Velikonedeljski
potres v Ljubljani
dne 14. aprila 1895. 1,
in
cesarjev obiski.
.......—.
S trinajstimi ilustracijami.
Izdal in založil
"^J^arijiu trg št. 1.
wSmSI^ I __- ■
•/'i   Cena 20 kr.
V Ljubljani 1895.
Tiskala MNarodna Tifilteu^ia
Velikonedeljski
potres v Ljubljani
dne 14. aprila 1895. 1.
cesarjev obisk.
H ^ tri n h,j stimi ilustracij h ni i.
Izdal in založil
Josip ZE*a. 13.1133.
Marijin trg št. 1.
Cena 20 kr.
V Ljubljani 1895.
'I'isl-.: 1 I,-1 ..Nnniilnii Tiskarna'
Velikonedeljski potres.
tolno mesto vojvodstva kranjskega, bela Ljubljana, sezidana ob obalih reke istega imenu, je postalo v zadnjih letih jako prijazno, lepo se razovitajoče in napredujoče mesto. Modernizovalo se je v vsakem oziru. Obrtnost in trgovina se je razvijala, gojila se je znanost in umetnost, iz' kratka, Ljubljana je nehala biti pri prosto pro-vincijalno mesto in se je razvijala tako, kakor se more razvijati politično, kulturno in gospodarsko središče celega dasi malega naroda.
To je poglavitni uzrok, da se je v zadnjih letih razmeroma hitro množilo ljubljansko prebivalstvo in vse je kazalo, da utegne naše mesto tekom nekaj desetletij postati veliko in lepo. (Glej stran 9).
Narod slovenski se je vedno z ljubeznijo oziral na svoje središče in se veselil vsakega napredka bele Ljubljane, dobro vedoč, da vse, kar koristi stolnemu mestu, je tudi v korist in na čast celemu narodu, da je Ljubljana čvrsta opora in zaslomba narodnemu gibanju ne samo v deželi Kranjski, nego tudi v drugih kronovinah, koder prebivajo Slovenci.
Bela Ljubljana je bila ponos in upanje vsega naroda, sedaj pa leži v razvalinah in z ljubljanskim prebivalstvom žaluje ves narod slovenski.
Slavni naš pesnik Jos. Stritar je o potresu zložil naslednjo krasno pesem:
Slovenska Lizbona.
In zdaj so se zaklela še nebesa, Slovenec, zoper tebe siromaka; Pod tabo zemlja maje se in stresa; Kam be"ži? Groza, strah povsod te čaka; Strop poka, stene rušijo se koči, Kje išči si zavetja v pozni noči?
„Vstanite, hitro, hitro, stari oče! Na ramo bolno mater, mož, zadeni; Pod milo ne"bo iz nesrečne koče! Vratu se, dete, mojega okleni!" „„Strah! sodni dan, kaj ne da, mati!"" „0j tiho, nič pri meni ni se bati." —
V veselem tem, velikonočnem časi, Ko vse mladi, življenja se raduje, Tod po deželi jok in stok se glasi, Brez milosti nesreča gospoduje; Slovenec nima sreče; blagoslova Nebo na dela ne rosi njegova.
Ljubljana, prej po svetu malo znana, Imenovana redko med narodi! Zdaj, opustošena in razdejana, Zaslula boš povsod po ti nezgodi, Lizbono bodo te slovensko zvali, Rodovi pozni še te milovali.
Pod milim nebom se berd ti maše, Nemilim nebom! vse kleče zdihuje: Nebeški oče, sliši prošnje naše, Ukazi zemlji ti, da naj miruje; Nikar nas ne pogubi v jezi svoji, Moči razsajajoče upokoji!
Kar rodoljubje v letih je nabralo, Veselje in ponos slovenski duši; Kar tujca je okd občudovalo, Vse ena noč nevsmiljeno razruši! Od konca treba bo začeti z nova, Brez mere truda, sreča negotova'
Od juga lastovka je priletela, — Otožno obletava mesto znano; Kjer mirno gnezdo svoje je imela, Podrto, pusto vse in razdejano!
Od tod, kjer se nesreča naselila V kraj srečneji neso jo lahka krila.
Glas gre po zemlji: Bratje, pomagajte! Vsi enega očeta smo sinovi; Odprite srca in roke" in dajte! Sad dober blagi obdare darovi; Hitite lajšat vsi nesrečo grozno, Na pdmoč, bratje, da ne bd prepozno!
Potres.
Kranjska dežela je doživela že mnogo potresov. Slavni zgodovinar Valvazor jih je do svoje dobe navedel celo vrsto, ali tudi v poznejših letih se jih je primerilo jako mnogo. Najstarejši, vsaj kar pamti človeštvo, je bil leta 792. po Kr., jako močan je bil leta 1511., a nobeden ni bil po svojih posledicah tako grozovit, kakor velikonedeljski letošnjega leta.
Letošnja zima je bila tako trda, kakor že sto let ne. Zapadlo je sila mnogo snega, mraz je bil ljut, umevno je torej, da je ljubljansko prebivalstvo željno pričakovalo prerojenja narave, mile pomladi, in se veselilo lepih velikonočnih praznikov.
Prišla je velika sobota in prinesla dež. Ro-silo je vse popoldne tako, da se niso mogle
vršiti običajne procesije na prostem, ampak so se morale opraviti v cerkvah. Deževalo je tudi ves večer, čez noč pa je lahak vetrec razgnal črne oblake in ko je prišla velika nedelja, ta prelepi praznik, sijalo je ljubo solnce v vsi svoji krasoti na naše mesto.
Ko se je zmračilo, zasvetile so zvezde. Bila je mila, sanjava pomladanska noč. Vse je bilo tiho in mirno. V javnih lokalih skoro ni bilo človeka. Vsak je ostal doma, da se v krogu svoje rodovi ne ali znancev in prijateljev veseli lepega praznika.
Bližala se je polnoč. Velika večina ljab-ljanskega prebivalstva je že spala; le tu in tam je bilo še videti luč.
Hkrati se je začulo neko zamolklo bučanje. Bilo je, kakor da prihaja iz daljave. Raslo je in se premenilo v grozo in trepet obujajoče gro-menje. Zemlja se je zazibala, najprej rahlo, potem pa na jedenkrat s tako strahovito silo, da je človeku zastala kri. Vse je pokalo in se razdiralo. Bilo je, kakor da se je odprlo brezdno in da propada vanje celo mesto. Začulo se je iz tisoč in tisoč grl prihajajoče bolestno kričanje, obupen jok. Zidovje je pokalo in se rušilo, strehe so se lomile in udirale, dimniki so se podirali in z vseh stranij se je opeka usipala na ulice.
Obupen strah je prešinil vse prebivalstvo. Ljudje so vsi zbegani bežali iz svojih bivališč. Kakor blazni so hiteli na ulice, ne meneč se za svojo obleko, za svoje imetje. Mislili so le na rešitev življenja. Trumoma so se zbirali na prostornejših krajih. Bilo je mej njimi mnogo takih, ki so bili na pol goli in se niso upali nazaj v svoja stanovanja po obleko. Moški in ženske, celo vojaki so bili v tem stanu.
Bledih lic, trepetajo strahu in groze, so ljudje se pripravljali na smrt. Vsakdo je mislil, da se je približala njegova zadnja ura. Okolo cerkve sv. Petra, pri frančiškanski, trnovski in sv. Jakoba cerkvi so ljudje popadali na kolena in s sklenenimi rokami goreče molili, proseč Boga, naj jim prizanese, naj jih reši pogube.
Zvezda, Križevniški, Šentjakobski, Cesarja Jožefa, Marijin trg, vsi so bili hipoma obljudeni. Iz hiš so nosili onemogle starčke in bolnike. Z vseh stranij so ljudje prinašali posteljnino, da si napravijo ležišča za silo; vlekli so vozove na varne kraje in se v njih nastanjali, a velikanska večina je morala prebdeti vso noč stoje" ali sedeč na zemlji.
Bila je to tako strahovita noč, da je ni moči popisati.   In strah je še rasel, ker so se
.sunki vedno ponavljali. Sicer ni bil nobeden tako silen kakor prvi in tudi nobeden ni prouzročil tolike škode kakor katastrofni, a pri vsakem se je zemlja močno zazibala, so zidovi pokali, opeke letele raz strehe in s tem se je povečavalo Že itak preveliko obupanje.
Ljubljana.
Ponekod so se primerili srce in dušo pre-tresujoči prizori.
V deželni bolnici je koj prvi sunek napravil velikansko škodo. Z vseh stranij so padale opeke, v zidovju so nastale široke razpoke, omet se je odkrušil in padal na bolnike. Ti si niso vedeli
9
pomoči. Kdor je bil toli močan, je zgrabil svojo posteljnino ali kar si že bodi in je bežal na vrt,, a največ je bilo takih, ki si sami niso mogli pomagati. Ti so jeli obupno vpiti, jokati, klicati na pomoč. Marsikateri iz njih je že mislil, da ne bo pomoči, da bo končal svoje življenje pod razvalinami starega poslopja. A prišla je pomoč. Vrle usmiljene sestre se niso ustrašile potresa; prihitele so in ne meneč se za ponavljajoče se sunke, niti za padajočo opeko, so znosile z občudovanja vredno požrtvovalnostjo bolnike na vrt, jim lani priredile ležišča in potem šele skrbele /a svojo osebno varnost in za svoje zdravje.
Strahoviti prizori so se primerili v pddelku za blazne. Te je potres vzbudil iz spanja. Jeli so kričati in upiti, da je bila groza, a odpreti jim ni kazalo, zakaj poznalo se je, da so besni in da bi pobegnili in prouzročili Bog vedi koliko in kake nesreče. In zgodilo se je čudo: blazniško poslopje pri deželni bolnici je ostalo popolnoma, nepoškodovano, pa tudi izmej bolnikov, ki so preležali več nočij v hladnem zraku na vrtu, ni obolel vsled tega nihče in nihče ni umrl.
Blizu jednaki prizori so se primerili tudi v kaznilnici na Gradu, na Žabjeku in v deželni prisilni delavnici.   Kaznjenci so razsajali kakor
divji in zahtevali, naj se jim odpre. Zgodilo seje tudi tako; spustili so vse na dvorišča, kjer so ostali vso noč.
Končno se je zdanilo in šele tu se je videlo, kako velikanska je bila škoda., katero je prouzročil potres. Ljudi, videče razbito in razdejano prej tako prijazno Ljubljano, je obšla bridka žalost, srce se jim je krčilo tuge in bolesti in z marsikakega očesa je kanila solza.
Predno pa, popišemo nastalo škodo, naj povemo, kaj misli naš učeni rojak prof. Seidl v Gorici o naravi velikonedeljskega potresa. Razen njega so se s svojimi mnenji oglasili tudi nekateri drugi učenjaki, ali vse okolnosti kažejo na to, da ni nobeden resnice tako dobro zadel, kakor rečeni strokovnjak, s katerim soglašajo tueli najuglednejši nemški veljaki in čigar mnenje so potrdile tudi poznejše preiskave.
O naravi velikonedeljskega potresa.
Kdor hoče o naravi in vzrokih groznega ljubljanskega potresa premišljati, more to uspešno storiti le na podlagi rezultatov, ki jih je samo napredujoča znanost največ v teku sedanjega stoletja pridobila.   Kar i/, sebe hoteti razkriti
11
velikanski pojav skrivnostne narave — to je najivno, brezuspešno.
Znanost, ki je uvrstila vprašanje o bistvu potresov mej svoje naloge, je geologija, to je veda o sestavi zemeljske skorje in o premem bati, ki so se v njej od nekdaj vršile in jo še dandanes preustrojajo.
Sezimo torej po ra/.kntjih te jedine pristojne instance, koja se nanašajo na stavljeno vprašanje. Tu izvemo v malo besedah te-Ie pridobitve, sad obsežnih preiskav evropskih in ameriških geologov.
Zemlja se suče v mrzlem svetovnem prostoru. Njega temperatura ceni se približno na — 100° C. Naš planet je dosta topleji. V svojem jedru ima celo velikansko zalogo toplote — to se sklepa iz raznovrstnih pojavov —■ zemeljsko jedro je najmanj tako vroče, ka"kor staljena lava, ki prihaja iz vulkanov, topla 17000 C in več. V mrzlem svetovnem prostoru plavajoč mora se zemeljska obla ohlajevati. Posledica je, da se nje prostornina krči. Nje skorja postaja manjšajočemu se jedru preobsežna, kakor skorja jabolku, ki se tedne in mesece v shrambi ležeč suši. Jabolkova skorja se zatorej nabere v gube in jednako Zemljina. Velikanske gube na površji našega planeta
so slemenska gorovja (Kettengebirge), v Kvropi Alpe, Karpate, Pireneje, Apenint i. dr. AH jabol-kova skorja je mehka, popustljiva, zemljina ne. Zatorej nastanejo v njej razpoke tam, kjer je napetost preskočila mejo prožnosti. V teku časa se je vsa zemeljska skorja razkosala v bolj ali manj obsežne grude, kakor se razkosa ledena odeja veletoka, ko prihaja pomlad. Nekatere zemeljske grude se nagubajo, kakor rečeno, v gorovja, da se morejo okleniti krčečega se zemeljskega jedra; druge se mu bližajo padajoč, kakošne so. Te vrste grude so n. pr. ogersko- hrvatska planjava, koje podaljški sezajo preko Zagreba na Dolenjsko, lombardska planjava, ki se nadaljnjo do Vipavske doline, in tudi — ljubljanska kotlina.
Isti apnenec, ki se v kamniških planinah dviga na 2500 m nad morje, tvori precejšnji del Kraške planote, ki se vleče od Julskih Alp proti Kapeli na jugovzhod. Ali v tej planoti sega le do 1200 m povprečne višine. Ker je nastal istodobno in v zvezi z imenovanim planinskim, torej moramo reči, da se je v teku geoloških dob po-greznil iz istih vzrokov, kakor imenovani veliki planjavi.
Nekdanja zveza med kraško planoto in kamniškimi planinami pa se je v teku geoloških
dob pogreznila še dosta globlje — sedaj je podlaga gorenjski kotlini. O tem dogodku nam pričajo nizki hribi Šmarna Gora, Vranšica i. t d. in holmi, ki se dvigajo iznad barja, ki kažejo isti apnenec in mole iznad kasneje mej nje naplav-Ijeue zemlje liki kleči iz morja,
Kraška planota mej Savo in Adrijo ni jed-notna, gruda ostala, nego prelomila se je ob dolgih črtah. Prva, taka razpoka sega od Kobarida preko Idriji!. Cerknice, Loža daleč proti jugovzhodu čez Dalmacijo in Črno Goro. Druga pričenja pri Solkanu blizo Gorice in gre čez Št. Peter proti Reki. Tretja teče od De vina ob Adriji preko Istre in dalmatinskih otokov. Tako seje velikanska gruda, razkosala v vzporedne proge. Pa tudi te niso ostale cele, nego so se razpočile povprek. Taka povprečna pokotina je zaseka pri Postojini, taka tudi Soška dolina od Tolmina doli. Imenovane proge niso se obdržale v prvotni nadmorski visočini, nego pogreznile so se tem bolj, čim bližje so Adriji, in nastali so ob prelomnih črtah strmi bregovi, tako da stvarjajo velikanske stopnice, preko katerih vodi na primer železnica od Trsta, proti severovzhodu. Dno Jadranskega morja je le podaljšek gornje-italske planjave, ki se je udri globoko pod gladino atlantskega oceana. Dalma-
tinski otoki  so vrhovi v globočino pogrezlih kraških teras.
Vprašanje sedaj nastane: kako so se pogrezale kraške stopnje na jedni strani, Gorenjska, ndrtina na drugi? Gotovo ne hipoma — narava deluje počasi. Pa tudi vedno polagoma se niso udirale. Težnosti, ki je silila kos za kosom navzdol proti zemeljskemu jedru, upiralo se je trenje ob sosednih kosih, nastali so siloviti naponi in le kadar je napon presegel nasprotni upor, zdrknil je kos navzdol — pri tem pa tudi premaknil bližnje kose vodoravno naprej — to slednje večinoma proti Adriji. Pogrezanje in premikanje se je torej vršilo in se vrši skokoma, ali skoki dostikrat ne presegajo dolgosti jednega ali malo milimetrov. Vsled tega vsak posebej ni viden, le , skupni učinek dolgih geoloških dob je vstvaril sedanji reljef naše domovine.
Kadarkoli pa se velikanska masa, težka na milijone kilogramov, skokoma pregane, bodisi le za prav malo, mora se sama in nje obsežna okolica bolj ali manj pretresti in ako je človek priča takemu dogodku, čuti — potres.
Te obsežne potrese, ki so večinoma prav lahki in le redkokdaj tako silni, da hudo za-
denejo človeško imetje, imenujejo geologi dia-lokacijske ali tektonske.
Razun teh imamo na Krasu manj obsežne potrese, kadar se udere strop kake podzemeljske dupline, ddorni potresi.)
Tretje vrste potresov — vulkanskih — pri nas seveda v današnji dobi ni.
Ni dvojiti, da spada ljubljanski velikonočni potres med tektonske. Zatorej hočemo posebnosti takih potresov še nekoliko razmotriti.
Po tem, kar smo poprej povedali, je umljivo, da se tektonski potresi javljajo ob mejah grud razkosane zemeljske skorje. Te meje so prelomne črte, ob katerih se premikanje vrši; torej so ob ;ednem potresne črte; od njih sunki izhajajo in se razširjajo daleč na okoli, liki valovi na površji vode, ako vržeš vanjo palico. Ob teh črtah se moč potresa najsilneje javlja, ob njih se zlasti pokončuje človeško imetje, kadar je pregib silen; to pa je na srečo redko kdaj. Te črte zasledimo na dvojen način: naravnost po njih najsilnejih pojavih ob potresih, in posredno iz poglavitnih geoloških in orografskih potez, ki deželi dajejo značilni reljef.
Že poprej smo imenovali tri podložne take črte, našteli jih bomo tu še jedenkrat, ter vrsto
dopolnili in pridejali one črte, ki podolžne bolj ali manj pravokotno prerežejo in gredo radijalno od Adrije proti celini preko naših krajev. Pristavili bomo tudi, kdaj je ta ali ona potresnica povzročila potres, kolikor nam je znano sedaj, ko še pogrešamo specijalne študije o kranjskih potresih.
Najpoglavitnejše podolžne potresnice so:
1. ) Črta: Devin- Čres ;
2. ) Črta: Solkan-Reka, menda ob teh črtah se je zvršil hudi potres leta 1511. Takrat je najbrže oživila tudi
3. ) Črta: Kobarid-Idrija Cirknica-Ogulin ;
4. ) in 5.) Črta obrobljata gorenjsko kotlino na jedni strani proti Krasu, na drugi proti Karavankam in kamniškim planinam, Jeden nje podaljšek je menda gornja krška, dolina do Toplic. L. 1511. in 1689. sta bila tu huda potresa.
Izmed povprečnih, radijalnih potresnic imenujemo:
1. ) Črta: Kobarid-Loka ob južnem odlomu Julskih planin, meja pravim Alpam. Potresi 1. 1511 (?), 1. 187H.
2. ) Črta: Gradiška-Tolmin in nje nadaljevanje na Koroško; jako obsežni potres 1. 1850.
3. ) Črta: Trst - Postojna-jugovzhodnji rob ljubljanske kotline - Litija - Celje. L. 1845, 1850, 1857, 1870, 1872.
4. ) Črta: Klana - Kočevje; 1. 1870.
Te črte pa niso vse jednako aktivne, ob nekaterih so sunki pogostejši, ob drugih redkejši. Znakovito je, da blizu Ljubljane teče več po-tresnic. To je gotovo povod, da so tu potresi primeroma prav pogosti, seveda jih tudi zato več poznamo, ker so se v glavnem mestu znameniti dogodki od nekdaj skrbneje zapisovali kakor drugod.
Čudno je, da se nekatere imenovanih po-dolžnih potresnic nadaljujejo daleč proti jugovzhodu proti Greciji, pa tudi proti severozapadu preko Alp tje do Rena. Tudi po letošnji velikonočni nedelji nam je brzojav prinesel vest, da se je čutil potres v Belgiji. To je zopet znamenje, da je ljubljanski potres bil pravi tektonski, in sicer najbrž zlasti podolžni. Natančneje bo to dognala podrobna preiskava.
Tudi od druge strani se opravičuje ta sklep. Tektonski potresi se namreč večinoma javljajo tako, da so prvi sunki (ali le jeden prvi) najmočnejši in pretresajo časih silnoobsežno ozemlje po več stotisoč štirjaških kilometrov, sledijo jim
pa le dosta slabeji vztrepeti. To je naravno: tendenca, premakniti se, nabira se v dotičnem kosu zemeljske skorje polagoma in dolgo; kakor hitro pa napetost premaga upor, zvrši se pregib z vso nabrano silo, potem le še manje premembe utrdijo novo ravnotežje. Tudi zadnji ljubljanski potres vršil se je po tem pravilu in opravičena je nada, da nevarnih sunkov ne bo več, in da se usodepolno premikanje kmalu pomiri.
Ljubljanski potres se je skoro hkrati začutil v Trstu, Gorici, Reki, Zagrebu, Gradcu in Dunaju — to je znamenje, da se je, čeprav neznatno, premaknil velik kos zemeljske skorje, najizdat-neji pregib pa je zadel Ljubljano pač zato, ker se v nje obližji sreča več potresnih črt Zatorej pravimo, da je tu središče groznega pojava pri-rodnih sil.
A ljubezen do domovine je močneja, nobena ovira ne prežene človeka od rodne zemlje! In ljubezen do bližnjika, ki rodi v sili skupno pomoč in krepko ojači pojedinca, omogoči, da človek nikdar ne obupa, nego se uspešno zoper-stavi najhujši nesreči. In tako bode tudi bela Ljubljana zopet vstala!
Škode na poslopjih.
Malo je v Ljubljani hiš, katerih ni potres oškodoval, vender se more reči, da se je na levi strani Ljubljanice čutil dosti močneje, kakor na desni, in da je tudi na tej strani prouzročil dosti večjo škodo, kakor na nasprotni.
Vseh poškodeb, katere je prouzročil potres, sploh ni moči navesti, zakaj ako bi hoteli to storiti, morali bi vsako ljubljansko poslopje ' po-sebe popisati. Navesti hočemo torej s posebnim ozirom na komisijske poizvedbe in cenitve le nekatere najvažnejše poškodbe.
Cerkve so mej vsemi poslopji menda še največ trpele, dasi so vse ne samo jako lepe za oko, ampak zidane solidno in iz dobrega mate-rijala. Najmanj je še trpela stolna cerkev, ležeča na desnem Ljubljaničinem bregu. Odkrušilo se je od zidu le tu in tam nekaj ometa, sicer pa je prestala potres tako srečno, da je nekaj dnij po potresu spet lahko zapel nje veliki zvon, dočim so vsi zvonovi v drugih cerkvah morali molčati.
Mej najpoškodovanejše spada lepa frančiškanska cerkev. Zid na desnem oglu je počil, v notranjih prostorih se je omet tako odkrušil,
da so prelepe slikarije na stropu popolnoma pokažene, vrh orgelj pa se je zid izdatno porušil. Najhuje sta trpela ponosna stolpa. Z jednega je potres vrgel železnega angelja, na drugem pa je angelja zakrivil ravno čez pas, kakor da ni od trde kovine nego šibka bilka. Na levem stolpu je ura popolnoma pokončana, oba pa sta tako razrukana in razbita, da ju bo vsaj do cerkvene strehe podreti. Posebno značilno za potresno silo je to, da se je velika kamnita piramida kar zasukala. To se je sploh opazovalo tudi pri tovarniških dimnikih, da jih je potres na vrhu odlomil in zasukal. Tudi frančiškanski samostan je zelo poškodovan, tako, da bo celo drugo nadstropje porušiti.
Druga cerkev, ki je hudo trpela, je bolniška cerkev. Zidovje je povsem razpokano in razrukano tako, da so pri tej cerkvi vse poprave nemogoče in jo bo popolnoma podreti.
Trnovska cerkev ni v notranjih prostorih toliko trpela, kakor se je iz začetka sodilo. Poškodbe so take, da se dado za male troške popraviti, toliko večja pa je škoda na stolpih. Zlasti levi stolp je močno razbit, strehe je potres kar polovico podrl. Komisija je nasvetovala, naj se oba stolpa deloma podereta. (Glej stran 23.)
21
Šentjakobska cerkev je zelo prizadeta. Zlasti oba stolpa sta na vse strani razpočena, tako da ju bo podreti. (Glej stran 25.)
Florijanska cerkev je prav malo trpela. Razpoke, katere se vidijo, so le neznatne, zi-dovje je ostalo intaktno, kar je toliko čudnejše, ker stoji ta cerkev skoro tik težko prizadete šentjakobske.
Cerkev Jezusovega Srca je razmeroma ne posebno poškodovana, vender bo tudi za popravo te cerkve žrtvovati precejšnjo svoto. .
Na šentpeterski cerkvi ni razen posamnih razpok nikake posebne poškodbe videti, da pa je potres tudi ta hram močno stresal, se vidi po tem, da se je na cerkvi stoječi, kakor moška roka debeli strelovod kar čez sredo prepognil.
Silno poškodovana je bila tudi protestantska cerkev, kakor tudi poleg nje stoječe žup-nišče. Vestno pregledovanje je izkazalo, da bi veljalo popravljanje še jedenkrat toliko, kakor nove stavbe. Vsled tega je cerkvena občina protestantska tudi sklenila podreti cerkev in žup-nišče do tal.
Izmej javnih poslopij je potres najhuje poškodoval deželno bolnico. Zidovje je povsem raz-pokalo, tako, da so se stene obesile na vse strani
in so v nekaterih nastale kar celo ped široke pokotine. V nekaterih sobah so se udri i stropje, sploh pa je poslopje tako razdejano, da se mora do tal podreti.
Trnovska cerkev.
Ista usoda čaka vojaško bolnico, ki je tako razbita, da ni varno vanjo vstopiti. Tudi to poslopje se bo popolnoma podrlo, žal, da se pre-
mesti tudi vojaška garnizijska bolnica v Galicijo in da ostane tukaj samo takoimenovan „Truppen-Spital", kateri se bo namestil v vojaški bolnici. Vsled tega zapuste Ljubljano vsi v bolnici .poslujoči vojaški zdravniki, vojaški uradniki in sanitetni vojaki.
Poleg vojaške bolnice stoječe vojaško skladišče je tudi močno trpelo, a dalo bi se z velikimi troški še popraviti, vender je vojaško oblastvo se odločilo za to, da ponudi mestni občini ves dotični svet v odkup in da sezida novo vojaško skladišče.
Precej je trpelo še-le pred tremi leti zidano deželno gledališče. Zidovje je hudo razpokalo, velika skupina na pročelju je poškodovana, sploh vse poslopje v prav slabem stanu to pa največ zaradi tega, ker je slabo zidano.
Pri deželnem muzeju se ceni škoda na 15.000 gld. Najbolj razrušeno je krasno stopnišče, pa tudi drugi zidovi so zelo trpeli, vrh tega pa je potres uničil tudi velik del zbirk.
V tobačni tovarni je potres podrl nekaj stopnic in razrukal nekaj sten. Skoda se je cenila na 20.000 gld. Teden dni se v tobačni tovarni sploh ni delalo, a tudi sedaj se še ne dela v vseh k tovarni spadajočih poslopjih.
Poslopje deželne vlade, takozvani Jontovž", je silno razdejan. Sprednji trakt na Turjaškem trgu se bo dal morda še popraviti, seveda le z velikimi troški, zadnji trakt, v Salendrovih ulicah, pa se mora do tal podreti.
Sv. Jakoba cerkev.
Prav tako se mora zgoditi z meščansko vojašnico v Trnovem, ki je tako razpokami, da je ni moči popraviti.
Deželni dvorec je zlasti v drugem nadstropju strahovito razdejan in je cela poškodba tolika, da se ne izplača obstoječe poslopje popravljati. Dežela bo morala stari dvorec podreti in sezidati novo deželno hišo.
Starodavna kresija v Špitalskih ulicah je tudi tako zelo razrušena, da se mora do tal podreti (Glej stran 29 in 31) in prav v takem stanu je tudi sodno poslopje na Žabjaku. (Glej stran 33.)
Tudi druga javna poslopja, kolodvor, šolska in uradna poslopja, so trpela, ali daleč ne tako, kakor navedena.
Strahovito škodo je naredil potres tudi pri privatnih poslopjih. Nekatere je tako razrukal, da so se morala iz czirov na javno varnost koj podirati začeti ali pa zapreti. Tako na sv. Petra cesti Mayrjevo hišo (GLej stran 39), Kotizej, Kantzovo hišo na Emonski cesti, razne hiše v Kolodvorskih ulicah, zlasti hišo št. 2, mnogo hiš na Starem trgu, v Krakovskem predmestju (Glej str. 41) in v Trnovem, Premkovo hišo poleg nunske cerkve (Glej stran 45), in Vilharjevi hiši poleg frančiškanske cerkve (Glej str. 47). Sploh bode izmej 1400 ljubljanskih hiš podreti vsaj 200 hiš do tal, kakih 800 jih bode temeljito prezidati
in le ostale se bodo dale kar tako popraviti. Pravo čudo je, da ni trpela Paulinova hiša na Marijinem trgu (Glej stran 49). Hiša je jako ozka, zato pa visoka štiri nadstropja ali 21 metrov. Stopnic ima 115 in vender je najbolje ohranjena v celem mestu. Priprosti ljudje govore, da jej je potres prizanesel, ker je nje lastnik, svoj čas priredil toliko romarskih vlakov.
Strahovito škodo je provzročil tudi potres v okolici ljubljanski. Čutil se je sicer ne samo v celi Kranjski deželi, nego tudi na Štajerskem, kjer pa je le v Gornjem Gradu prouzročil nekaj škode, a takih posledic kakor v okolici ljubljanski ni prouzročil nikjer. V Kamniku je škoda velika, v Mengišu in Vodicah pa je vse razbito in razdejano. Mimo teh vasij so pa tudi še druge hudo prizadete. Najbolj so povsod trpele cerkve in šole, ■ sploh večja poslopja, pa tudi kmetske hiše so bile nekatere uprav grozno razdejane. Škoda po deželi se ceni na poldrugi miljon goldinarjev.
Pomočna akcija.
Po prvem sunku so ljudje vsi zbegani zbežali na ulico in le malo jih je bilo tako pogumnih, da so se še tisto noč vrnili v stanovanja. Spati
27
seveda nikjer ni bilo moči, ker so se sunki vedno ponavljali in prouzročali nove škode. Ko se je zdanilo in je bilo mogoče pregledati potresove nasledke, prešinil je vse prebivalstvo nepopisen strah. V prvem hipu je vsakdo mislil, da je mesto izgubljeno.
Dočim je bilo prebivalstvo čez dan še dosti mirno, se je na večer jelo zopet vsled strahu pred novimi sunki močni> razburjati. Nihče ni hotel ostati doma. Ko se je zmračilo, videti je bilo na vseh koncih cele karavane ljudij, otovorjene s posteljnino. Vse je hitelo iz mesta, da si poišče varen kraj za prenočišče. Pod Tivoli jeni, v Zvezdi, na Mirji, povsod so se ljudje vtaborili. kakor je kdo mogel. Največ so ležali pod milim nebom. Le malokdo je bil tako srečen da se je mogel nastaniti v kaki lopi. Spali so ljudje v železniških vagonih, v vozovih in v sodih, (G-lej stran 51 v ozadju se vidi trnovska cerkev) mnogo jih je pa kar odpotovalo na razne kraje.
Tako je bilo samo nekaj dnij. Ljudje so se zopet pomirili in se vrnili v svoja bivališča, a bilo je na tisoče takih, ki se vrniti niso mogli, ker jim je potres razdejal poslopja. Tisti, ki so v boljših gmotnih razmerah, so ali kar odpotovali, ali poslali svoje rodovine v druge kraje —
odpotovalo pa je tudi več tisoč takih, ki bi bili lahko tu ostali — za ostale pa je bilo skrbeti na drug način, tembolj, ker so — največ siromaki — izgubili tudi svoj zaslužek in bili v veliki bedi.
Mestna občina je prevdarno in energično lotila se pomožne akcije. Izprosila je najprej, da
Špialske ulice.
je vojaško oblastvo za prvo silo posodilo svoje vojaške šotore, potem pa se lotila zgradbe barak, katerih se je vseh skupaj, javnih in zasebnih, postavilo blizu osemdeset na raznih krajih. Vrh tega so se ljudje nastanili v šolah, v jahalnici (Glej stran 53) in drugih neprizadetih poslopjih.
j; i
Deželni predsednik baron Hein je naprosil ■dunajsko pomožno društvo, da je prihitelo v Ljubljano in tu zastonj delilo hrano siromašnim ljudem. Tudi dunajsko društvo ljudskih kuhinj je sezidalo kuhinjo za silo, v tem pa pošiljalo kuhana jedila z Dunaja. Delile so se vrh tega še podpore v gotovini, nepripravljena jedila, koci itd. itd.
Sploh pa se mora prizna.ti, da so si za ljubljansko prebivalstvo pridobili velikih zaslug: deželni predsednik baron Hein, mestni župan P. Orasselli. dež. poslanec I. Hribar in časopis „Slovenski Narod". Složnemu sodelovanju vseh teh faktorjev gre zahvala, da so uneti možje v Ljubljani, na Dunaju in drugod začeli pomožno akcijo v velikem slogu.
Komaj se je po svetu izvedelo za nesrečo, ki je zadela Ljubljano, jeli so z vseh stranij dohajati prostovoljni darovi. Na čelo darovalcev se je postavil naš milostni oče in vladar, presvetli cesar, ter prvi podaril 15.000 gld. Po njegovem vzgledu so potem se oglašali tudi drugi darovalci, člani cesarske rodbine, mestne občine (Dunaj 15.000 gl, Praga 2000 gl., Zagreb 600 gl.) in zasebniki.
V raznih krajih so se ustanovili komiteji, ki nabirajo prostovoljne prispevke. Največji uspeh je dosegel dunajski, ki je tekom nekaterih tednov nabral blizu 150.000 gld. Velike svote so se nabrale tudi na Češkem in na Hrvatskem, sploh pa se more reči, da so vsi človekoljubni krogi
Kivsija v Spitalskih ulicah.
hiteli mestu na pomoč in da slovenski rojaki niso zaostali za njimi.
Ta pomoč pa ne zadošča, da obvaruje Ljubljano potresnih posledic. Država mora priti mestu na pomoč in prišla jej bode. Za prvo silo je nakazala 25.000 gld. kadar pa bo cenjena vsa
31
škoda, tedaj dovoli izdatno državno brezobrestno posojilo in da bo to primerno velikosti nesreče, za to nam je porok obisk presvetlega cesarja v Ljubljani.
Nezgode.
Rekli smo že. da se je pri katastrofnem sunku primerilo tudi nekaj nesreč. Ker se je potres primeril po noči, ko so bile ulice prazne, ljudje pa so že bivali večinoma v svojih stanovanjih, je razmeroma le jako malo ljudij ponesrečilo, zakaj, da je nastal potres po dnevi, brez dvoma bi bil uničil na stotine življenj.
Ko je nastal potres, sedel je naddesetnik vojaške godbe pešpolka št. 27., Reinholz, v Perle-sovi krčmi v Slonovih ulicah. Bežal je ves preplašen z drugimi gosti na cesto; prav v tistem hipu se je podrl na Perlesovi hiši dimnik, opeka se je usula raz streho in zadela ubogega vojaka S tako silo na glavo, da je ves krvav se takoj zgrudil. Prenesli so ga v vojaško bolnico. Zdravniki so iz začetka dvomili, da ga rešijo. Raznesla se je tudi že govorica, da je umrl in prešla celo v časnike, na srečo pa se je Reinholzu zdravje obrnilo na bolje.
Druga žrtev potresa, tipograf Ivan Pasek, ni bil tako srečen. Sedemindvajset let stari mož je bil na veliko nedeljo prišel v Ljubljano, da stopi v službo Kleinmavrove tiskarne. Z nekaterimi tovariši je šel rečeni večer v gostilno „K roži" v Židovskih ulicah. Kakor drugi gostje, je
Žabjak.
hitel tudi on, ko je nastal potres, na ulico. S strehe padajoča opeka mu je prebila lobanjo tako, da so mu možgani kar ven viseli. Zdravnik je prihitel, ga obvezal in spravil v deželno bolnico, kjer ga je sloveči zdravnik dr. Šlajmer na veliki
ponedeljek operiral, a mu ni mogel rešiti življenja. Pasek je nekaj ur po operaciji umrl.
V Šiški je krčrnar Fr. Šušteršič, po domače „slepi Janez", storil žalostno smrt. Obok njegove sobe, v kateri je s svojo ženo spal, se ji popolnoma zrušil. Opeka je moža pri priči ubila. Ženo njegovo sicer ni zadel noben kamenček, a prestrašila se je vsled potresa tako zelo, da jo je umorila kap.
Tudi vinski trgovec Ivan Žogar v Šiški je ta dan ponesrečil. Udri se je nanj strop in ga tako poškodoval, da se ni mogel izkopati iz ruševin. Obležal je pod njimi, izgubil zavest in se zadušil.
Na Karolinški zemlji je ležala dvajsetletna šivilja Franica Škrjanc s svojo sestro na peči, ko je nastal potres. Hiša se je jela podirati in bežečo Franico Škrjanc je zadel na glavo velik tram s tako silo, da se je zgrudila mrtva.
Delavec Jakob Klešnik je že ležal v postelji, ko je nastal potres. Soba, v kateri je spal, je bila na nesrečo obokana. Potres je vse zidovje tako razrukal, da se je strop skoro povsem udri. K lešnika je opeka zadela na glavo. Prenesli so ga v bolnico, a vzlic prizadevanju zdravnikov je nekaj dnij potem umrl.
Tudi zunaj Ljubljane se je vsled potresa več ljudij ponesrečilo. V Črnučah je neka razpadajoča hiša ubila postarnega hlapca I, Anžiča, v Vodicah pa se je podrla hiša in zasula troje otrok.
Žalostno poročilo o nesrečah pa s tem še ni pri kraju.
Pri potresu je bilo tudi mnogo oseb več ali manj ranjenih, mej temi soproga dež. glavarja Otona Detele, častnik Habermann, službujoč pri pešpolku št. 27., je vsled strahu tako zblaznel, da so ga morali poslati v norišnico, neki drugi častnik in neka gospa Hudovernikova pa sta obolela na živcih ter se jima je začelo mešati.
Tudi pri rešilnih delih sta se ponesrečila dva moža: 64 let stari tesar Andrej Svetek, po domače Narobe, iz Stepane vasi je padel s strehe Pukelstajnove hiše na Sv. Petra cesti in se ubil. Pri postavljanju barak na Cesarja Jožefa trgu pa je padla zadnja stran jedne barake pijonirju Imbru Bajsu na nogo, mu jo dvakrat prelomila in ga tudi v trebuhu tako poškodovala, da je dva dni pozneje umrl.
H
Cesar v Ljubljani.
frežalosten povod je napotil ljubljenega našega vladarja, da se je dne 7. maja ustavil v stolnem našem mestu, v vedno zvesto udani mu beli Ljubljani.
Ko je zadnjič, leta 1883., obiskal naše mesto in deželo kranjsko, hitelo je prebivalstvo veselega srca pozdravljat in proslavljat cesarja-go-spodarja. Kamor se je takrat ozrlo oko njegovo — vse je bilo okrašeno in v zastavah. Sedaj pa je zrl milostni vladar le ruševine in je korakal mej razvalinami.
Presvitli cesar je prišel v naše mesto, da se prepriča na svoje oči o posledicah, katere je provzročil potres, prišel je, da nas s svojo na-
vzočnostjo tolaži v bridki žalosti, ki nas je dohitela, da nas vzpodbuja na delo, da budi v nas upanje na lepšo bodočnost. Kakor je s svojo veliko darežljivostjo prvi prihitel ljubljanskemu prebivalstvu na pomoč, tako je s svojim dchodom pokazal, da ga je zelo razžalostila nezgoda, ki je zadela naše mesto.
In ta novi dokaz cesarjevega sočutja, cesarske blagonaklonjenosti, je navdal vsa srca z iskreno radostjo.
Dobro znamenje je, da je prišel presvitli cesar prav 7. maja, saj je ravno ta dan bilo štiristo let, kar je stopil cesar Ferdinand v Ljubljano.
Kakor je bil prihod cesarja Ferdinanda začetek novi dobi v razvoju Ljubljane, tako bodi prihod njegovega svitlega potomca cesarja Franca Jožefa začetek prerojenju našega mesta.
Že dosti pred določeno uro jelo se je prebivalstvo zbirati po ulicah, po katerih se je imel cesar voziti. Ob 2. uri, ko so bili dijaki raznih šol odšli na določeno jim mesto, so vojaki zaprli vse tiste ulice, po katerih se je promet za čas cesarjeve navzočnosti ustavil. Okolu kolodvora je bilo vse črno ljudij, vsakdo je hotel biti prvi, ki pozdravi dobrega vladarja. Razen domačinov
je bilo vse polno tujcev, ki so se bili z vseh stranij pripeljali, ne samo iz Kranjske, nego tudi iz drugih dežel.
Točno ob 3. uri je s separatnim dvornim vlakom dospel cesar v Ljubljano. Na peronu, kamor je bil vstop dovoljen le tistim, ki so se
Mayerjeva hiša na sv. Petru cesti.
izkazali s posebno legitimacijo, čakali so cesarja dostojanstveniki cerkvenih, civilnih in vojaških oblastev. Na peron je dobilo vstop tudi nekaj odličnega občinstva. Zunaj perona pred tirom pa je stala vojaška godba.
Točno ob 3. uri se je pripeljal cesarjev vlak. Godba je zasvirala cesarsko himno, občinstvo zaklicalo „živiou, „slava" in „hoch" in Njegovo Veličanstvo je stopil v maršalski uniformi iz voza na pogrnena tla. Občinstvo se je vzradcstilo v dno duš, zagledavši najvišjega gospoda tako krepkega in zdravega.
Cesar je naj prvo izvolil pristopiti k deželnemu predsedniku baronu Heinu in knezoškofu dm. Mi s sij i, je potem mladeniških korakov šel ob vojaški godbi in zaukazal prenehati. Premi-lostno se je potem delj časa razgovarjal s pod maršalom Hegedusom, vojnim ministrom Kr ieg ham merj e m in kornim poveljnikom Reinlanderjem. Cesar si je dal nadalje po baronu Heinu predstaviti čakajoče gospode, katerim je presvitli cesar stavil milostna vprašanja. Ogovorjeni so bili: knezoškof dr. Missia, deželni glavar D e t e 1 a, posl. grof E. Auersperg, ljubljanski komtur nemškega vit. reda grof B e r o 1-dingen, stolni prost dr. Klofut ar, kapiteljski dekan dr. pl. P a u k e r, pastor J a q u e m a r, dež. sodišča predsednik K oče v ar, dvorna svetnika PI ah k y in dr. Račič, državni pravdnik Pa j k, župan G ras seli i, podžupan dr. Bleivveis-Trsteniški, okrajni glavar marki Gozani,
poštni nadoskrbnik Šorli, prezidijalni tajnik baron Rechbach. Posebno dolgo seje presvitli cesar izvolil razgovarjati s knezoškofom in mestnim županom. Predmet je bila v obče katastrofa in prouzročena škoda. Izmej posameznostij nam je moči danes omenjati, da je dež. glavar imel Čast cesarju odgovoriti, kako dežela trpi direktno
Krakovsko predmestje.
in indirektno škodo, in zahvaliti se za tolažbo, katera je došla deželi po najvišjem pohodu; tudi je cesar izvolil vprašati, kako" se gospa soproga dež. glavarja (katera je bila o potresu ranjena) sedaj počuti,   Ljubljanski župan je imel čast,
41
z ganljivimi besedami poudarjati veliko nesrečo stolnega mesta in izražati pregloboko hvaležnost vsega prebivalstva do Nj. Veličanstva, bodisi za prvo Najvišjo pomoč, bodisi za sedanjo Naj višjo prisotnost. Cesar je premilostno med drugim odgovoril, da se bode storilo za Ljubljano in ponesrečene kraje kolikor je sploh mogoče. Nadoskrbniku Šorliju je presvitli cesar izrazil Najvišje priznanje za delovanje pošte in brzo-java za časa potresa. Milost Najvišjega .ogo-vora se je naklonila nekaterim urdanikom ljubljanske postaje južne železnice mej drugimi tudi čuvaju Pavi oči ču, kateri je bil na barji pustil svojo rodbino v največji nevarnosti po potresu, samo da je rešil kurirni vlak; cesar ga je vprašal, kako sedaj njegovi rodbini gre.
Presvitli cesar je izkazoval nagovorjenim vso milostno prijaznost in bil vidno presunjen od odgovorov glede katastrofe. Ko je bilo predstavljanje končano, zasvirala je vojaška godba, a monarh je dvignil roko in velel: „Pustitelw Dal je znamenje za odhod in izvolil dež. predsednika barona Ueina saboj povabiti, ko je stopal po pogrnjenih tleh mej ukusnimi dekoracijami proti izhodu kolodvora. Celo spremstvo je šlo za
njim, mej tem ko je občinstvo klicalo: nživioa in „slavau.
Vozovi so se potem po cesti od kolodvora proti Dunajski cesti, katero je obrobil vojaški Špalir, razvrstili tako, da sta v prvem vozu bila prezidijalna uradnika baron Rechbach in grof Attems, v drugem župan Grasselli in tukajšnji komandant Fukatko, v tretjem presvitli cesar in baron Hein, v četrtem general-adjutant grof Paar itd. Mej vožnjo je občinstvo cesarja z nepopisno radostjo pozdravljalo. Ko je cesar vstopil v voz barona Heina, se je pripetila mala nezgoda. Jeden konj, nekoliko razburjen, je potegnil prekrepko in odlomil vago od voza. Cesar je izstopil in z baronom Heinom sedel v drug voz.
Pri uhodu v vrt deželne bolnice pričakovalo je cesarja vodstvo tega deželnega zavoda. Cesar je prišel tja točno ob polu 4. uri in ostal v bolnici do 4. ure. Deželni predsednik mu je predstavil deželnega odbornika dra. Vošnjaka, ces. svetnika Murnika, gg. primarije in nekatere dame rudečega križa. Zlasti dolgo se je cesar pogovarjal z drom. Vošnjakom, ki mu je obširno razložil vso katastrofo. Cesar je prijazno poslušal in izpraševal o podrobnostih, zlasti kdo je spravil bolnike na vrt.   Izrekel je tudi željo,
videti bolniško poslopje od znotraj, na kar ga je dr. Vošnjak peljal skozi' zadnja vrata v prvo nadstropje. Cesar se silnemu razrušenju ni mogel prečuditi. Tudi z bolniki se je cesar prijazno razgovarjal in vpraševal, kako bo z njimi čez zimo, na kar mu je dr. Vošnjak pojasnil, da je nova bolnica že zgrajena in da je za bolnike dobro poskrbljeno. Potem si je cesar ogledal barako, v kateri je nastanjen porodniški oddelek. Z zadoščenjem je vzel v vednost, da je šola- za babice sedaj jedina šola, v kateri se poučuje in se o uredbi barake jako pohvalno izrazil, kakor tudi o uredbi drugih barak. Počastil je z ogo-vorom prvo babico gospo Streitenbergerjevo in si potem ogledal še ostale barake. Glede vseh se je izrekel jako laskavo, povpraševal, kako je z bolniki, zlasti s tistimi, katere je bilo operirati in pri slovesu napram prvi načelnici usmiljenih sester, ki je prišla nalašč iz Gradca, povdarjal, da mu je dobro znano, kako velike za.sluge imajo usmiljene sestre in da ga veseli, da tudi pri veliki katastrofi niso izgubile poguma, ampak hitele bolnikom na pomoč.
Od deželne bolnice se je peljal cesar čez Marije Terezije cesto in mimo kolizeja na Tržaško cesto. Na Marije Terezije cesti so bili v špalirju
postavljeni dijaki vseh srednjih šol, učiteljski kandidati in kandidatinje, učenci strokovnih in mestnih ljudskih šol ter gojenci Marijanišča, vsi pod vodstvom dotičnih učiteljskih zborov. Dijaki velike realke so imeli s soboj šolsko zastavo. Državni Učitelji so bili vsi v paradni uniformi. 7i vidnim zanimanjem se je cesar   oziral po
Premkova hiša pole;; nunske cerkve.
vrstah naše mladine, katere Slava-klici so doneli na njegovo uho. Ta prijazni prizor je bil kmalu pri koncu. S Tržaške ceste je uzrl cesar šotore in barake, pribežališča več sto ljudij, in milo njegovo lice se je zmračilo. Skozi Franc Jožefovo
*5
ulico se je peljal cesar k vojaškemu skladišču in k vojaški bolnici ter si obe poslopji ogledal, potem pa se je peljal skozi Betovnove in K na-iiove ulice h gledališču in stopil h kuhinji za silo, kjer ga je pričakoval komite štirih dam in kjer je stal oddelek gasilcev. Cesar je dame jako milostno pozdravil in natančno izpraševal, koliko in kaj se kuha. Pristopil je potem bliže, si ogledal kuhinjski voz in pokusil kuhani golaš ter rekel, da je jako dober. S prijaznim vojaškim pozdravom je potem odšel k muzeju.
Pri muzejskem poslopju so cesarja čakali muzejski uradniki z deželnim odbornikom dr. Papežem na Čelu. Ko je cesar vstopil in si ogledal stopnišče, je vzkliknil: „Sapperlot, das schaut schlecht aus". Počastil je potem dr. Papeža z ogovorom in ga vprašal, koliko je škode, na kar je odgovoril dr. Papež, da 15.000 gld. Cesar je z glavo zmajal in vpraševal, kako je z zbirkami in se-li je kaj rešilo, potem pa se je jako milostno poslovil.
Pri jahalnici je cesar stopil z voza in vstopil v jahalnično poslopje, kjer je nastanjenih šestintrideset rodovin s 169 osebami, mej njimi nekateri bolniki in mnogo manjših otrok. Pri vhodu so se cesarju poklonili baron Egon Cojz, Josip
Luckmann, Ivan Kosler in policijski zdravnik dr. 111 ner. Vidno ginjen si je cesar ogledal to minijaturno podobo bede ljubljanskih prebivalcev. Cesar je milostno ogovoril stolarja V. Kurnika, starinarja R. Peterlina in delavca v tobačni tovarni Karola Koblarja. Cesar jih je kakor dober
Vilharjevi hiši pri frančiškanski cerkvi,
oče vprašal, so-li dobro spravljeni in jih prijazno tolažil. Prehodil je potem ves prostor in vprašal nekatere druge nastanjence za rodbinske razmere Pri prihodu in odhodu so ubogi deloži-ranci s solznimi očmi klicali „Živio naš milostivi oče". Poznalo se je ljudem, kako jih je duševno
okrepčal cesarjev obisk. Od jahalnice se je peljal cesar mimo barake dež. predsednika čez Rimsko cesto na Križevniški trg, kjer stojita dva šotora, potem pa čez Cojzovo cesto k poškodovani top-ničarski kasarni, katero si je ogledal, od tjd pa se je peljal na obrežje Gradaščice, kjer je velika kuhinja za silo in več barak. V kuhinji za silo so pričakovali cesarja dame ljudske kuhinje s soprogo deželnega predsednika na čelu. Cesar je nagovoril baronico Hein in se je precej časa ž njo pogovarjal o zadevah kuhinje za silo. Baronica mu je razkazala kuhinjo in cesar je bil z vsem jako zadovoljen in je tudi pripravljene jedi pokusil. Na to je cesar ogledal tamošnje barake in se o njih napravi pohvalno izrekel. Ugajala mu je snažnost v teh bivališčih za silo. Nekega bolnega moža je tudi nagovoril. Ljudje v barakah so bili jako ginjeni radi prijaznosti vladarjeve.
Pred nunsko cerkev pripeljal se je cesar ob \/46. uro. Pred cerkvijo je pričakoval cesarja mil. knezoškof dr. Missia in stolnega kapitelna kanoniki. Cesar si je ogledal notranje prostore. Nagovoril je cesar deputacijo Uršulink pod vodstvom načelnice matere Antonije Murgel, povprašujoč po škodah, katere je trpel samostan, šola itd. Pred cerkvijo sta bila postavljena veteranski
M
zbor in gasilno društvo. Cesar je milostno ogovoril stotnika Doberleta ter društvu izrekel svoje cesarsko priznanje na neumornem in požrl vo-valnem delovanju. Potem je cesar peš odkorakal
Paiilinova hiša na Marijinem trgu.
do kazinskega poslopja. Tudi v kazino je šel cesar in si je ogledal ter izrekel željo, naj bi si društvo skoro opomoglo. V Zvezdi je cesar vstopil tudi
v jeden šotor. Občinstvo mu je prirejalo viharne ovacije.
Pred deželnim dvorcem je čakal presvitlega cesarja ves deželni odbor z glavarjem Detel o na čelu. Cesar je g. glavarja milostno ogovoril in šel potem v stanovanje glavarjevo v drugem nadstropji. Stanovanje je hudo poškodovano in na vse strani razrušeno. V deželnem dvorcu si je cesar tudi salon ogledal, v katerem je ' spal 1. 1883. Spomnil se je dobro na to sobo ter pri tej priliki rekel s toplimi besedami, da zelo obžaluje nesrečo, ki je zadela Kranjsko in zlasti Ljubljano, a upati je, da si mesto z vsestransko podporo zopet pomore. Od tod je šel cesar peš skozi Gospodske ulice k poslopju dež. vlade, kjer so se mu poklonili uradniki pod vodstvom dvornega svetnika Sehemerla od tod pa se je peljal čez Breg na Sv. Jakoba trg, kjer ga je zlasti zanimala cerkev, od tod pa čez Stari trg k mestni hiši.
Pred magistratom je pričakoval presvitlega cesarja občinski svet, odbor trgovske in obrtne zbornice ter deputacija pomožnega odbora za Ljubljano. Gromoviti živio-klici so zadoneli iz sosednih hiš, polnih gledalcev (trg je moral biti prazen), ko se je 1/i na 7. uro pripeljalo Njega
Veličanstvo s spremstvom. „Moja gospOda!" — dejal je presvitli cesar, obrnen proti občinskemu svetu, ko je komaj stopil iz voza —-„obžaljujem, da je to mesto zadela takšna nesreča, ali Vi lahko trdno upate, da se Vam podeli naj izdatnejša
Prenočišča, v knrieli pri trnovski cerkvi.
pomoč!" Izvolil se je potem obrniti do predsednika trgovske zbornice g. Perdana ter vprašati, kako je sedaj s trgovstvom in obrtništvom. Gospod Perdan je imel čast odgovoriti, da je oboje jako hudo prizadeto, na kar je presvitli cesar
51
milostno zagotavljal, da se sme računati na' izdatno pomoč. Rekel je mej drugim: „Dieses ausserordentliche Ungluck erfordert auch eine ausserordentliche Staatshilfe." Izmej posameznih občinskih svetnikov so imeli čast ogovorjeni biti gg. računski nadsvčtnik Zabukovec, Velfcavrh in M. Zitterer vitez de Časa Cavalchina. Zadnja dva sta bila v vojaški uniformi in g. stotnika Zittererja je cesar vprašal, za kaj je dobil vojaška odlikovanja. Predstavljena sta bila še g. dvorni svetnik dr. Račič kot načelnik pomožnega odbora in stolni kanonik g. dr. Elbert. Prvi je cesarju poročal o delovanju ljubljanskega odbora in se hvaležno spominjal tudi dunajskega. Plodovito in navdušeno delovanje dunajskega odbora je cesarja močno oveselilo. Kanonika dra. Elberta je pre-s viti i cesar vprašal po škodi v okolici in kako daleč je segel potres. Ko je kanonik tudi opomnil, da se v po potresu poškodovanih krajih bo težko dala uporabljati konkurenčna postava, je cesar odgovoril: „Seveda težko, ker so ljudje sami zadeti in nič nimajo." Cesar se je potem od vseh milostno poslovil ter hitrih korakov, od občinstva burno pozdravljen, odišel po Špitalskih ulicah.
Na potu je iz neke hiše skočila neka ženska, pokleknila pred cesarja in ga jela nekaj prositi.
Župan Grasselli je hitro priskočil in naredil konec neugodnemu prizoru.
Prišedši na Marijin trg si je cesar ogledal po vseh ondotnih hišah in se jako čudil, da visoka Paulinova hiša ni nič poškodovana. Pred cerkvijo je čakal knezoškof dr. Missia z gvardi-
Prenocifcče v jahalnici,
janom patrom Hugolinom Sattnerjem in častiti oo. frančiškani. Cesar je vstopil v cerkev in si oglodal poškodbe, o katerih sta mu dajala, informacije deželni predsednik baron Ilein in knezoškof dr. Missia. Cesar je izpraševal, kje prebivajo sedaj oo. frančiškani, in ko se mu je reklo, da
na vrtu v barakah, je z dobrohotnim humorjem omenil, da imajo na vrtu vsaj sveži zrak.
Cesar se je v cerkvi frančiškanski mudil kakih pet minut, potem pa se skozi Špitalske ulice peš vrnil k magistratu do čakajočega voza in se odpeljal naprej po določeni črti.
Tudi na Marijinem trgu je številno zbrano občinstvo cesarja burno aklamiralo. Na cesarja Jožefa trgu si je presvitli cesar ogledal ondu na občinske troške po pijonirjih postavljene barake in se potem odpeljal k vojašnici, kjer so se cesarju predstavili pod vodstvom podpolkovnika, Cavallarja stoječi častniki pešpolka štev. 27. Cesar je častnike milostno ogovoril, si ogledal mestno vojašnico in se o njej izrekel jako pohvalno. Spremljan od viharnih aklamacij se je potem peljal cesar skozi Martinovo cesto k bolnici za silo, kjer so ga Čakali deželni odbornik dr. Vošnjak, bolniški ravnatelj dr.Valenta, primarija dr. Blehtfeis in dr. Šlajmer ter sekundariji, upravitelj Kremžar, usmiljene sestre, podpredsednik deželnega pomoč-nega društva Rudečega križa ces. svetnik Ivan Murnik in ces. svčtnik Ferd. Mahr, predsednica ženskega pomočnega društva Rudečega križa, gospa Schiffer in podpredsednica gospa Recher. Cesarju sta bila predstavljena primarija dr. Bleivveis
in dr. Slajmer. Cesar si je natančno ogledal medicinski in kirurgični oddelek in po Dockerjevem sistemu sestavljene tri barake Rudečega križa. Ogovoril je več bolnikov, mej njimi tudi deželnega poslanca vipavskega Matevža LavrenčiČa. Temu je cesar rekel: „Sie sind aus einer schonen Ge-gend zu Hause". Izpraševal gaje tudi o razmerah v njega volilnem okraju. Primarija dr. Šlajmerja je cesar vprašal, na katerem vseučilišči je študiral, na kar mu je dr. Šlajmer odgovoril, da je študiral na graškem vseučilišči in da je bil asistent pri dr. W0]flerju. Cesar se je opetovano zraz i 1 jako pohvalno o delovanju v težavnih razmerah in se na to odpeljal na kolodvor. Navzočniki so ga živahno aklamirali.
Cesar je ob 7. uri, torej uro pozneje, kakor je bilo določeno, dospel na kolodvor. Pri odhodu je segel baronu Heinu v roke in se jako prijazno poslovil od njega in njegove soproge, župana Grassellija, deželnega glavarja Detele, knezoškofa dra. Missie in generala Stercija, izrekujoč vsem, ki so v dneh po potresu požrtovalno skrbeli za prebivalstvo, svojo cesarsko zahvalo. Njega Veličanstvo je rekel: „Velikost nesreče me je presenetila; kar sem videl, je dosti huje, kakor sem mislil; bodite preverjeni, da storim vse, kar je
55
možno, da se mestu in deželi najizdatnejše pomore".
Po teh besedah je stopil cesar v vlak. Ko se je ta jel premikati, zaorili so navdušeni ponavljajoči se živio-klici.
Tako je minil vse prebivalstvo osrečujoči obisk presvitlega in dobrotnega vladarja, obisk, ki ostane vsem nepozabljiv v spominu.
Blagor tebi dežela kranjska,; solnce cesarjeve milosti sije nate in ni se ti bati za pri* hodnjost.
C
n ^ ^  ^ ^ ^   ^ n
„Album",
Ljubljana po potresu, s 13 prav ličnimi slikami, čedno vezan po 40 kr.
„Poročilo o potresu"
v Ljubljani in okolici, v obliki pisma, z raznimi slikami po 10 kr.
„ Slovarček",
slovensko-nemški, za potovalce po nemških deželah, ki se hote naglo nemščine priučiti, po 50 kr.
»Angleščina brez učitelja",
angleščine se naglo in brez učitelja priučiti, po 50 kr.
Založil in prodaja ter želi razprodajalcev Josip Paulin v Ljubljani,
Marijin trg št. 1.
) <B> ©' © ® © O O O O® Q t
D-D
D