List 25.
Narodna šola in gospodarstvo.
Namera narodne šole kakor začetne ali trivialne tako glavne ali normalne in realne je dvoverstna : dušna ali moralna in telesna ali materijalna. V obziru na ono je glavno načelo: ^izobraziti iz otrok ljudi, ki se znajo prav poslužiti svojega duševnega očesa — razuma; ljudi hvale vredne, krotke, navdušene, zavestne, pobožne, z besedo in djanjem." Glede na to pa, to je, na materijalno namero je spet glavno načelo: ;?napraviti iz otrok ljudi, ki bodo v svojem poklicu, za kterega so izrejeni bili , koristni članovi človeškega družtva; ljudi, ki bodo sebi in domovini živeli na srečo, napredovanje in slavo.u
Lepa in velika naloga narodne šole!
Ni nas volja tukaj govoriti o pridnosti narodnega uče-nika, s ktero je dolžan se briniti za pravi razvitek telesnih moči svojih učencov, temne le o tem hočemo nekaj ziniti: ali bi mogla narodna šola kaj storiti za napredek in raz« vitek domačega in poljskega gospodarstva v naši domovini ?
To zamore in je tudi dolžna narodna šola z vsemi močmi podperati, da tudi v tem obziru položi dober temelj narodnemu napredovanju. Naš narod živi nekoliko od rokodelstva, od obrtnije in trgovine, toda največ od poljskega in domačega gospodarstva, od pluga in matike, od kose in srpa, od živine, od nogradov, od sadjo- in murbo-reje, od čbelarstva itd.; zatoraj so za naš narod celo imenitne stvari: njive, senožeti, gojzdi, vrti, nogradi, navadna naša domača živina in pa živalice, ki nam med (strd) na-berajo in svilo (žido) predejo. Tudi predenje, tkanje, pletenje, vezanje, šivanje, pečenje kruha, kovanje, pranje, be-lenje platna, sušenje in ohranjevanje sadja, podloževanje in razplodovanje živali, gleštanje doma, snaženje ali čistenje hišnega orodja, obleke in lastnega telesa — vse to so reči imenitne za naš narod v obziru na gospodarstvo.
Poduk in izobraževanje v narodni šoli se mora ozirati na vse omenjene reči z besedo in z djanjem. Šolske bukve, ktere so za rabo našim narodnim šolam, imajo govoriti od vseh  teh reči.
Vsaki šoli bi bilo treba za djansko vajo svojega vrta in drevesne šole s čbelnjakom, vsaki tudi poslopjiče za iz-rejevanje sviloprejk; vsaka občina (soseska) bi iz tega gospodarskega ozira morala imeti za svojo šolsko mladež naše „Noviceu in na roko iti svojemu učeniku v ti zadevi; vsak učenik narodne šole pa naj se od svoje strani trudi, da probudi ljubezen svojih učencov in njih staršev na redo-vito in uspešno gospodarstvo. Pri tem pa naj se ozira na najimenitneje potrebe kraja.
Velik je že napredek v šoli, ako se otroci nauče ločiti malopridno gospodarstvo od dobrega; mladeži se toliko oči odpro, da sprevidi, da brez truda in potrpljenja se ne da nič uspešno opraviti. Ako se mladež k pridnosti iu delu napelje, potem ji je pot k napredku že odprta.
V narodni šoli se polaga temelj za dobro gospodarjenje ali bi se prav za prav polagati moral, kar se pa dosi-hmal povsod še dokazalo ni. Šolstvo naše bilo je namašeno
z nepotrebnimi nauki, namesti da bi bilo moralo svojo nalogo izpolnovati ter domovino osrečiti, pa je ne v tmici in blatu zapustiti, in le edinim „Novicam" prepustiti, naj one to store, kar so šole zamudile. Saj še dandanašnji imamo takih neiskušenih pedagogov, ki kriče: Kaj se pa hočejo otroci v narodni šoli šest let slovenski učiti? — Učite jih to, za kar so vaše šole poklicane, pa bo še vam šest let premalo! Kaj se pa Nemec v nemški narodni šoli šest let samo nemški uči? To, da svojo nalogo dovrši, in da je premožniji od nas! Tega pa nikakor ni pred nami zato dosegel, ker se je po nemški učil, marveč le za to, ker se je v narodni svoji šoli to izučil, kar narod materijalno osrečiti zamore; pri nas pa tega nima, in dokler tega ne bo, si naš narod tudi opomogel ne bo — opomoči ne more, da bi laglje svojo štibro plačeval in enkrat korist narodne šole zapopadel.
Res je, da se nekteri učeniki v enem in drugem obziru trudijo, to doseči, pa vse je in bo zastonj, dokler ne bo to pravilo ojstro postavno veljalo za vse slovenske narodne šole!
Iz Črnomlja.                                                     Rodoljub.