proroški m natančno razlagajo o čem vsem govorita ministra. Toda vse je samo ugibanje. Gotovega nihče ničesai ne ve, kci sta oba ministra odklonila časnikarje! , .... Hrvatski pozdrav opatijskega župana ni italijanskega ministra prav nič razburil. Nasprotno: Zupanu je San Giuliano pri posebnem obisku dejal, da ga je razumel, ker razume rusko. . ,, ., Italijani, posebno avstrijski, so ponoreli vsled hrvatslcega pozdrava. Seveda kujonom ni ljubo, ^da se je na ta resen in mogočen naun doku-mentiralo, da je primorje jugoslovansko in ne italijansko. Angleška jnonarhiška politika. Angleške kolonije, hi razpolagajo s svojo avtonomijo so sc živo zanimale, kako se bo njihova mati branila pred morebitnim napadom. Britansko otočje se je balo napada od strani Nemčije. Med tem so zac^‘ ke angleške kolonije s.a'n ill K»ln .,Pi" ne. Posebno Avstralija in Kftaada. Obe koloniji se bojita e^pmizavne težnje Združenih držav i n Japonske. Zato sedaj kolonije zahtevalo. da j hova mati za njihovo vaimosit ti i kaj stori. V svrho ob/aml?® J” skupnih vprašanj med materjo zemljo in kolonijami se b?..v ^ndonu vsakega četrt leta vršila državna konferenca. Na tej državni konferenci bodo zastopniki vlade Velike Britanije in Irske ter zastopniki Kanade avstralskih zveznih držav in južnoafriških republik. Indijski podkralj in egipčanski guverner imajo samo pravico prisostvovati tem konferencam, ker se te dežele smatrajo za držav- no posest, oziroma kot dežele, ki so v državni upravi. Najvažnejša točka one konference je zasedanje odbora za državno obrambo. Angleška centralna vlada je svoječasno sklenila s kanadsko vlado in vlado avstralskih zaveznih držav pogodbo, po kateri se kolonije obenem z materjo zemljo zavežejo prispevati k skupni obrambi, to je: prispevati kudejstvit- vi velikega mornariškega programa angleške vlade. Po tem programu bi se moralo postaviti avstralsko bro-dovje v 22 letih. Sedaj so pa v tem oziru nastala med avstralsko in cen--tralno britansko vlado nesporazum-Ijenja. Avstralija se boji napada od strani Japonske in zato zahteva, da se mornariški program za Avstralijo preje izvede. Interesanten je »Slovenec«, ki s paznim očesom zasleduje dogodke na Hrvaškem in očita hrvatsko - srbski koaliciji, da ne more ničesar doseči, da Madžarji še vedno in pri vsaki priliki škodujejo Hrvatski. Naših razmer pa noče videti, neuspehov po?: tike Merit alne svanke ne vidi in vendar se postopa z r.ami vsak dan bolj k'Uto in vsak dan se nam od-a zsme kaj. kar smo v prejšnjih časih s težkim tmdom pridobili. Naj bi > Slovt-. ee« pustil hrvatsko-srbsko koalicijo na miru, ker ta je navzlic neuspehom vendar veliko, veliko več dosegla za Hrvatsko kot pa naša klerikalna stranka za slovenske dežele. To je resnica in »Slovenec« naj bi pisal o neuspehih klerikalnih poslancev. Resno trdi graški »Suftcublat«, da podpira južna železnica — slavi-zacijo! No, ta graški list se je pa menda res že popolnoma skregal tudi z onimi neznatnimi ostanki svoje pameti, ki jo je šc imel in koristno bi bilo, ko bi prišel v njegovo uredništvo kak sloveč psihijater, ki bi pregledal urednikom možgane. Prepričani smo, da bi tak psihijater gotovo odredil, da se nastani v uredništvu »Šuftenblata« večje število bolniških strežnikov, iz kake norišnice in da bi ti strežaji morali prinesti sabo tudi primerno število prisilnih jopičev, v katere bi vtaknili urednike »Šuften-blata«, kadar bi zopet hoteli pisati, da južna železnica podpira — slavi-zacijo. Bilo bi to zelo potrebno, ker sicer znorijo še vsi alpski Nemci, v kolikor so sploh še kaj normalni. — Omenjamo pri tej priliki, da južna železnica niti slovenskih krajevnih imen ne pozna nikjer izven Kranjskega in še oo Kranjskem spremljajo brzovlake sprevodniki, ki niti besedice slovensko ne .znajo. Koncort -v PoMolnl. V nedello )9 t. m. priredita znana slovenska umetnika Josip Rijavec in Ivan Trost koncert v »Narodnem hotelu«. Že z imeni samimi je podana garancija, da sc nam bo nudil izreden užitek. Rijavec je tenorist najboljše kvalitete. S svojim svežini, obširnim, posebno v višini blestečim glasom fascinira, s svojim gorkim predavanjem užiga. Trost je — rekel bi — Rijavec na violini. Ton mu jc gorak, sočnat, kristalno čist, tehnika briljantna, presenetljiva. Mlada umetnika bosta proizvajala predvsem dela domače (pesmi B. Ipavca, Kreka, Lajovica, Ravnika), razventega prvovrstna iz svetovne literature. Celoten program objavimo prihodnjič. Vstopnice se dobivajo že sedaj pri g. Fr. Kutinu, trgovcu v Postojni in na večer koncerta pri blagajni. Cene: I. red (sofe) 2 K 40, II. red 1 K 50, III. red 1 K; stojišče 60 h. Začetek točno ob osmih. Postojnčanje in okoličani! Pokažimo mladima umetnikoma da kultura ni šla mimo nas in napolnimo v nedeljo koncertno dvorano do zadnjega kotička! Cukl — tolovaji. Pretekli ponde-ljek jc napadla v Radomljah pri Kamniku tolpa desetih fantov, ki se s ponosom imenujejo Orli ali po domače čuki, troje fantov iz Preserij. Načelnik čukov jo bil prvi pri napadu Eden izmed preserskih fantov je bil nevarno poškodovan na glavi. Slučaj, ki jasno priča, kako gredo dr. Krekovi priinojduševski nauki klasje, je že naznanjen orožništvu Nesreča vsled splašenlh konj Ko je šel te dni 12letni posestnikov sin Friderik Seršen iz Golega iz sole domov, ga je na cesti pri Vodicah podrl na tla par splašenih konj. De ček je zadobil pri tem težke notranje poškodbe. V znamenju noža. Preteklo soboto je neki posestnik sunil med prepirom z nožem v vrat 321etnega kamnoseškega pomočnika Leopolda Flo-rijančiča iz Male vasi pri Ježici in ga je težko poškodoval. Hudobna ponočnjaka. Dva pijana rudarja iz Zagorja sta prišla pred kratkim o polnoči k hiši Antona Zupana iz Sv. Urha v litijskem okraju. Rudarja sta brez vzroka začela prea hišo razgrajati, da b* ,prl\a i^Lia Zupana. Ker tega ni btt°. sta rudari odlomila od neke koče.več desk, za čela sta z njimi udrihati po hismn vratih in sta poskušala udreti v hišo. Ker se jima to ni posrečilo sta se znosila nad domačim psom, la je bil priklenjen na verigi. Ponočnjaka sta ubogo žival obmetavala z opeko. Radi vlačuganja jc aretiral neki stražnik v Zapttžah brezposelnega delavca Blaža Erjavca iz Dvora, občina Šent Vid. Z Erjavcem bo imelo opravka okr.ajno sodišče v Ljubljani. Nesreča pri slamoreznici. Te dni je zlomila slamoreznica 141etnernu posestnikovemu sinu Janezu Pečarju iz Dobrove desno roko. Pečar je moral iskati zdravniške pomoči v deželni bolnišnici v Ljubljani. Pod voz je padel. Te dni je hotel stopiti osemletni kajžarjev sin Franc Benčina iz Zagorja pri Stražišču pred domačo hišo na neki voz. Pri tem je deček padel pod voz in kolo mu je šlo čez desno nogo ter ga težko poško-dovalo. Stroj mu poškodoval desno roko. Jožetu Zajcu, lGlctnemit delavcu iz Vevč je te dni poškodoval stroj v, kemični tovarni na Selu desno roko. Grozno dejanje alkoholika. V devetem dunajskem okraju se jc pripetil dne 15. t. m. krvav prizor, SOlcmi pomožni delavec Albert Randa. ki je nepoboljšljiv alkoholik iu ki je živel v večnem prepiru s svojo ženo in ki jo je slednjič zapodil od sebe, je napadel svojo bolno ženo in jo je z nožem težko jioškodoval. Morilec grofice Trigone. Poročnika Paterna, ki je umoril grofico Trigono in ki je bil obsojen radi tega na dosmrtno ječo, so morali dne 15. t. m. v zaporu v Genovi operirati, ker je kmalu po svoji aretaciji izvršil samomorilen poskus s tem, da si je pognal krogljo v glavo. Paternu so vzeli pri operaciji krogljo iz glave. Skrivnostna najdba. V nekem hotelu v Karlovih Varih so našli te dni zdraviliškega gosta VVutkerja, hotelirja iz Indije v kopališču mrtvega, njegovega služabnika pa poleg njega nezavestnega. O tem skrivnostnem slučaju se doslej še ni dognalo ničesar gotovejšega, ker je služabnik še vedno v nezavesti. Železniška zveza med Tihim In Atlantiškim oceanom. Kakor se iz. Victorije (angleška Kolumbija) roča, je dosegla železniška proga železnice National Tranšcfmtineiital Railvvav dolino reke Nechaco. A v-gusta meseca bodo /c laliko vozili vlaki od Antlantiškega do Tihega oceana. Predavanje Pankhurstove prepovedano. Policijske oblasti v Draž-danih so prepovedale predavanje znane sufražetke Pankhurstove. Stavka železničarjev v Italiji. Društvo uslužbencev električnih železnic v Rimu je sklenilo, da morajo vsi uslužbenci po vseli ostalih mestih wdati enake zahteve. Tozadevni memorandum se je že izročil železniškim družbam. Tudi med poštnimi n brzojavnimi uslužbenci sc je pojavilo staVkujoče gibanje. Liubliana. — Potem pa ni treba govoriti o kakšnem plemenitem činu. Predvčerajšnjem je poročal »Slovenec« o »plemenitem činu« intendanta hrvatske opere pl. Trešeeca, češ, da jc prepustil igralcem slovenske drame 875 K. Cela stvar je pa malo drugačna, kakor poroča včerajšnji »Slovenec«. Dogovorjenih je bilo -M predstav. Vršilo se jih je le 23. Torej za zadnjo ne vršečo se predstavo ne gre hrvatski operi podpora 875 N in je čisto pravilno in honetno, da se temu znesku odpove in da ga priporoča za igralce slovenske drame, to tembolj, ker se je občinstvo, k* J* hrvatski operi tako navdušeno sta ob strani, napram slovenski murni in njenim igralcem naravnost neprimerno obnašalo. .— »Napredek« slov. Rledal -šča Vsa narodna slovenska javnost je v skrbeh za usodo slovenskega gledališča in se sramuje našega nazadovanja, samo klerikalci niso v zadregi. V nedeljo bodo viški diletanti dajali v slovenskem deželnem gledališču igro »Viljem Tell« in čisti dobiček te predstave je namenjen -* gradnji kapelice v Rožni dolini... No, vidite, pa smo v zadregi zaradi gledališča, ko imamo vendar poslopje in viške klerikalne diletante! m tudi glede porabe čistega dobička J® stvar urejena: zidajo naj se kapelice okolu Ljubljane. Tako rešujejo Klerikalci slovensko gledališko vt1,a' sanje! svojem — »Fh)ttenvereln^adžare proti organu nj ^ jn zaradi tega. ne pride mu pa niti na misel, da bi obsodil in oži-trosal germanizatoricne tendence tega nemško-aristokratičnega društva v naših pokrajinah, nasprotno .— »Slovenec« je velik iti navdušen prijatelj »Flottenvereina«, ki Je v tostranski državni polovici nemški, v onostranski državni polovici pa madžarski, ker so ga pač ustanovili in mu stojijo na čcJu nemški in madžarski dualisii, r-iši ljudie. ki tako radi pristopajo v podružnice tega 'društva, so pa samo nekaka štafaža, tako nekako, kakor smo Slovenci sploh samo nekak »Kanonenfutter«. Ampak nekateri ljudje mislijo, da je »nobel« služiti tudi samo za štafažo. — Obiski bolnikov v dež. bolnici. Prejeli smo: V pondeljek popoldan sc je pripeljala v Ljubljano s poštnim vlakom neka ženska iz Borovnice. Tukaj je imela več opravila, ter je hotela obenem obiskati tudi hčerko svojega brata, ki je v 'deželni bolnišnici. Toda vstop ob četrt na 4. ji ni bil več dovoljen, češ da je samo do 3. ure dovoljeno bolnike obiskovati. Odslovilo se jo je rekoč: »Pridite jutri!« Čez noč naj si potem uboga kmečka ženska najame sobo v hotelu? V Ljubljano prihajata dva vlaka krog 3. ure popoldan, s katerima prihaja veliko ljudi v mesto in tem ljudem je potem vstop v bolnišnico nemogoč. Poprej ie bil vedno dovoljen vstop do 4. ure popoldan. Te razmere se morajo na korist ljudstva predrugačiti. — Nekaj ocen o uspehih opernega pevca Ivana Levarja. O poslovilnem koncertu Levarjevem v Ostrovi piše kritik dr. Wiistucr med drugim sledeče: »Program je obsegal bisere nemške pevske umetnosti. Navaja: Schuberta, Brahmsa. AVolfa, StrauBa. Levarjev nastop,« nadaljuje, »ni imel namena doseči ob poslovila uspeha, saj bi bil ta po izrednih uspehih operne sezije z bolestjo občuten, bil je to globoko občuten poslovilen dar resnega umetnij Karkoli je ob tehniško-zbdnji Pili še nedoslajalo, je neizrečeno malo nasproti popolnemu pojmovanju in neoddijivemu prednasanju vsake posamezne točke, nasproti popolni glasbeni in pevsko-telmičiii razčlembi. Doživeli smo redko srečo v teh pesmih najti popolno duševno in glasbeno zrelost združeno velikim, toplim glasom, 2b ’ 5°^s,1Klst se »lor» še in še T(? kot dramatičen peli* J°i ^vau Levar posloviti * ]C podal prolog k »Bajazzu«, ki *»a je popolnejše in boljšim čutom cmogočc peti. Vsi. ki ljubijo plemenito umetnost, so prišli k slav- boS,Cvohi.,VCČC,'U tCRa ,,CVCa P0 .it*?, 4 daleč pickasal druge. Njegoša izra-zovita igra in sijajni glasovni materija! ga usposabljata za največje vloge. Mlademu pevcu prorokujemo sijajno bodočnost. Prednašanjc nje-ro*°£aK ka stavi ob stran kov° 1 usl,eliom velikih umetni- dvornei?fl^ .v *>*avnlh vlogah KI nevo *}evca Mdlerja in operne-KJ pevca Levarja. Kritika: Millerjevemu Mauriku je stal nasproti Levarjev »Lima«: samozavestnemu izkušenemu poznavatclju odra, že sfm”0 s,avUenemu umetniku — skrfflL k°ncentracija in skrajna gaiočA.l mnetnika začetnika: zma-bel J bleščečemu tenom —■ to-tor/nn- ,ne;!zi'ekliivim blagoglasjetu stoiLm«1’ lu‘!^n°-veliki bariton; ble- “aiovred“ 5"[;'mi ,dai", _ «&**• s% srr„ed,;s Čestitamo k temu »cPo.!no pravic0 mit je bilo dano meri« - Slednjič n«.*? cntl svojo moč. nndnnro »h »Narodnp Šola« v I odpoi o ubogim učencem, in Društvu za zgradbo Učiteljskega kon-vlkta je gospa Marija Tičar trgovka s papirjem in pisarniškimi potrebščinami v Ljubljani. Sv. Petra In Resljeva cesta, poslala <10 K in sicer za vsako društvo 30 K. Za ta vefedušna darova se odbora iskreno zahvaljujeta. jws^a!?Todjirski sestanek priredi ^ šentiakob- Ktilni nri Mokarl 1!>i.ailnla v SO-Stanka se Na se- skih rečeh Ljubtae?i °, iws|’I?>pred novim poglavjem«. (Naslovno stran nariše akad. slikar Hinko Smrekar.) — Cvetko Golar idile, povesti in novelete pod skupnim naslovom »Kmečke povesti«. (Naslovno stran narisal akad. slikar Maksim Gaspari.) Vladimir Levstik je zbral najlepše, najznamenitejše, svetovnoznaue »Ruske pravljice in pripovedke«. Oton Župančič prevaja velezanimivi in fini roman »Četrtek«, spisal G. K. Chesterton. »Knjižnica Slovenskega Ilustro-vanega Tednika« ima že deloma pripravljena, deloma pa obljubljena leposlovna dela — romane, novele, pravljice in pripovedke iz peresa Fr. Govekarja, Josipa Kostanjevca, dr. Ivana Laha, Manice Komanove, i. dr. Pa tudi poučni del ne izostane za leposlovnim. Slovenski ameriški pisatelj L. Toman, ki je bil 26 let v Združenih državah (v Nc\v - Vorku, Clevelandu, Cikagu i. dr.), ki je opravljal vsa dela od navadnega strežaja do urednika veleuglednega lista, od težaka v rudokopu do ravnatelja banke, je izročil svoj velezanimivi, za vsakogar — zlasti pa za tiste, ki hočejo v Ameriko — zelo poučni popis socialnih (delavskih) razmer sploh in s posebnim ozirom na slovenske kolonije v Združenih državah v Ameriki. Ker Slovence Balkan ne le zanima, temveč o se začeli že tja naseljevati, izide v knjižnici popis novo-osvobojenega Balkana. Za odraslo mladino je pripravljen spis —- ki ga bo pa s pridom in zanimanjem čital tudi v nazorih dozorel mož in za bodočnost svojih otrok vneta žena — slovitega angleškega pisatelja Svctta Hardena »Volja in uspeli«. Iz tega programa lahko uvidi vsakdo, da je že za začetek poskrbljeno za dobro, vsega priporočila vredno vsebino knjižnice in navedena imena znamenitih pisateljev jamčijo za dobro kvaliteto čtiva. Da bo tudi oprema knjig lepa, se niso oskrbele le izvirne lepe naslovne strani, temveč tudi izviren ekslibris in primerne vinjete. (Naslikala Maksim Gaspari in Hinko Smrekar.) Knjige bodo vse elegantno v platno veZanc, in bodo tako po ceni, da stane navadno že vezava sama toliko, kolikor znaša kupna cena posameznih zvezkov knjižnice. Kot prvi letnik izide letos do oktobra pet zvezkov knjižnice. Z oktobrom pa se začne II. letnik, ki bo obsegal 10 zvezkov. Vabimo vse prijatelje dobrega, zanimivega čtiva, prijatelje lepih, elegantno opremljenih Knjig, da se naročijo takoj na »Knjižnico Slovenskega Ilustrovancga Tednika«. Prvi letnik bo obsegal pet elegantno v platno vezanih knjig, vsako j)o 10 do 12 tiskanih pol (160 do 190 ^traiiO v obliki male osmerke (Siro-KOŠt črn, fn vfSokost 18 cm), ter stane vseh pet knjig 8 K, ki se lahko plačajo ali vseh 8 K takoj ali polovica sedaj in polovica, ko izide tretji zvezek, v začetku maja t. 1. Posamezni zvezki se tudi lahko naroče ter stanejo v upravništvu »Slovenskega Ilustrovancga Tednika« (s poStnino vred) fn po knjigarnah 2 K 50 h, Elegantno vezana, zanimiva In originalna knjiga za samo 2 K 50 h, oziroma, če se naroči ves letnik, le samo l K 60 h, je tako nizka cena, kakor še je ni bilo na slovenskem književnem trgu. Ako najde vabilo na naročbo na »Knjižnico Slovenskega Ilustrovane-ga Tednika« primeren odziv sc ustvari s tem podjetje, ki bo za razvoj In napredek slovenske književnosti velikega pomena. Priporočamo vsakomur, da se naroči na »Knjižnico Slovenskega Ilustrovancga Tednika«. Agitirajte za knjižnico in pridobivajte ji novih naročnikov. Smrt na električnem stolu. Te dni so bili v New Jorku ju- stificirani 4 pocestni roparji, ki so pred dvema letoma umorili igralca Rosenthala, in so bili vsled tega obsojeni na smrt. Uradni komunike popisuje roparje in njihovo smrt takole: Sicilijanec Franc Cirafici, je sedel na električni stol ob 5 uri 38 minut in umrl ob 5. uri 44 minut; Jakob Seidensehner je sedel na električni stol ob 5. uri 48 minut in izdihnil ob 5 uri 53 minut; Harry Orovitz je sedel na električni stol ob 5. uri 57 minut In izdihnil ob 6 uri 2 min.; Alojz Roseinberg je električni sto! ob 6. uri 8 umrl ob 6. uri 17 minut. Porezane žice. Neki neznanec je hotel preprečiti smrt razbojnikov in zato pokvaril dinamo stroj, ki spaja električni stol z žicami. Toda državni elektri-cist Davis se je trudil celo noč, da je bilo zjutraj smrtonosno orodje zopet v redu. sedel na minut in Sss^ss: Anton Ivančič »uffet. TRST. Andemo de Toni, via Nuova 5. TRST Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno — — izborno mrzlo in gorko kuhinjo. —------- sveže pivo in TJtST Odlikovana pariška čevljarna (Ctalzoleria JPariglna). TRST Velika izbira čevljev za gospode, gospe in otroke. Cene zmerne. Cene TTlica Caxd.rn.cci šte-v. ±5. zmerne. Prvi razbojnik. Prvi je imel biti usmrčen Sicilijanec Franc Cirafici. Mladeniča izredne, fizične lepote, ki je držal v vsaki roki križ, je spremljal do električnega stola duhovnik. »V tvoje roke izročam svojo dušo« je mrmral obsojenec v presledkih. Nekoliko ur poprej je pojasnil ravnatelju kaznilnice v kakšnih okolnostih je bil Rosentha! umorjen. Povedal je, da ni niti umoril Rosenthala. niti bil prisoten pri umoru igralca. Po izpovedi je baje umoril Rosenthala neki Vallon, ki ni bil med obsojenci. Kmalu nato je nastopila smrt. Seldenseluier. Sprva je skuša! govoriti. »Gospodje,« je dejal, tresoč se po celem telesu, medtem ko so ga vezali na električen stol, »v imenu pravice, vas prosim, dovolite mi priseči, da jaz nisem Rosenthalov morilec! Kdo pravi, da sem ga jaz ubil?« Nesrečnež je končal: »Moji tožitclji so krivt^ prisegli... Hočem dokazati...« Toda žice so že bile spojene, tok je prodrl telo umirajočega. Zadnje besede so bile: »Hočem dokazati, da sem nedolžen .... da nimam z ostalimi nikakršnih stikov. Nato je nastopila smrt. Krvavi Gyp. To je bil pridevek Harryja Oro-u-itza. »Čuj me Izrael,« je pričel »en sam Bog je...« Obrnil jc oči in obmolknil. Smrt. Četrti. Zadnji je stopil v smrtno sobo Rosemberg. Bil je miren, brezgiben, bled. Ko je sedel na električni stol je obrnil oči, obraz mu je pokril smrtni pot. Konec. — Grozovitim usmrtitvam ie prisostvovala šesterica zdravnikov in desetero žurnalistov. Zapovedano jim je bilo, da ne izpregovore z obsojenci niti besedice. Državni elek-tricisti, ki so opravili operacijo, so debili za svoj trud 5006 frankov. Rabin (judovski duhovnik) Goldstein se je po dovršenem opravilu obrnil k navzočim: Ne vem. če so bili trije judi, ki so bili obdolženi umora, tudi resnično krivi. Vsekakor verjamem, da je bil Seidensehner nedolžen. Prepričan sem, da ne bi smel biti nihče obsojen na tako grozno smrt. — Tej usmrtitvi je prisostvovalo tudi dvanajst drugih obsojencev, med njimi tudi župnik Schmidt, ki je, kakor znano, umoril svojo sobarico, s katero se je poročil sam. Neki židovski newyorški list je zaeno s poročilom o usmrtitvi prinesel poziv mladini, naj se čuva slabih družb, ki so tudi omenjene štiri mrtvece pripravile ob življenje na takšen način. Pustolovščine namišljenega grofa 'Te dni sc je predstavila inšpektorju milanske policije gospodična iz velcugledne in zelo spoštovane družine di Fiorenzuola ter mu razložila vesel začetek žalostnega konca svojih doživljajev. Razkrila mu je svoje ijubavno razmerje z nekim dozdevnim grofom Lepantom Battisti, pl. Caviacchy, ki ji je pod raznimi pretvezami izvabljal denar in jo naposled zapustil. Roman se začne. — Pustolovec sl izmisli plemstvo. — Inserat. — Dedič brez dedščine. Nekega dne v marcu je bilo či-tati v italijanskih listih med inserati ime odličnjaka, ki je iskal v svrho zabave različnih zvez. Bil je mlad in bogat. Na limanice sc mu je vjela tudi omenjena hči ugledne milanske rodbine, katero si je znal pustolovec tako osvolitf, da mu je bila slepo vdana in poslušna vsikdar in povsod. Prvi čas je igral’ vlogo bogatega kavalirja, ko je pa izprevidel, da jo ima popolnoma v svoji oblasti, je pričel z izvabljanjem denarja in drugih dragocenosti. Povedal ji je, da pričakuje bogate dedščine po nekem svojem sorodniku. Ali ste že bili v čevljarnici ntona Javernika, Trst, = ulica Farnetto 33 ? ? -i ------ Sprejemalo «<> tmli popravila. Kradi! Jaz rabim denar! S temi besedami je presenetil »grof« Battisti svojo ljubico in zahteval, da mu preskrbi za nujno potrebo samo malenkostno svoto 100 tisoč lir. Gospodična se je poskušala upirati; ko je pa spoznala, da se mu ne more protiviti, je začela kovati načrte, kakršnih je zmožen le voditelj tatinskih družb. »Očeta okradeni... Vlomim v blagajno!« Tako je sklenila preslepljena hči. Hotela jc simulirati vlom, samu da bi prišel njen ljubi grof in zaročenec do zahtevane vsote. Misel pa je opustila. Nato je hotela ukrasti materin nakit, peric, zapestnice, prstane ... Tudi svoje dragocenosti mu je hotela darovati. Takrat pa jo jc prestregel in zahteval, da podpiše za ni tri menice raznih vsot. Pettisoč — sto tisoč! Pustolovec ji je predložil ome- njene menice. Dve sta se glasili na malenkostne vsote, tretja pa je nosila napis 5000. Goljuf pa je številko tako nalahko zapisal, da bi pozneje prevlekel menico s krepkejšo potezo, ki bi mahoma pomnožila znesek do višine stotisočih lir. (Dalje jutri.) Gospodarstvo. UPORABA SVETILNEGA PLINA V KUHINJI. Pri svojih ognjiščih v kuhinji rabimo navadno kot kurivo drva ali premog ali pa oboje obenem. To kurivo pa postaja od leta do leta dražje, in ga tudi ne moremo ekonomično izrabiti. Dobra četrtina tega kuriva uhaja neizrabljena skozi dimnik. Pepel, žlindra in ncizgoreli ostanki pa delajo nesnago. Cc hočeš kaj malega skuhati, potrebuješ mnogo časa ter moraš narediti precej močan ogenj, pri čemet ti pojde malo ne polovica materijala v nič. V novejšem času se jc tehnikom posrečilo izumiti aparate, pri katerih uporabljamo svetilni plin za prirejanje jedi, kuhanih, pečenih ali praženih. Pri plinu moremo kurilno silo izrabiti do 90 /o; boljše kakor pri kateremkoli drugem kurivu. Pri kuhanju s plinom se prihrani mnogo časa, ker ga je treba le vžgati, da daje takoj zadosti močno vročino. Ko nehaš kuhati, ga ugasneš ter ti tako ne gre nič kurilnega materijala v izgubo. Jedila, ki so pripravljena s plinom, niso glede okusa ali tečnosti v nobenem oziru slabejša. kakor jedila, pripravljena na navadnih ognjiščih. Na-sjlrotno! Mnoga se dajo pripraviti še bolj okusno. Dostikrat se ugovarja, da je kuhanje s plinom dražje, nego kuhanje z drvmi in premogom. Pa ta ugovor ne velja splošno. Res je, da se s plinom lahko potratno dela kakor z vsakim drugim kurivom; s plinom pa tudi lahko varčujemo, kakor z nobenim drugim kurivom. To velja posebno takrat, če je treba manjša jedila hitro skuhati: zajutrck, fužino ali manjšo večerjo. Velika udobnost, ki se doseže t uporabo plina v kuhinji glede snage, prihranitve časa in troškov, je dala v raznih mestih povod, da so ljudje od dne do dne v večji množini začeli v kuhinji rabiti svetilni plin kot kurivo, in to povsod z največjim uspehom. Tudi v Ljubljani si je že mnogo gospodinj omislilo plinska kuhala; vendar veliko kuharic pri tem ni tako izurjenih, da bi plin uporabljale štedljivo in z najugodnejšim uspehom. Drugod, n. pr. na Dunaju se pospešuje uporaba plina v kuhinjske namene s tem, da se nalašč prirejajo posebni tečaji s teoretičnim in praktičnim poukom za porabo plina pri kuhanju, pečenju in praženju. tudi nekaterim velikim silam in zato se Je knez Viljem odstranil iz mesta, ker odreči sprejem se mu ni zdelo oportuiio, sprejeti dunajskih izletnikov pa tudi ni hotel, ker je hotel enkrat pokazati, da ni voljan sprejemati vsake dunajske korporacije, ki pride v Drač. Belgrad, 16. aprila. Knez Viljem sklicuje one Albance, ki so bili pod turško vlado vojaki, pod orožje, da sestavi iz njih par polkov In z njim! nduši listajo v Epiru. Kakor pripovedujejo albanski ubežniki, ki prihajajo na srbsko ozemlje, je odziv zelo slab, ker se razteza kneževa oblast samo na prav majhen del albanskega ozemlja. Tukaj se ne veruje, da bi prišlo do večje albanske vojne akcije proti Epirotom, četudi sl knez veliko prizadeva, da bi zbral kakršnosibodi armado, in sicer ne samo zaradi ustaje v Epiru, temveč tudi zato, da sploh utrdi svojo vlado In jo raztegne na celo Albanijo. orijentske ŽELEZNICE. Belgrad, 16. aprila. V principu ie menda že končno sklenjeno, da srbska vlada odkupi od družbe ori-jentskih železnic one železniške proge (Ristovac-Škopije-Gjevgjelija in Skoplje-Mitrovlca), ki teko po novem srbskem ozemlju in so se že začela tozadevna pogajanja. Težava je samo v tem, da zahteva družba skoraj še enkrat tako velik znesek (50 milijonov frankov) kot srbska vlada ponuja. Ampak upati je, da se končno v tem oziru doseže sporazum. Sicer pa srbska železniška uprava tako-intako drži vse te proge v svojih rokah in jih upravlja in lahko čaka. RUMUNIJA IN TROZVEZA. Dunaj, 16. aprila. Rumunija je za trozvezo končno izgubljeffb, o temu ni nobenega dvoma več. Kralj Carol se je sicer do skrajnosti upiral novi smeri v zunanji politiki Ru-numije, ampak končno je moral odnehati pod pritiskom celokupnega javnega mnenja v Romuniji, posebno ker stoji tudi prestolonaslednik na strani nasprotnikov trozveze. Formalno Rumunija še ul sklenila nobene zveze s Srbijo, Grčijo in Rusijo in je najbrže niti ne bo sklenila, ampak v odločilnem trenutku se gotovo najde na strani sovražnikov trozveze. S teni tukajšnji merodajni krogi tudi računajo in so zaradi tega precej v zadregi. OPATIJSKI SESTANEK IN TROJNI SPORAZUM. Pariz, 16. aprila. Francoska politična javnost sc zaradi opatijskega sestanka nič ne razburja, ker je očitno, da je sporazum glede Albanije, ako se je med Avstro-Ogrsko In Italijo sklenil, samo provizoren, medsebojno nezaupanje med obema jadranskima silama pa ni zginilo. Tudi se francoska politična javnost ne boji eventualnega širšega dogovora o sredozemskem morju. Pač Pa bo ta sestanek imel za posledico, da se sile trojnega sporazuma (Francija, Rusija in Anglija) še bolj približajo in ukrenejo vse potrebno, da obdržijo tudi v bodoče premoč nad trozvezo. Išče se dobro iztirjena likarica, vajena likanja s stroji. Plača 5—6 K dnevno. Več se poizve na Bregu št. 16/11. nadstropje. Gostilna v prometnem kraju na Notranjskem se ugodno odda. Ponudbe pod „Gostilna 1914“ na „Anon-cno ekspedicijo" v Ljubljani. OBISK ANGLEŠKE VOJNE ESKADRE. Dunaj, 16. aprila. »W. Allg. Ztg.« poroča, da obišče prvi teden meseca maja angleška vojna eskadra, obstoječa iz 9 velikih vojnih ladij in več manjših, pristanišča v Trstu, Pulju in Reki. Avstro-ogrska eskadra vrne obisk 22. maja s tem, da odpluje na Malto. S POTOVANJEM VILJEMA NE BO NIČ. Budimpešta, 16. aprila. »Az Est« poroča, da so vse vesti o potovanju cesarja Viljema v Bukarešt neutemeljene. Kakšna pot cesarja v Bukarešt sploh ni bila nameravana. (Grozdje je prekislo. Javno mnenje v Bukareštu ni več za nemške namene.) POGREB DEŽELNEGA MARŠALA. Lvov, 16. aprila. Pogreb umrlega deželnega maršala A. Goluchovv-skega bo v soboto dopoldne. Kot naslednik deželnega maršala se Imenuje Niezobitowsky. Tudi Pininski se imenuje med kandidati. SAMOMOR STAREGA GROFA. Lvov, 16. aprila. Danes zjutraj je skočil 62Ietni grof Marijan Dzine-duczickv v neki ribnik. Vzrok samomora: nervoznost. VOJNE MED ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI IN MEKSIKO NE BO. VVashington, 16. aprila. Uradno: Predsednik Huerta je obljubil, pozdraviti zastavo Združenih držav. Poročilo ameriškega poslanika. New - York, 16. aprila. Ameriški poslanik je sporočil, da se predsednik Meksike Huerta udaja. Državni tajnik Briand je nato proglasil, da ie položaj dober. Pogoj, ki ga stavi Huerta. Wasbington, 16. aprila. V uradnih krogih se ne dvomi, da bo Huerta sprejel predlog glede pozdrava amerlkanskega praporja in to pod pogojem, da bodo ameriške ladje pozdrav vrnile. ITALIJA SE ŠE VEDNO BOJUJE V TRIPO LITANIJE Rim, 16. aprila. »Agenzia Stefani« poroča iz Bengasi: Pri Gedabija se je zbralo 2000 puntarjev. Italijanska kolona, obstoječa iz infanterije, kavalerije in artiljerije, ie puntarje pognala v beg, ter jih pobila 154. SESTANEK V OPATIJI. Opatija. 16. aprila. Po kosilu sta Jitiela San Giuliano in Berchtold več urni pogovor, kateremu so prisostvovali tudi poslaniki. IZ ALBANIJE. Belgrad, 16. aprila. Tukajšnje časopisje živahno komentira dejstvo, da albanski knez ni sprejel profesorjev in slušateljev dunajske univerze, ki so se na naučnem potovanju ustavili tudi v Draču in so pričakovali, da jih knez sprejme v avdijenci. Knez jo nalašč odšel iz mesta, da mu ni bilo treba sprejeti dunajskih izletnikov in splošno se sodi, da ima ta incident politično ozadje: knezu Viljemu začenja presedati, da ga smatrajo v Avstriji za nekakega avstrijskega v azala, kar je začelo presedati SANATORIUM • EMONA ZA' NOTRANJE -lN-KIRURGICNE • BOLEZNI • PORODNIŠNICA. LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 ' fiEr-zTiRAVNDCPRiMOTJ' DR FR. DERGANC Sprejme se : kontorktinja : obenem t blagajničarka : zmožna samostojne slovenske In nemške korespondence. Ponudbe z zahtevo plače na „Anončno ekspedicijo" v Ljubljani. čevljarski mojster v Ljubljani, Gradišče št. 4 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tudi prave gorske In telovadnice čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera pri-poslan čevelj. Baška! Prvo čisto slovansko kopališče ob Adriji - - - v steklenicah - - - kakor Furlana, Pinot-Franconia rudeča, Malvasia desertno belo vino, katere so edine te vrste. Zahtevajte cenik od tvrdke A. Pučko, Tržič (Monfalkone). lastnik Hrvat A. Tudor na otoku Krku (Veglia), Istra. Izvrstna kuhinja, nič zdraviliške takse. Hotel ima krasen položaj, jc okoli 20 korakov oddaljen od morja proti kopališču. Nova moderna zgradba; oskrbljen je z izvrstno pitno vodo. Pred hotelom velika terasa. Dnevna zveza s parobrodom z Reko. Vse Informacije, prospekte, daje zastonj in franko lastnik hotela. ki ima veselje do modne trgovine in zna vsaj nekoliko nemško govoriti in poštena ki ima veselje do kuhe ter hišnega dela se takoj sprejmeta v Ljubljani. Ponudbe do 1. maja t. 1. pod „Pridnost“ poštno ležeče Ljubljana. Velikonočna okasion prodaja črz 23.000 komadov. Najnovejše za spomlad in leto za gospode in dečke, damska konfekcija pariških in berolin-skih modelov po čudovito priznanih nizkih cenah. Poglejte sl izilcžlce. Angleško skladišče oblek O. Bernatovie, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 132. Cvetlični salon £ Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 (zraven pošte) ■ priporoča nagrobne vence, 5 šopke in vsakovrstne cvet- : lice po najnižjih cenah. ■ m ■ Točna in solidna postrežba! 3 Brzojavi na VIK T O R B A J T, S Ljubljana. oolasi Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanlem le priloiltl znamko 20 vinarjev. — Pri malili oglasih ni nič popusta In sc plačulejo vnaprel; zu* nanll Inscrcnti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Proda se pes čuvaj (ovčarski) približno 3 leta star, vpraša se naj Ljubljana, Stari trg 5, 251—x