ka kšna usoda nas čaka Na Goriškem narašča brezposelnost Zelena luč Občine Trst za poimenovanje vrtca pri Sv. Jakobu po Pikiju Jakobu /n Primorski SREDA, 9. MAJA 2012 8.5. 7.5. Št. 108 (20.431) leto LXVIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Kukanja je novost, ob kateri se velja zamisliti SandorTence Izvolitev Vlada Kukanje za novega devinsko-nabrežin-skega župana predstavlja dogodek, ki presega občinske meje. Gre namreč za kandidata, ki je zmagal tako rekoč brez dediščine, ki ni član nobene politične stranke in ki ni bil nikoli dejaven v slovenskih društvih. Po Bojanu Brezigarju je Na-brežina znova dobila župana, ki obvlada oba jezika, za kar je bilo treba čakati dvajset in več let. Še pred nekaj leti bi bilo nepojmljivo, da bi bil za župana izvoljen nepolitik in človek, ki je upravno-politično življenje spremljal kot občinski funkcionar. Očitno ni bil samo sposoben, temveč tudi priljubljen uradnik, za katerega so glasovale mnoge njegove nekdanje »stranke« v občinskem uradu. Uveljavila so se drugačna in v marsičem za naše razmere nova merila za volilni konsenz. Kukanja je dejansko odraz sedanjega časa, ko se v javnih upravah uveljavljajo ljudje, ki so daleč od strank in ki jih volilno telo doživlja kot novost. Mož sicer ni mlad (ima 59 let), a je v volilni kampanji vseskozi deloval kot novost, kar je tudi bil. To vsaj v tem primeru postavlja na glavo prepričanje, da je novost vedno odraz mladosti. Novi devinsko-nabrežin-ski župan je novo ime v politiki, ni pa naiven, kot dokazuje njegova modra volilna strategija. Imel je vse razloge, da bi se frontalno in polemično soočil z županskim kandidatom desne sredine, izbral pa je čisto drugačno pot. Nobenih direktnih polemik in nobenih ostrin, ampak skoraj trmasto zagovarjanje svojih idej in svojih načrtov. Izogibal se je neposrednih soočanj, kar mu je marsikdo zameril. Z zelo podobno držo je Kukanja prevladal tudi na primarnih volitvah v levi sredini, pri čemer mu je z znano potezo sicer zelo pomagala Demokratska stranka. Ob »pojavu Kukanja« bi se morali zamisliti tudi širše v slovenski narodni skupnosti, kjer se novosti in novi obrazi zelo težko uveljavljajo oziroma se sploh ne. Pomembno je, da je »naš«, ne glede, ali je sposoben in ali ima sploh kaj novega povedati. Tudi zaradi tega je naš manjšinski politično-stran-karski »sistem« tako zabloki-ran in dejansko tako statičen. Novosti se zgodijo zelo poredko, Kukanja je ena od teh. dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € gorica - Triindvajset novih obrazov v občinskem svetu Večina zdaj bližja sredini Slovenci steber opozicije Skrajna desnica brez svetnika - Romoli bo spremenil odbor devin-nabrežina - Vladimir Kukanja Prvi dan župan Včeraj uradna proglasitev kandidata leve sredine GORICA - Razmerje moči v goriškem občinskem svetu se je po upravnih volitvah spremenilo, saj je zaznati premik z desnice proti sredini, medtem ko je levosredinski koaliciji kar nekaj glasov pobralo gibanje Beppeja Grilla 5 Stelle. Potrjenih je bilo 17 dosedanjih občinskih svetnikov, 23 je novih obrazov, zelo dober rezultat so dosegli Slovenci, ki so kandidirali na listi Demokratske stranke, medtem ko so se veliko slabše odrezali slovenski kandidati na ostalih levičarskih listah. V desnosredinski koaliciji preseneča zlasti uveljavitev liste Pensionati per Romoli, ki so v občinski svet izvolili tri svoje predstavnike z rekordno nizkim številom preferenc. Na 14. in 15. strani NABREŽINA - Vladimir Kukanja je bil včeraj uradno proglašen za devinsko-nabrežinskega župana. Postal je petnajsti prvi občan v povojni zgodovini občine, deveti župan slovenske narodnosti, celih 7.952 dni po zadnjemu slovenskemu predhodniku Bojanu Brezigarju. Kukanja je bil deležen številnih čestitk, med drugim tudi tržaškega Nuklearka Krško dobro prestala stresni test Na 2. strani Predsednika CIA in KZ pri ministru Bogoviču Na 4. strani Tržaški občinski svet znova o uplinjevalniku Na 6. strani Vodstvo Stock potrdilo zaprtje obrata Na 6. strani Panovec, novogoriška zelena pljuča Na 16. strani prefekta Alessandra Giacchettija. Svojo upravno ekipo bo sestavil predvidoma prihodnji teden, napovedal pa je nove obraze, z novimi idejami, da bi se primerno soočili s časom, v katerem je sredstev malo na razpolago. V roku desetih dni bo sklical prvo sejo občinskega sveta. Na 7. strani italija Polemika med Grillom in Napolitanom RIM - Čeprav je na upravnih volitvah, ki so potekale minuli konec tedna, za največjega zmagovalca mogoče označiti gibanje komika Beppeja Grilla Pet zvezdic, ki ga uveljavljene stranke označujejo za antipolitika, so politični analitiki previdni pri dokončnih ocenah posledic premikov na političnem zemljevidu. Predsednik republike Giorgio Napolitano se je celo spustil v polemiko z njim, ko je dejal, da ni opazil nobenega Grillovega buma. Grillo državnemu poglavarju ni ostal dolžan. Na 5. strani grčija Skrajni levici mandat za sestavo vlade ATENE - Grški predsednik Karolos Papuljas je včeraj mandat za sestavo nove grške vlade podelil predsedniku levičarske stranke Siri-za Aleksisu Ciprasu. Slednji je poudaril, da bi morala nova vlada zavrniti vse varčevalne ukrepe, ki jih je Grčija sprejela v zameno za posojilo EU in IMF za izhod iz globoke krize. Cipras je mandat za sestavo vlade, za kar ima sedaj na voljo tri dni časa, prejel, potem ko voditelju konservativne Nove demokracije Anto-nisu Samarasu v ponedeljek ni uspelo oblikovati koalicije. Na 13. strani MARINI GH Nova kolekcija POMLAD/POLETJE r* CanadienS^ Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Sreda, 9. maja 2012 ALPE-JADRAN / evropska unija - Stresni testi evropskih jedrskih elektrarn Nuklearka v Krškem se je na testih dobro odrezala V Krškem ne bo dodatnih preverjanj, saj so že opravili številne izboljšave na področju varnosti BRUSELJ - Nuklearna elektrarna Krško se je na stresnih testih evropskih jedrskih elektrarn odrezala dobro, je včeraj po javni razpravi o poteku teh testov v Bruslju cenil predsedujoči skupini evropskih regulatorjev za jedrsko varnost in direktor slovenske uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar. Stresni testi evropskih nukleark, s katerimi se je EU odzvala na jedrsko katastrofo v Fukušimi, so se začeli junija lani in so sedaj praktično končani. Evropska komisija je zahtevala še nekaj dodatnih preverjanj v nekaterih nuklearkah, predvsem glede varnosti v primeru strmogla-vljenja letal. V slovenski jedrski elektrarni ne bo nobenih dodatnih preverjanj, poudarja Stritar. Nek se je po njegovi oceni odrezal dobro, njegovi operaterji so se dela lotili zelo skrbno. Že pred koncem lanskega junija so izvedli številne izboljšave, do leta 2016 pa bodo izboljšave res velike, je dejal Stritar. Med izboljšavami je Stritar izpostavil sistem za pripravljenost na nesreče, ki so hujše od tistih, ki so predvidene, na primer na potres, ki je hujši od tistega, ki je razglašen za najhujšega možnega. Za to je treba imeti dodatno opremo, ki zagotavlja dobavo elektrike in vodo za hlajenje. Nek je po Stritarjevih besedah med drugim že nabavil par dodatnih velikih gasilskih črpalk, sistem za gašenje požara, s katerim lahko v desetih minutah napeljejo cevovod okoli cele elektrarne in črpajo vodo iz Save, in tovornjak za gašenje požara letalskega goriva v primeru strmo-glavljenja letala. Vzporedno s tem pa se je po naključju prav zdaj končal dvig nasipov ob Savi. Ti so sedaj višji za 1,6 metra, tako da Stritarja poplava sploh ne skrbi več. Poleg tega se med remontom, ki poteka, vgrajuje dodaten, že tretji varnostni dizelski generator za primer razpada omrežja, ki bo bistveno zmanjšal verjetnost, da bi šlo kaj narobe. Do leta 2016 so načrtovane še nekatere izboljšave, na primer popravilo zadrževalnega hrama, tako da bo vzdržal še večje tlake, in nova pomožna komandna soba. To so stvari, ki jih ni mogoče napraviti z danes na jutri, je pojasnil Stritar in zatrdil, da bodo pozorno bdeli nad izvajanjem tega načrta. Rezultati stresnih testov so po Stritarjevih besedah na splošno pričakovani. Nekateri so se jih lotili bolj, drugi manj zagnano, a že samo dejstvo, da je proces potekal, je po njegovih besedah pomembno, saj je elektrarne spodbudil, da tekmujejo druga z drugo pri izboljšavah. "Lahko smo ponosni na to, kar smo dosegli v Evropi," meni. Zaradi dodatnih preverjanj v nekaterih nuklearkah poročilo Evropske komisije o poteku stresnih testov ne bo predstavljeno na junijskem vrhu EU, temveč šele jeseni. Zakonodajni predlogi komisije za izboljšanje jedrske varnosti pa se lahko pričakujejo konec leta, je pojasnil komisar za energijo Günther Oettinger. Junija bodo tako voditelji članic unije dobili na mizo le poročilo skupine evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (Ensreg), ki ji predseduje Stritar. Stresni testi so bili opravljeni v vseh 14 članicah EU, ki imajo skupaj 143 nu-kleark, ter v Švici in Ukrajini. Zanje se je EU odločila po jedrski nesreči v Fukušimi marca lani, da bi izboljšala jedrsko varnost in preprečila, da bi se podobna nesreča kdaj zgodila v Evropi. Testirala se je varnost nukleark pred naravnimi nesrečami, kot so poplave, potresi ter ekstremne vremenske razmere, pa tudi pred nesrečami, ki jih povzroča človeški dejavnik, na primer strmoglavljenje letal ali požari in eksplozije v bližini nukleark. (STA) Nuklearna elektrarna Krško je dobro prestala stresne teste luka koper Povečana radioaktivnost vvagonu z železom KOPER - Kontrolna hiša, zadolžena za pregled blaga pred prevzemom, je pri pregledu enega od vagonov s starim železom, ki je v ponedeljek prispel v Luko Koper, ugotovila prekoračeno mejno vrednost radioaktivnosti. Strokovnjaki v Ljubljani bodo vagon pregledali, odstranili vir sevanja ter ga spravili v skladišče za radioaktivne odpadke, so sporočili iz Luke. Po pogovoru s pooblaščenim izvajalcem meritev ter odgovornim na upravi za jedrsko varnost Luka Koper zagotavlja, da izmerjena vrednost ne vpliva na zdravje ljudi. Inšpektor na Upravi RS za jedrsko varnost Aleš Janežič je potrdil, da so v enem od vagonov zaznali raven sevanja, ki je približno petkrat nad naravnim sevanjem, ter da gre za izotop radija. Takih primerov imajo sicer po njegovih besedah nekaj na mesec, glede na njihove izkušnje pa sklepajo, da se je med približno 20 tonami starega železa pomotoma znašla bodisi igla iz taborniškega kompasa, ki je bila premazana z radijevo barvo, bodisi del kakšne starejše ure ali drug inštrument za civilno ali vojaško rabo, kjer se je uporabljala ta barva. šibenik - Začetek sojenja hrvaškemu podjetniku, ki pa krivdo zanika Z gliserjem je trčil v jadrnico italijanskih zakoncev, ki sta v trčenju izgubila življenje ZAGREB - Hrvaški podjetnik To-mislav Horvatinčic je na včerajšnjem začetku sojenja v Šibeniku zanikal odgovornost za smrt italijanskih zakoncev, ki sta umrla, ko je z gliserjem trčil v njuno jadrnico pri Primoštenu 16. avgusta lani. Tožilstvo bremeni Horvatinčica, da je gliser vozil z veliko hitrostjo in preblizu obali ter nato zaradi tega silovito trčil v 12-metrsko jadrnico. Na njej sta bila 61-letnica in 63-letnik iz Padove, ki sta ob tem umrla. Tožilka Irena Senečic je navedla tudi številne hude poškodbe, zaradi katerih je italijanski par umrl. Poudarila je, da je Horvatinčicev gliser presekal celotno dolžino jadrnice. Horvatinčic je trdil, da je do tragičnega dogodka prišlo, ker mu je odpovedal avtomatski pilot na gliser-ju. Kot se je izvedelo, naj bi se tudi pogajal z družino umrlega para o odškodnini. Sojenje bodo nadaljevali 28. maja, ko .. ,..„., , .v , t . ,..,., . ,1 Horvatinčicev bo pričala ženska, ki je bila takrat s Hor- ali ser ki ie vtfrnfi&rn na gliserju. Včeraj so določili dvanajstmet rsko več narokov do konca leta, na katerih se ¡admir bo zvrstilo približno 20 prič. Horvatinči- dobesedno cu grozi od tri do deset fet zap°ra. presekah na dvoj° portorož - Usposobili 17 novih turističnih vodnikov Za vodenje po obalnih mestih in zaledju Slovenske Istre KOPER - S preizkusom v praktičnem vodenju po obalnih mestih in zaledju Slovenske Istre, je v nedeljo uspešno opravila vse obveznosti šesta generacija udeležencev strokovnega tečaja za lokalne turistične vodnike. Tečaj, ki ga v skladu z Odlokom o lokalnem turističnem vodenju organizira Turistično združenje Portorož , je letos opravilo 17 udeležencev in udeleženk. Ti so z zahtevnim preizkusom znanja, s praktičnim vodenjem, kjer so morali pokazati znanje tako o zgodovini mest in podeželja, kulturi, istrski kulina-riki, značilnosti prostora in seveda veščine pri vodenju skupine tako organizacijske sposobnosti, kot tudi vse potrebno znanje, da lahko tudi samostojno popeljejo skupine po istrskih krajih. Večina je pred komisijo, ki sta jo vodila Miran Ibrahi-magič in Patricija Gržinič, opravljala izpit v več tujih jezikih. Poleg slovenščine, italijanščine in angleščine so izpit opravljali tudi v švedskem, Novi turistični vodniki po obalnih mestih in zaledju Slovenske Istre ruskem, poljskem, hrvaškem, francoskem ter španskem jeziku. Z uspešno opravljenim izpitom so udeleženci pridobili licence lokalnega tu- rističnega vodnika na območju treh obalnih občin Koper, Izola in Piran ter s tem vpis v register turističnih vodnikov Slovenske Istre. spletni primorski dnevnik Veliko zanimanje za volilne novice Upravne volitve v živo so doživele velik uspeh med obiskovalci spletnega Primorskega dnevnika. Zvestim obiskovalcem so se pridružili tu di številni novi, ki so neposredno spremljali pre- zadoščenje ter obenem spodbuda, da bomo še boljši in še bolj v sozvočju s pričakovanji obiskovalcev spletnega Primorskega dnevnika. Hvala vsem, ki ste bili z nami. O veliki »gledanosti« svojih spletnih strani ob priložnosti volitev po- števanje glasov v Gorici in v devinsko-na-brežinski občini, na precejšnje zanimanje so naletele tudi volitve v beneški občini Sovodnja, na Trbižu ter v drugih občinah Furlanije-Julijske krajine. Skratka velik uspeh naše volilne pobude, kar nam je v veliko A rocajo vsi največji italijanski dnevniki, začenši z Re-pubblico in Corriere della Sera. Politika in politiki - kot znano -preživljajo hudo krizo, zanimanje za politična dogajanja pa je še vedno izjemno veliko. ( / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 9. maja 2012 3 avstrija - Nova komisija za Slovence Prvi zaplet pri sestavi novega organa za manjšino Bivši predsednik NSKS Matevž Grilc zavrnil vabilo v »kanclerjevo« komisijo CELOVEC - Najnovejša poteza urada zveznega kanclerja na Dunaju, da narodnostni sosvet za Slovence preoblikuje v komisijo ter vanjo imenuje nekdanje člane sosveta, je pri nekaterih članih naletela na odklonitev. Tako je nekdanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc že zavrnil svoje imenovanje v komisijo. V njej naj bi zastopal NSKS, čeprav v organizaciji nima več višje funkcije in jo vodita Valentin Inzko kot predsednik in Nanti Olip kot poslujoči podpredsednik. Hkrati je Grilc ustanovitev komisije oz. novo prakso urada zveznega kanclerja ocenil zelo kritično, saj meni, da je ta komisija izključno odvisna od zveznega kanclerja. Kot je znano, tega gremija po pritožbi Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) proti sestavi sosveta od leta 2008 uradno ni več. Urad zveznega kanclerja je zato v preteklih letih na seje vabil posameznike samo še imensko, torej ne več kot člane sosveta. Ker pa bo treba v doglednem času razdeliti finančna sredstva za slovenske ustanove v Avstriji za leto 2012, so se pri uradu zveznega kanclerja sedaj iz formalnih razlogov odločili za drugačno rešitev: svetovalni gremij se ne bo več imenoval sosvet, temveč Komisija za slovensko narodno skupnost, na naslednjo sejo - predvidoma junija letos - pa so povabili nazadnje izvoljene člane sosve-ta,čeprav nekateri od njih danes nimajo več nobenih funkcij v narodnostnem življenju Slovencev na Koroškem in na Štajerskem. Med njimi so bivši predsednik NSKS Matevž Grilc in tudi bivša predsednika Enotne liste (EL) Andrej Wa-kounig in tudi društva Člen 7 štajerskih Slovencev Branko Lenart. Ostali člane nove, sedaj 13-članske komisije (sosvet je imel 16 članov) pa so zadnji predsednik sosveta Marjan Sturm in Trude Wieser-Moschitz (oba Zveza slovenskih organizacij - ZSO), predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik, Štefan Kramer za Krščansko kulturno zvezo in Helena Verdel za Slovensko prosvetno zvezo. Koroške vladne stranke pa bodo v komisiji imele le še vsaka po enega člana (Ana Blatnik - SPO, Thomas Goritschnig - OVP, Josef Lobnik - FPK) in ne več šest. Katoliško cerkev bo še naprej zastopal župnik Jože Oleško, prvič pa bo uradna članica komisije tudi predstavnica urada zveznega kanclerja Anna Sporrer. Drugače kot Grilc ocenjuje ustanovitev nove komisije zadnji predsednik narodnostnega sosveta za Slovence, predsednik ZSO Marjan Sturm. Dejal je, da v preoblikovanju sosveta v komisijo ne vidi nobenega posebnega problema. Zanj je ta korak le prehodna rešitev, dokler ne bo uspelo uskladiti novega zakona o narodnih skupnostih v Avstriji, v katerem je spet predviden narodnostni sosvet za Slovence. Ivan Lukan Nekdanji predsednik NSKS Matevž Grilc sovodnja - Volitve Cariola vložil pritožbo zaradi dveh glasov SOVODNJA - Paolo Cariola, ki je za en glas izgubil bitko z Germanom Cen-douom za župansko mesto v Sovodnji, je napovedal pritožbo na volilni izid. Prepričan je namreč, da je volilna komisija napačno razveljavila dve glasovnici, ki naj bi po njegovem mnenju sicer jasno izražala podporo prav njemu. Na eni naj bi volivec najprej zapisal eno ime , ga nato prečrtal in napisal neko drugo ime, ga spet prečrtal in nato zapisal tretjo preferenco, ki naj bi glas prinesla Carioli, na drugi pa naj ne bi šlo za nedovoljen podpis na glasovnici temveč za nekakšno čačko, ki po Cariolovem mnenju ne omogoča identifikacije volivca. Cariola, ki je bil v ponedeljek še nedosegljiv za izjave, je včeraj izjavil, da ga je s svojo kandidaturo v zadnjem trenutku močno oškodovala Maria Loszach in da bi premočno zmagal, če te kandidature ne bi bilo. Za zdaj pritožba ne spreminja ničesar. Germano Cendou je uradno župan, v primeru Cariolovega uspeha na sodišču pa bi gotovo sledila proti pritožba. Vsekakor ni pričakovati, da bi zadevo rešili v kratkem času. (NM) zdravstvo V deželi FJK 503 primeri okužbe z aidsom TRST - Od začetka svetovne epidemije do danes so v Furlaniji-julijski krajini našteli 503 primere okužbe z aidsom, pet od teh v letu 2010. Podatke so razkrili na včerajšnjem srečanju, ki sta ga v Rimu priredila lekarnarska zveza Feder-farma in višji zavod za zdravstvo. Na pokrajinski ravni je bilo največ primerov okužbe z aidsom v Pordenonu, in sicer 185, sledijo po vrsti Videm (161), Trst (109) in Gorica (48). Po letu 1999 v deželi FJK ni bilo pediatričnih primerov, v tridesetih letih pa sta bila okužena dva otroka. Na deželni ravni so seropozitivni v glavnem hete-roseksualci in so pretežno stari od 30 do 50 let, veča se število okuženih nad 40. letom starosti. Okužbo pa opazijo razmeroma pozno: leta 1990 je bila povprečna starost ob prvem pozitivnem testu 30 let, danes pa je 44 let za moške in 40 za ženske. zgodovina - Pobuda Italijanske unije in Svobodne občine Pulj v izgnanstvu V Istri pot spomina in sprave Skupni poklon pred spomeniki žrtvam fojb in fašizma v Sloveniji in Hrvaški - Tremul: Prireditev v duhu treh predsednikov TRST - Italijanska unija in Svobodna občina Pulj v izgnanstvu se bosta v soboto skupaj poklonili padlim an-tifašistom in žrtvam fojb v slovenski in hrvaški Istri. Spominsko romanje se bo pričelo pred spomenikom žrtvam fojb na koprskem pokopališču in nadaljevalo v Strunja-nu pred spomenikom žrtvam dogodkov 19. marca 1921, ko so podivjani italijanski fašisti z vlaka streljali na otroke ter dva ubili. V hrvaški Istri se bodo zastopniki osrednje organizacije italijanske manjšine in ezulskega združenja nato poklonili žrtvam fojb v občini Barbana ter padlim puljskim antifašistom v Velem vrhu. Maurizio Tremul (Italijanska unija) in Silvio Maz-zaroli (ezulsko društvo) sta na včerajšnji predstavitvi prireditve poudarila, da predstavlja sobotna pobuda nov korak na poti zbliževanja med Italijani, ki so ostali v Istri ter med tistimi, ki so odšli. Oba sta izpostavila zgodovinski pomen tržaškega srečanja predsednikov republike Italije, Slovenije in Hrvaške ter lanskega septembrskega obiska v Pulju italijanskega predsednika Giorgia Napolitana. »Želimo, da bi spomin na takratne tragične dogodke prerasel v razmislek o krivicah in ponižanju, katerih žrtev smo bili in o tistih, ki so jih sami povzročili. Gre za pietetna dejanja do našega in tujega trpljenja, trenutek odpuščanja in sprave ter nenazadnje svarilo, da se te stvari ne bodo nikoli več ponovile,« je poudaril Tremul. Silvio Mazzaroli (levo) in Maurizio Tremul na predstavitvi pobude Poti spomina in sprave kroma zgodovina - Predstavitev monografije, ki obravnava tudi del naše, hrvaške in italijanske boleče bližnje preteklosti Fašistično taborišče v Monigu pri Trevisu Knjigo o taborišču, v katerem je bilo od julija 1942 do septembra 1943 od 8 do 10 tisoč internirancev, je napisala Francesca Meneghetti - Del gradiva je avtorici posredoval Ivo Jevnikar TREVISO - V dvorani knjigarne Marton Ubik v Trevisu so 30. aprila predstavili monografijo, ki obravnava del naše, a tudi hrvaške in italijanske boleče bližnje preteklosti. Gre za italijansko fašistično taborišče za civiliste iz zasedenih delov Slovenije in Hrvaške v še danes delujoči vojašnici v Monigu, torej predmestju Tre-visa v Venetu. Od julija 1942 do septembra 1943 je krajši ali daljši čas živelo v njem od osem do deset tisoč internirancev: moških, žensk, otrok in ostarelih. Kakih 230 jih je umrlo zaradi lakote in bolezni. Med njimi je bilo kar 53 otročičkov in otrok. V poletju 1945 pa je dobre tri mesece prebila v njem še skupina do 1.200 slovenskih civilistov, tokrat beguncev iz komunistične Jugoslavije. Knjigo, ki obsega 504 strani s številnimi fotografijami in reprodukcijami dokumentov ter umetniških del taboriščnikov, je napisala zgodovinarka, višješolska profesorica iz Trevisa Francesca Meneghetti. Pod naslovom Di la del muro, Il campo di concentramento di Treviso (1942-43) - Onstran obzidja, Koncentracijsko taborišče v Trevisu (1942-43) jo je izdal krajevni inštitut za zgodovino odporništva in sodobne družbe ISTRESCO (Istituto per la Storia della Resistenza e della Societa Contemporanea del-la Marca Trevigiana). Okroglo mizo ob predstavitvi knjige je vodil ravnatelj inštituta ISTRESCO prof. Amerigo Manesso, dobrih sto prisotnih pa je najprej nagovoril njegov predsednik, zgodovinar in pisatelj prof. Ernesto Brunetta. O problematiki fašističnih taborišč za civiliste je spregovoril vodilni italijanski strokovnjak prof. Carlo Spartaco Capogreco z Univerze v Ka-labriji, ki se je dotaknil tudi »pozabe« hudodelstev in lažne samopodobe v Italiji ter nekaterih točk obravnavane monografije, ki so se ga posebno dotaknile. Tržaški časnikar Ivo Jevnikar, ki je avtorici posredoval nekaj slovenskih virov in pa gradiva o verski oskrbi v taborišču, za knjigo pa je prispeval tudi spremno besedo (sklepno besedo je napisal ravnatelj Državnega arhiva v Trevisu dr. Franco Rossi), je predstavil vsebino študije. V uvodnem poglavju prof. Meneghetti kratko oriše italijansko-jugoslovanske odnose in okupacijo Jugoslavije. V poglavju Onstran obzidja popisuje življenje in smrt v taborišču, v poglavju Tostran obzidja pa problem »pozabe« v Trevisu, odgovornosti različnih oblasti, a tudi človekoljubna omrežja in posameznike, Na okrogli mizi o knjigi o taborišču v Monigu so sodelovali (od leve) Ivo Jevnikar, avtorica Francesca Meneghetti, predsednik ISTRESCO Ernesto Brunetta, Carlo Spartaco Capogreco in ravnatelj ISTRESCO Amerigo Manesso ki so pomagali internirancem. Veliko podatkov je tudi za slovenske poznavalce novih. Pred razpravo je spregovorila še avtorica, ki se je zahvalila celi vrsti ljudi, ki so ji pomagali s podatki in gradivom. Poudarila je, da se je pobu- da za raziskavo rodila v njej kot pedagoginji, veliko pozornost pa je posvetila posameznim likom in usodam, ki jih opisuje v knjigi. V drugi polovici maja bo predstavitev knjige tudi v Trstu in Ljubljani. 4 Torek, 8. maja 2012 GOSPODARSTVO kmetijstvo - Predsednik italijanske kmetijske organizacije CIA v Ljubljani Polito predlagal srečanje kmetijskih ministrov v Trstu Skupno omizje naj bi sklicali na temo Natura 2000 v čezmejnem prostoru LJUBLJANA - Po obisku v Zagrebu, se je predsednik Italijanske konfederacije kmetov (CIA) Giuseppe Polito včeraj mudil v Ljubljani, kjer se je pogovarjal z ministrom za kmetijstvo in okolje Francem Bogovičem in s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Na srečanju z ministrom Bogovi-čem je beseda tekla o delovanju italijanske kmetijske organizacije CIA, o upravljavskem načrtu v čezmejnem prostoru na območju Natura 2000 in o povabilu Kmetijsko-gospodarski zbornici za včlanitev v Svetovno organizacijo kmetov. Srečanja so se udeležili tudi člani Deželne Kmečke zveze Trst oziroma njen predsednik Franc Fabec in vodstvo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Gostje so ministru predstavili delovanje Konfederacije italijanskih kmetov, nato pa je pogovor tekel o stališčih do skupne kmetijske politike EU (SKP) v obdobju 2014-2020, o območju Natura 2000 na območju slovenskega in italijanskega Krasa v čezmejnem pro- Giuseppe Polito arhiv storu in o možnosti razvoja mejnih območij na področju kmetijstva. Polito je predlagal sklicanje skupnega omizja na temo Natura 2000 v obmejnem prostoru, ki naj bi se ga ude- arhiv ležila kmetijska ministra Slovenije in Italije. Dogodek naj bi potekal še letos v Trstu, in sicer julija ali septembra. »Za našo organizacijo mora novo obdobje skupne evropske kmetij- ske politike imeti natančne cilje: tržno učinkovitost, okrepitev organizacij proizvajalcev, širjenje dogovorne ekonomije, učinkovito ukrepanje za lajšanje generacijske zamenjave v kmetijskih podjetjih, podpora instrumentom (zavarovanja in vzajemni skladi) za omejevanje nestabilnosti cen kmetijskih proizvodov in tržnih kriz,« je povedal Politi. Italijanski gostje so v Ljubljani izvedeli, da prispeva kmetijstvo 6-odstotni delež k slovenskemu bruto domačemu proizvodu (BDP), v zadnjih letih pa država podpira proces specializiranja kmetijskih podjetij, v katerem je protagonistka Kmetij -sko-gozdarska zbornica. Cilj zbornice je namreč spodbujanje razvoja kmetijskega sektorja, gozdarstva in ribištva, kar je pogoj za izboljšanje socialnih razmer na podeželju, je gostom povedal predsednik KGZS Ciril Smrkolj, ki se bo 25. maja na občnem zboru potegoval za nov predsedniški mandat. logistika - Skupščina delničarjev javne družbe Soglasna odobritev lanskega obračuna terminala na Fernetičih FERNETIČI - Skupščina delničarjev družbe Terminal Intermodale Trie-ste-Fernetti Spa, ki upravlja tovorni terminal na Fernetičih, je včeraj soglasno odobrila lanski poslovni obračun, iz katerega izhaja, da so se prihodki v lanskem letu povečali za 6,4 odstotka in so bili s 3.123.318 evri največji od leta 2004. Dobiček pred davki je tako znašal 285.392 evrov, kar je za 15 odstotkov več kot predlani, ko je dosegel 247.235 evrov. Skozi terminal je lani potovalo 134.329 tovornjakov (leto prej jih je bilo 132.211), medtem ko se je obseg carinskih operacij povečal za 7,4 odstotka na strani uvoza in za 2,2 odstotka pri izvozu. Skupščine delničarjev so se udeležili odbornik Vittorio Zolia za Pokrajino Trst, odbornik Emiliano Edera za Občino Trst, generalni podsekretar tržaške Trgovinske zbornice Claudio Vincis, re-pentabrski župan Marko Pisani, Fabio Rizzi za tržaško Pristaniško oblast, Erika Clocchiatti za Friulio in predsednik terminalistične družbe Giorgio Maran-zana s svojimi sodelavci. sep - Skupščina Antonione obiskal EBRD v Londonu TRST - Italijanska delegacija za parlamentarno skupščino Srednjeevropske pobude (SEP) namerava držati svoje obljube in podpirati gospodarsko tranzicijo v državah, ki niso članice EU, je včeraj napovedal predsednik delegacije Roberto Antonione med obiskom na londonskem sedežu Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Antonione, ki ga je spremljal član italijanske delegacije Aldo Di Biagio, se je v Londonu mudil v okviru prizadevanj za pridobitev novih dotacij za Sklad SEP, ki deluje v banki. Podpredsednik banke Jan Fischer, ki je zadolžen za operativne politike BERS, je italijanskim gostom predstavil politike in aktivnosti banke v državah, kjer deluje Sklad SEP pri EBRD, s posebnim ozirom na podporno vlogo, ki jo sklad igra pri aktivnostih banke v državah članicah SEP, in na vlogo Italije v banki. navtika - V Portorožu se je včeraj začela 17. mednarodna razstava Internautica Tudi v gospodarski krizi ostaja navtika razvojno pomembno področje PORTOROŽ - Na 17. izvedbi mednarodne razstave navtike Internautica, ki se je včeraj začela v Portorožu, se bo do nedelje predstavilo skoraj 200 razstavljalcev in okrog 100 novih plovil, med katerimi bo po besedah izvršnega direktorja Internautice Jurija Korenca tudi veliko premier. In-ternautica bo tudi priložnost za prikaz proizvodov slovenskih inovatorjev. Na Internautici si obiskovalci lahko ogledajo tako novosti iz sveta športnih motornih plovil, motornih jaht in jadrnic kot tudi navtično opremo in pripomočke. Med novostmi letošnje prireditve sta tudi navtični inovaciji, ki sta plod dela domačih inovatorjev in se prvič predstavljata prav v Portorožu. Gre za plovilo Quadrofoil, ki pri hitrosti 12 kilometrov na uro dvigne trup iz vode in na podvodnih bionično oblikovanih krilih hitro pospeši do končne hitrosti 40 kilometrov na uro z električnim motorjem relativno skromne zmogljivosti. Drugo inovacijo predstavlja plovilo wFoil, katerega trup se že pri manjši hitrosti okrog šest vozlov dvigne iz vode. To mu omogoča nespremenjen vodni upor med plovbo in posledično doseganje visokih hitrosti plovbe. Samo razstavo bo spremljala vrsta vzporednih prireditev, od fotografskih in likovnih razstav do strokovnih srečanj. Jutri bo na vrsti jadralska regata Internautica Cup, na katero po besedah drugega izvršnega direktorja prireditve Marjana Ma-tevljiča k udeležbi vabijo tudi novinarje. V sklopu Internautice bo v soboto potekal tudi okoljski dan. Kot je pojasnil vodja portoroške marine Fiorenzo Lupieri, bodo takrat dvignili že 18. modro zastavo za marino in podelili skupaj deset modrih zastav - osmim kopališčem in dvema marinama. Ob koncu Internautice bodo podelili tudi nagrade za najboljše športno plovilo razstave, najboljšo jadrnico, najboljšo motorno jahto in za dosežek leta. Kot je pojasnil Korenc, bodo zmagovalce izbirali obiskovalci sami. Ti bodo svoje glasove lahko oddali na spletni strani www.internautica.net. Internautica sicer za Marino Portorož predstavlja najpomembnejši dogodek v letu, je poudaril njen direktor Dušan Černe. Korenc pa je dodal, da so glede na situacijo, ki ni najbolj naklonjena navtični industriji, z letošnjo bero razstavljavcev zadovoljni. Ocenil je namreč, da je tovrstno prireditev težko predstavljati »v časih, ko je varčevanje splošni moto in ko morda marsikdo ne razume, da je navtika področje gospodarstva, ki je prav tako pomembno za razvoj, kot vsa ostala«. (STA) ■ EVRO 1.3025 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA S. maja 2012 evro (povprečni tečaj) valute S.S. 7.S. ameriški dolar 1,3025 1,3033 japonski jen 104,01 104,19 kitajski juan 8,1969 8,1984 ruski rubel 39,1120 39,1819 indijska rupija 69,1875 68,9580 danska krona 7,4367 7,4366 britanski funt 0,80645 0,80647 švedska krona 8,8885 8,9105 norveška krona 7,5605 7,5635 češka krona 25,133 25,025 švicarski frank 1,2014 1,2012 madžarski forint 286,46 286,48 poljski zlot 4,1905 4,1958 kanadski dolar 1,2968 1,2983 avstralski dolar 1,2830 1,2792 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,4043 4,4060 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6985 0,6995 braziljski real 2,5090 2,5098 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,2994 2,3000 hrvaška kuna 7,5075 7,5075 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE S. maja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,23875 0,46585 0,72740 LIBOR (EUR) - - - LIBOR (CHF) 0,07500 0,11167 0,18500 EURIBOR (EUR) 0,399 0,697 0,985 ZLATO (999,99 %%) za kg 39.654,53 € -792/40 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE S. maja 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,27 IMTCDCI IDr»DA l"»/1C +1,15 KRKA 11IKA KOPER 47,55 1003 +9,76 +1,60 -1 67 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 130,00 196 80 TELEKOM SLOVENIJE 72,00 +0,92 +1,39 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 8,50 AERODROM LJUBLJANA 13,17 DELO PRODAJA 24,00 rrm i3onn -5,56 +0,15 ISKRA AVTOELEKTRIKA 15,80 - ICTD A BCM7 1 ~>f\ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,25 -1,49 KOMPAS MTS NIKA 2,70 5,90 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVAINICA SAVA 20,00 8,20 -- POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IB! IANA 5,60 7,50 -- SALUS, L_IMBt__InNn SAVA TERME ČATFŽ 235,00 8,00 178 00 +6,67 IERME ČnlEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 72,20 14,38 +0,14 -0,48 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: S. maja 2012 -1/61 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,441 84,00 1120 -6,79 -0,53 -1 23 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,02 -3,86 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,2522 0,3757 -3,74 +0,19 EDISON ENEL ENI 0,879 2,456 1659 -0,06 -1,29 -0 18 FIAT FINMECCANICA 3,35 -4,40 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,952 9,595 -6,23 -3,76 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,064 13 65 -2,56 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 27,27 1 646 -3,67 -3,98 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,478 1 709 -2,08 -1,47 PIRELLI e C PRYSMIAN 9,27 1181 -3,01 -3,69 rRI SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 33,51 -3,83 -5,95 -1 36 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,478 4,032 -4,91 TENARIS TERNA 0,864 13,38 +0,99 -3,18 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,762 0,0352 2 516 -2,33 +1,73 UNICREDIT 2,798 -2,78 -1,82 SOD NAFTE (159 litrov) 96,64$ -1/33 IZBRANI BORZNI INDEKSI S. maja 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 599,69 +0,74 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.813,58 -010 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 826,39 1.761,08 AQ1 1Í1 +0,42 _n m LicicA i j, uojy i ou -ri , i v \j, jj SRX, Beograd - - BICY Ciriimm 1 A 7Q 1D _n r»1 un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.976,34 +0,11 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.852,28 2.612,45 -1,20 -1,02 S&P 500, New York 1.354,06 -1,13 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.260,92 6.444,74 5.554,55 -0,32 -1,90 -1,78 CAC 40, Pariz 3.124,80 -2,78 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.059,00 916,10 2.236,11 -0,44 -2,06 Nikkei, Tokio 9.181,65 +0,69 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.931,98 20.484,75 2.448,88 +0,24 -0,25 -0,12 Sensex, Mubaj 16.546,18 -2,17 / ITALIJA Sreda, 9. maja 2012 5 upravne volitve - Polemika med voditeljem Petih zvezdic in državnim poglavarjem Grillo napovedal upokojitev Napolitana, ki ni opazil njegovega »buma« Desna sredina in sredinci si ližejo rane, leva sredina se pripravlja na drugi krog RIM - Čeprav je na upravnih volitvah, ki so potekale minuli konec tedna, za največjega zmagovalca mogoče označiti gibanje komika Beppeja Grilla Pet zvezdic, ki ga uveljavljene stranke označujejo za antipolitika, so politični analitiki previdni pri dokončnih ocenah posledic premikov na političnem zemljevidu. Že res, da je desnica, na čelu z Ljudstvom svobode Silvia Berlusconija in Severno ligo Umberta Bossija, doživela boleč poraz ter da je podobna usoda doletela tretji pol, a novinci so še vedno daleč od morebitnega prevzema oblasti v parlamentu, ugotavljajo nekateri politični komentatorji. Poleg tega ne gre prezreti, da se je levosredinski tabor z Demokratsko stranko na čelu sorazmerno dobro odrezal. Če je res, da ni prodrl, pa je vsaj utrdil svoje pozicije. Kljub temu so najbolj slavili Grillo-vi, ki so jih volivci nagradili s prvim županskim položajem v Saregu, kjer ima sedež t. i. Parlament Severne lige, v mnogih mestih pa so krepko presegli dese-todstotno podporo. V Parmi jih je podprlo skoraj 20 odstotkov volivcev, v Genovi slabih 14 odstotkov. Grillo je napovedal pohod na parlament in oblikovanje tretje republike, tradicionalnim strankam, ki so zadnjih dvajset let krojile politiko države, pa je napovedal smrt. Predsednik republike Giorgio Napolitano se je včeraj zapletel v polemiko s komikom-politikom. V pogovoru z novinarji je priznal, da volilni izidi ponujajo vsem snov za razmislek, a zanikal je, da bi bila v teku kaka revolucija. Na novinarsko vprašanje, kaj meni o Grillovem bumu, je državni poglavar odvrnil, da v Italiji ni opazil nobenega buma po gospodarskem bumu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Grillo Napolitanu ni ostal dolžan. »Buma gibanja Petih zvezdic mogoče ni videti, a gotovo ga bo občutiti,« je zapisal na svojem blogu. »Prihodnje leto bodo parlamentarne volitve in takoj po tem bo imenovan naslednik Napolitana, ki bo tako lahko užival zasluženi pokoj. Če bo gibanje Petih zvezdic ponovilo svoj sedanji nevidni uspeh, prihodnji predsednik države ne bo več odraz političnih strank, kot je bil doslej,« je še dodal. Voditelj UDC Pierferdinando Casi-ni je za razliko od Napolitana včeraj priznal uspeh Petih zvezdic, pa tudi poraz sredincev, o katerih je dejal, da so jih zasule razvaline potresa. Manj samokritičen pa je bil Silvio Berlusconi, ki je takoj po povratku iz Moskve, kjer se je udeležil predsedniške zaprisege prijatelja Vladi- Predsednik republike Giorgio Napolitano in komik-politik Beppe Grillo ansa mirja Putina, na zasedanju vodstva Ljudstva svobode potrdil že izrečeno oceno, da so volilni izidi pravzaprav boljši od njegovih pričakovanj. Prvi mož Demokratske stranke Pierluigi Bersani pa je dejal, da se njegova stranka zdaj predvsem pripravlja na drugi krog upravnih volitev 20. in 21. maja v prepričanju, da bo beležila dober uspeh, ki bo tudi popotnica za zmago leve sredine na parlamentarnih volitvah spomladi prihodnjega leta. Kar zadeva prvi krog upravnih volitev, naj omenimo volilne izide v 25 občinah pokrajinskih glavnih mest. V prvem krogu je bil izvoljen župan v 6 od teh občin, v 19 bo potreben drugi krog. Od šestih izvoljenih županov so bili trije na čelu levosredinskih volilnih navez in trije na čelu desnosredinskih. Le-vosredinskega župana imajo v La Spezii, Pistoii in Brindisiju, medtem ko bo des-nosredinski prvi občan vodil občinske uprave v Gorici, Veroni in Lecceju. Verona je sicer vsaj delno poglavje zase, saj se je tu uveljavil ligaš Flavio Tosi na čelu koalicije brez simbolov drugih strank. Drugi krog občinskih volitev bo na sporedu v naslednjih pokrajinskih glavnih mestih: Genova, Parma, Palermo, Monza, Cuneo, Piacenza, LAquila, Fro-sinone, Agrigento, Trapani, Trani, Isernia, Rieti, Lucca, Asti, Alessandria, Como, Belluno in Taranto. Leva sredina je v prednosti v 13 izmed njih. politika - Mario Monti »Volilni izdi ne bodo pogojevali dela vlade« RIM - Mario Monti je prepričan, da izidi prvega kroga upravnih volitev ne bodo pogojevali dela vlade. Napetosti v zvezi z gospodarsko situacijo in s finančnimi ukrepi so po njegovem tako ali drugače sad predvolilnega soočenja. Monti je vsekakor še kar kritičen do tistih političnih strank, ki glasno zahtevajo večjo gospodarsko rast, pri konkretnih dejanjih pa so premalo dovzetne za »finančno disciplino«. Ministrski predsednik ni poimensko citiral nikogar, marsikdo pa je prepričan, da njegove pripombe in kritike letijo na stranko Ljudstva svobode, ki izmed koalicijskih strank kaže največjo nestrpnost do vladne ekonomske in finančne politike. »O hudih človeških posledicah gospodarske krize bi morali resno razmisliti tisti, ki so privedli Italijo v to dramatično situacijo, in ne tisti, ki skušajo državo potegniti iz krize,« je polemično dodal Monti. Tudi te be- Mario Monti sede naj bi bile namenjene nekaterim vidnim zastopnikom nekdanje Berlusconijeve vlade, posebno bivšemu finančnemu ministru Giuliu Tremontiju, ki je v zadnjih dneh zaostril kritike na račun gospodarske in finančne politike Montijeve vlade. Monti ocenjuje, da so bile prejšnje italijanske vlade vse po vrsti precej kratkovidne in da so zelo zanemarjale prepotrebne reforme italijanskega gospodarskega in tudi političnega sistema. 2. junija v Rimu enotna sindikalna manifestacija RIM - Dan republike, ki ga Italija obeležuje 2. junija, bo letos prvič minil tudi v znamenju sindikalnih protestov. Voditelji konfederacij CGIL, CISL in UIL so se namreč odločili, da na praznični dan opozorijo na dramatični položaj delavcev, uradnikov, upokojencev in drugih državljanov. Proti ekonomski politiki in varčevalnim ukrepom Montijeve vlade ne bodo protestirali s splošno stavko ali demonstracijami, temveč z velikim rimskim shodom. Kot so včeraj podčrtali Luigi Angeletti, Raf-faele Bonanni in Susanna Camusso, bodo sindikati prvič v italijanski zgodovini manifestirali 2. junija: popoldanski enotni shod želi vlado spomniti, da je Italija republika, ki sloni na delu. Sedanji dramatični položaj, ko se je brez službe znašlo na tisoče ljudi, pa tega določila očitno ne upošteva. Mera je sedaj polna, če vlada ne bo spremenila svoje ekonomske politike, je konec pogajanj zelo blizu, je opozorila sekretarka Camusso: potrebujemo take ukrepe, ki bodo spodbujali pravičnost in rast. Ali drugače povedano: odvisnim delavcem in upokojencem naj vlada zniža davke, istočasno pa ustvari pogoje za nove zaposlitve. Vlada: Bencin naj bo cenejši RIM - Rimska vlada pričakuje, da bodo cene goriva padle za 4-5 centov. Tako je podtajnik Claudio De Vincenti izjavil po včerajšnjem srečanju s predstavniki pe-trolejskih družb: neopravičljivo je, da se cene na črpalkah višajo, ko cena surovin pada. Do pričakovane pocenitve pa podtajnik vabi avtomobiliste, naj »tan-kajo« na tistih črpalkah, ki že sedaj ponujajo ugodnejše cene. Riccardo Muti bo dirigiral koncert za Benedikta XVI. VATIKAN - Maestro Riccardo Muti je na svoji spletni strani naznanil, da bo z orkestrom in zborom rimskega opernega gledališča Teatro dell'Opera 11. maja v Vatikanu posebej za papeža Benedikta XVI. izvedel Vivaldijeva in Verdijeva dela. Koncert je poklon predsednika Giorgia Napolitana papežu ob sedmi obletnici pontifikata. Papež Benedikt XVI. je velik ljubitelj klasične glasbe in tudi sam igra klavir. Muti je že leta 1983 v milanski Scali izvedel izbor Verdijevih skladb za papeža Janeza Pavla II. Dirigent je sicer od leta 2010 glasbeni direktor Čikaškega simfoničnega orkestra, lani pa je bil imenovan za častnega doživljenjskega dirigenta rimskega Teatro dell'Opera. Poleg Mutija bo to pomlad taktirko posebej za papeža Benedikta XVI. vihtel še en pomemben dirigent. Iz operne hiše La Sca-la so minuli teden sporočili, da bodo ob papeževem obisku Milana 1. junija priredili poseben koncert, na katerem bodo pod dirigentskim vodstvom Daniela Barenboima izvedli Beethovnovo Deveto simfonijo. benetke - Potrebovali bi 5 do 7 milijonov evrov Znameniti most Rialto želijo obnoviti s pomočjo donatorjev BENETKE - Most Rialto, eden od simbolov Benetk, je potreben obnove. V Benetkah so zato predstavili študijo o restavriranju tega spomenika. Če bodo prenovo mostu uspeli izvesti, bo to po treh desetletjih prva večja prenova Rialta. »To bi bila popolna prenova,« je dejal Alessandro Maggioni, ki je v mestni upravi zadolžen za javna dela. Prenova mostu naj bi trajala 18 mesecev in naj bi bila končana do aprila 2015. Preko mostu, ki je bil več stoletij edini prehod preko znamenitega kanala Grande, se vsako leto povzpne okrog 20 milijonov turistov. Lani pa se je podrl eden od stebričkov ograje na mostu, poleg tega so opazili razpoke na marmornatih stopnicah. Tako so eno od njih lani poleti morali odstraniti in na tistem delu most zapreti za pešce. Po Maggionijevih besedah je vrednost prenove ocenjena na pet do sedem milijonov evrov. Mesto, kjer je proračun oklestila ekonomska krize, upa, da bo sredstva pridobilo od zasebnih sponzorjev. Tako je bilo denimo slišati, da naj bi Renzo Rosso, ustanovitelj in lastnik znamke oblačil Diesel, ki ima sedež v deželi Veneto, prispeval sredstva za obnovo tega 400 let starega spomenika, vendar pa do kakršnihkoli podpisov še ni prišlo. V času ekonomske krize so donatorska sredstva v Italiji izjemno pomembna. Lani poleti je denimo Diego Della Valle, ustanovitelj in lastnik podjetja Tod's, napovedal, da bo za obnovo rimskega Koloseja namenil več kot 25 milijonov evrov in pozval tudi druge k takšnim dejanjem. Tako so tudi nekatera znana imena iz sveta mode v zadnjem času namenila sredstva za obnovo kulturne dediščine, med njimi Bul-gari, Prada in Louis Vuitton. mladi - Italija zaostaja za razvitimi Slaba izobrazba mladih skrbi ministrico Fornero TURIN - Mladi Italijani imajo premalo znanja, ne obvladajo jezikov, vključno z italijanščino, in prav tako ne osnov matematike, zaskrbljeno ugotavlja ministrica za delo Elsa Fornero. Med najbolj razvitimi državami se po bralnem in matematičnem znanju uvršajo šele na 17. oziroma 21. mesto, opozarja Fornerova. Na srečanju na temo pripravništva v Turinu, ki se ga je udeležila ministrica in bivša predavateljica, je izrekla precej kritičnih besed na račun kakovosti izobraževanja ter znanja mladih. Daleč pod evropskim povprečjem so mladi Italijani po univerzitetni izobrazbi. V starosti med 30 in 34 let jih ima le 19,8 odstotka univerzitetno izobrazbo, medtem ko ta odstotek v Franciji presega 43 odstotkov, v Veliki Britaniji znaša prav tako 43 odstotkov, v Španiji 40 odstotkov, evropsko povprečje pa znaša 33,6 odstotka. Fornerova je opozorila, da je del krivde za takšno stanje zagotovo tudi v dejstvu, da Italija za izobraževanje namenja manj kot v povprečju Evropska unija. Delež znaša 4,8 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko je evropsko povprečje 5,6 odstotka BDP. Ministričine izjave so sicer že naletele na kritične odzive. Nekdanja ministrica za mlade Giorgia Meloni je pripomnila, da je za slabo znanje celo italijanščine krivca verjetno potrebno iskati tudi v profesorjih. Iz univerzitetnih vrst je na drugi strani slišati, da so za slabe rezultate kriva predvsem skromna vlaganja države v izobraževanje. Kar pa ni nenavadno, saj je med vodilno politično kasto le deset odstotkov takih, ki premorejo univerzitetno izobrazbo in se zato verjetno ne zavedajo pomena izobrazbe, je bil piker direktor družbe Almalaurea Andrea Cammelli, ki skrbi za povezovanje diplomirancev s podjetji. 6 Sreda, 9. maja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it občina trst - Resolucija na ponedeljkovi seji občinskega sveta Uplinjevalnik: Tondo naj pride na javno soočenje v občinski svet Župan Cosolini naj ponovi negativno stališče do gradnje obrata - Za resolucijo 28 svetnikov večine in dela opozicije občina trst - Resolucija Bertolija (LS) in stališče Gibanja 5 zvezd Občina naj davke izterja neposredno in ne več s pomočjo družbe Equitalia Tržaški župan Roberto Cosolini naj predsedniku deželne vlade Furlanije Julijske krajine Renzu Tondu ponovno izrazi nasprotovanje občinskega sveta načrtu za gradnjo uplinjevalnika pri Žavljah, poleg tega pa naj predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič povabi Tonda v občinsko skupščino na javno soočenje, na katerem bi predsednik deželne vlade orisal prednosti, ki naj bi jih za Trst predstavljala gradnja uplinjevalnika, občinski svet pa bi ponovno predstavil svoje negativno mnenje, tudi s pomočjo izvedencev. To določa resolucija, ki jo je tržaški občinski svet izglasoval na svoji seji v ponedeljek zvečer z 28 glasovi levosredinske večine, Severne lige, Drugega Trsta, Liste Dipiazza in Gibanja petih zvezd, medtem ko se je svetnik Prihodnosti in svobode Michele Lobianco vzdržal, svetniki Ljudstva svobode pa se niso udeležili glasovanja. Resolucija predstavlja odziv na trditve predsednika deželne vlade Tonda na nedavni skupščini industrijcev v Vidmu, kjer se je ponovno zavzel za gradnjo uplinje-valnika tudi za ceno nepriljubljenosti. V besedilu resolucije, pod katero so se podpisali načelniki omenjenih političnih sil, ki so jo izglasovale ter predstavnik mešane skupine Roberto Antonione, se med drugim opozarja, da se je tržaški občinski svet negativno izrekel o načrtu gradnje obrata že leta 2006 in 2007, nazadnje pa februarja letos, prav tako so različne politične skupine v tem obdobju predložile več resolucij, ki sta jih občinski svet oz. odbor izglasovala oz. osvojila. Med razlogi za nasprotovanje so navedeni problemi v zvezi z varnostjo, težavno plovbo v pristanišču, zaščito morskega okolja, urbanistiko in načrtovanjem, poleg tega se v resoluciji opozarja, da med cilje razvojnega načrta za Trst ne spada tisti, ki bi plovbo v pristanišču in del ozemlja namenil dodatnim dejavnostim na področju energetike. Spričo vsega omenjenega, če na morebitnem javnem soočanju ne bo prišlo do pozitivnih ugotovitev in bo Dežela kljub vsemu nadaljevala s postopkom za gradnjo uplinjevalnika, resolucija določa, da naj župan, tudi v dogovoru z ostalimi občinami, ki nasprotujejo gradnji, preveri možnost dodatnih načinov izražanja že itak demokratično izražene volje izvoljenih teles, med katerimi je omenjena tudi možnost morebitnega ljudskega posvetovanja. Župan Roberto Cosolini naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi Občina Trst že v teku letošnjega leta začela neposredno izterjevati davke in bi se tako ne posluževala več storitev družbe Equi-talia. To v nujni resoluciji, ki jo je v ponedeljek vložil v tržaškem občinskem svetu, zahteva načelnik svetniške skupine Ljudstva svobode Everest Bertoli. Bertoli utemeljuje svojo zahtevo med drugim s kritikami, ki zadnje čase letijo na družbo Equitalia zaradi ustra-hovalnih metod, visokih stroškov in obresti, ki prispevajo k povečevanju težav plačnikov in so pravzaprav vzrok za hude ekonomske težave in nelagodje državljanov in podjetnikov, večkrat tudi s tragičnimi posledicami, kot so t.i. »smrti zaradi davkov«. Tako obnašanje je v nasprotju z dostojanstvom človeške osebe in ustavnimi načeli, ki ščitijo zasebno lastnino in pravico do dela, meni Bertoli, ki opozarja tudi, da mora Občina za storitve družbe Equitalia plačevati provizijo, kar potem dodatno obremenjuje davkoplačevalce. Svetnik LS opozarja tudi, da imajo občine tudi možnost, da se ne poslužujejo storitev družbe ter da bodo po zakonu od 1. januarja 2013 itak morale obvezno neposredno izterjevati davke. Z neposredno izterjavo bi se prihodki Občine povečali, saj ji ne bi bilo treba več plačevati provizije, poleg tega bi se izognili »nasilju« družbe Equitalia in bi s pomočjo prihranjenega denarja lahko celo znižali občinske davke, je prepričan Bertoli. V podobno smer gre stališče svetnikov Gibanja petih zvezd Paola Meni-sa in Stefana Patuanellija, ki se ob tem zavzemata tudi za to, da bi občinska uprava takoj začela usposabljati svoje osebje oz. osebje družbe Esatto. To bo mogoče, menita svetnika gibanja Bep-peja Grilla, samo v sodelovanju z Agencijo za prihodke, ki bo morala potrditi nove tehnike, ki bodo usposobljeni za izterjavo davkov. okolje - Pobuda Uplinjevalnik: jutri srečanje na univerzi O problematiki načrta gradnje žaveljskega uplinjevalnika bo govor tudi jutri popoldne na tržaški univerzi, ko bo v avli Ugo Morin Oddelka za matematiko in geoznanosti v stavbi H2bis v Ul. Valerio 12/1 ob 17. uri srečanje s čezmejnim tehničnim omizjem glede problematik, vezanih na okolje, varnost in ozemlje. Na srečanju bodo o delovanju uplinjevalnikov, vplivu na okolje in varnost, sanaciji ozemlja, meteoroloških in oceanografskih vidikih, tržišču plina in novih tehnologijah na področju uplinjevanja govorili izvedenci Univerze v Trstu, morskega rezervata pri Miramaru in Vsedržavnega sveta za raziskave Giovanni Nedoclan, Marina Zweyer, Gianrossano Giannini, Bruno Della Vedova, Giorgio Trincas, Carlo Franzosini, Fulvio Crisciani, Marino Valle in Ra-doslav Nabergoj. Srečanje bo vodil Adriano Bevilacqua, uvodoma pa bo spregovoril Ales-sandro Logar, docent na Oddelku za matematiko in geoznano-sti Univerze v Trstu. tovarna stock - Delavci se nočejo vdati Definitivno slovo od Trsta Vodstvo podjetja Stock pred dnevi potrdilo dokončno odločitev - Delavci iščejo podporo ter pomoč na državni in deželni ravni Lastniki tovarne alkoholnih pijač Stock so včeraj potrdili aprilsko odločitev o definitivnem zaprtju tržaškega obrata. Kljub pozivom tržaškega pre-fekta Alessandra Giacchettija (v imenu državne vlade) in pripravljenosti deželne odbornice Angele Brandi, da zmanjša stroškov za energijo, so predstavniki multinacionalke Stock Spirits Group v četrtek, 3. maja, tržaškim delavcem napovedali dokončno zaprtje, brez dodatnih pojasnil. Vodstvo družbe Stock namerava namreč že junija prenesti proizvodnjo v mesto Plzen na Češkem, ker naj bi bila dejavnost v Italiji zaradi gospodarske krize nevzdržna. V Trstu bo po napovedih brez službe ostalo 30 delavcev. Delavci zbrani na skupščini so se domenili, da bodo na vse načine skušali ohraniti delovna mesta in produktivno dejavnost. Pomoč bodo poiskali na ministrstvu za delo preko krizne službe, v svojo bitko pa želijo vključiti tudi predsedstva dežel FJK in Lombardije - tu ima namreč družba administrativni sedež, ki skrbi za trženje produktov Stock na italijanskem ozemlju - tako da bi morebiti lahko zmanjšali stroške administrativne in trgovske strukture v Milanu. Pomoč pa bodo poiskali tudi pri nacionalni finančni družbi Simest, v imenu t.i. »made in Italy«, ter pri deželni družbi Friulia. V pričakovanju nadaljnjega razpleta dogodkov, so se delavci tudi odločili, da bodo nadaljevali z delom in tako zaključili že vnaprej določene produktivne načrte. Še enkrat se bo torej izkazalo, da so delavci veliko bolj odgovorni od lastnikov družbe in njihovih predstavnikov. občina trst - Mariu Subanu je župan izročil srednjeveški pečat mesta Tisti dobitek na avstrijski loteriji Z njim je pranono postavil temeljni kamen za gostišče pri Sv. Ivanu - Danes ga vodi peta generacija Subanovih V njihovi restavraciji so jedli Giorgio Almirante in Enrico Berlinguer, Nobelova nagrajenka Rita Levi Montalcini, igralka Kathleen Turner, pevec Sting in še marsikatera znana osebnost, kosilo pa so pripravili tudi papežu Janezu Pavlu II. ob njegovem obisku v Trstu. Vse te osebnosti so se podpisale v knjigo gostov, po kateri je mogoče vir-tualno listati tudi na spletni stran restavracije Suban. Subanovi so pri Sv. Ivanu aktivni vse od leta 1865, ko je družinski oče zadel na avstrijski loteriji. S tistim denarjem je položil temeljni kamen za gostišče, ki je postajalo iz leta v leto bolj priljubljeno. Tudi po zaslugi strateške lege, saj stoji v bližini mestnega središča, a daleč od vrveža vozil, tod mimo pa so v preteklosti potekale tudi trgovske in druge izmenjave med kraško planoto in mestom. Seveda pa predvsem zaradi izvrstne kulinarične ponudbe, v kateri so Subanovi vedno uspešno prepletali različne tradicije. Včeraj je tržaški župan Roberto Coso-lini odlikoval s srednjeveškim mestnim pečatom Maria Subana, pravnuka tistega srečnega zmagovalca na avstrijski loteriji. Za- Župan Cosolini in gostinec Suban med včerajšnjo podelitvijo mestnega pečata kroma hvalil se mu je, ker je kot ambasador odličnosti znal s kulinariko prispevati k prepoznavnosti Trsta v Evropi in svetu. Mario Suban, gostinec slovenskega rodu, je danes star praznik evrope - Danes Seminar za mlade, delavnice, igre, koncerti in zabava 9. maj velja za dan rojstva skupne, razširjene Evrope. Na ta dan je namreč leta 1950 francoski zunanji minister Robert Schuman novinarjem predstavil ambiciozni projekt »skupne evropske hiše«. Praznik Evrope bomo obeležili tudi v Trstu. Dopoldne - od 9.15 do 12.30 - bo v avditoriju nekdanje ribarnice evropski seminar za mlade, na katerem bo beseda tekla o priložnostih premikanja mladih po evropskem prostoru. Popoldne pa bo od 15. ure »vrata« odprlo evropsko naselje na Malem trgu, se pravi prostor za igro, delavnice, umetnost, glasbo in res veliko zabave. Ob 18.30 bo na sporedu koncert jazz ansambla konservatorija Tartini Wildflowers. Evropski praznik pa se bo zaključil v v rekreacijskem prostoru Toti (Ul. Cattedrale 2) z metal koncertom skupin Glare od Sorrow, Windland in Sinheresy (začetek ob 20.30). Podžupanja Fabiana Martini se je na dopoldanski novinarski konferenci spomnila Schumanovih besed o miru in solidarnosti med narodi, naposled pa poudarila, da morajo predvsem mladi spoznati duh, v katerem se je rodila evropska hiša. Tržaška občina dobro sodeluje z uradom Europe Direct, informativnim centrom Evropske unije (za županstvom), oz. z mladimi evropskimi prostovoljci pri uresničitvi številnih pobud za spodbujanje medsebojnega in meddržavnega sodelovanja, kot sta na primer dan jezikov in European peace walk - miroljubni pohod od Dresdna do Trsta. / TRST Nedelja, 6. maja 2012 7 devin-nabrežina - Vladimir Kukanja tudi uradno prevzel mesto prvega občana Prvi županski dan Prihodnji teden o upravni ekipi - V roku desetih dni sklic prve občinske seje Pet minut po enajsti je Paolo Car-li, predsednik volišča št. 1, včeraj v dvorani občinskega sveta uradno razglasil rezultate občinskih volitev in proglasil Vladimirja Kukanjo za novega de-vinsko-nabrežinskega župana. Končala se je tako desetletna era Giorgia Reta in njegove desnosredinske koalicije, v Devinu-Nabrežini se je začelo novo poglavje. Kukanja je dopoldne prvič stopil v svoj novi urad. V preteklih štiridesetih letih se je kot občinski uslužbenec in funkcionar na stotine krat predstavil v njem, a se je vedno ustavil pred pisalno mizo. Včeraj je lahko prvič sedel za njo. Na mizo je postavil kamnitega goloba, maskoto iz usluž-benskih let. Še pred vstopom v urad je na vratih opazil spremembo. Uslužbenci so namestili nov napis: Sindaco Župan Vladimir Kukanja. Omara v uradu je bila prazna, stene gole. Ret je v nedeljo odnesel, kar je imel svojega v uradu. Kukanja se je usedel na županski stol. Ko bi ga Romita videl ... Eh, Romita. Vse je stavil na nadaljevanje Retovega dela, a Romita ni Ret, je tekmeca ocenil novi župan. In tudi namignil na enega od možnih vzrokov njegovega poraza. »V času globoke krize so delali preveč propagande. Razpolagali so z avtodomom, vsak dan so izdali nove letake, ki so nato končali na tleh. Ljudje so očitno opazili vse to razsipavanje. Bilo je pretirano za sedanji čas,« je menil zmagoviti tekmec. Zmaga je bila polna čestitk. V ponedeljek do polnoči je telefon stalno brnel. Čestital mu je celo prefekt Desno uradna razglasitev Vladimirja Kukanje za devinsko-nabrežinskega župana. Levo spodaj: nov napis na vratih županskega urada m.k. Giacchetti, pa vsi župani na Tržaškem, predsednica pokrajine, Rosato, in na desetine, stotine prijateljev. »Sedaj bomo od Milj pa vse do Tržiča govorili isti jezik, to je treba izkoristiti,« je omenil možnosti, ki jih ponuja sedanji neprekinjeni levosredinski obalni pas. Včeraj še ni bil čas za prve odločitve. Nekaj dni si bo treba še oddahniti od volilne dirke, prihodnji teden pa hitro na delo. O kaki »delitvi stolčkov« ni govora, sicer »nastanejo takoj problemi«. »Pomembno bo dobiti dobro skupino, ki bo pripravljena delati. Kukanja je namignil na »nove ljudi, drugačen ideje«, da ne bo več »stara garda«. Župan se dobro zaveda, da denarja ni na pretek. Recept v takih primerih? »Potrebna bo fantazija. Da postorimo, kar je treba za mlade ... za stare. Če bomo nadaljevali tako, kot v volilni kampanji, ne bo problemov,« je napovedal. Časa ni mnogo na razpolago. V roku desetih dni po razglasitvi mora župan sklicati prvo občinsko sejo. V roku nadaljnjih desetih dni se mora nova skupščina sestati. M.K. občinski svet - Veliko znanih »Stari« obrazi Med 17 člani občinske skupščine le pet novincev »Začnimo na novo« je bil motto zmagovite volilne kampanje Vladimirja Kukanje, pri tem novem začetku pa bodo imeli glavno besedo večinoma že znani, »stari« obrazi devinsko-nabrežinske politike. Kajti: med 17 člani občinske skupščine je le pet novincev, 12 pa jih je že prekaljenih krajevnih politikov. Ob županu Kukanji bodo prvič sedli v občinske klopi še trije svetniki levo-sredinske večine (Roberto Gotter, DS, Mitja Terčon, SSk in Tatjana Kobau, ZL), in svetnica opozicije Silvia Iurman Bencich (Občanski projekt za Devin-Nabrežino). Sedem od desetih svetnikov večine je že sedelo v občinskem svetu. Marisa Skerk je bila že podžupanja v Voccijevi upravi in skupno z Michelejem Morom v opoziciji v prvem Retovem mandatu, tretji svetnik Demokratske stranke Massimo Veronese pa je bil pred petimi leti poražen županski kandidat. Za Edvina For-čiča (Slovenska skupnost) in Walterja Ulcigraia (Lista Kukanja) je to že tretji svetniški mandat, prvi v večinski koaliciji. Elena Legiša (Združena levica) je bila svetnica že za časa Voccijeve uprave, Maurizio Rozza (Levica, ekologija in svoboda) pa je bil po petih letih potrjen. Podobno »stari« so tudi obrazi desnosredinske koalicije. Dejansko je prejšnji odbor (župan Giorgio Ret, podžupan Massimo Romita, odborniki Tjaša Sva-ra, Daniela Pallotta in Andrea Humar) presedlal v opozicijo. M.K. Ocena SSk, zahvala Romite, mnenje Severne lige »Občina Devin-Nabrežina je obrnila stran in želi začeti novo poglavje v svoji zgodovini.« Tako je izvolitev Vladimirja Kukanje za župana ocenila krajevna sekcija Slovenske skupnosti. Slovenci smo k zmagi Vlada Kukanje bistveno prispevali, zmaga je rezultat ekipnega dela, je zapisano v tiskovnem sporočilu. »Trud je bil poplačan z izvolitvijo dveh naših predstavnikov v devinsko-nabre-žinski občinski svet, pa čeprav je zaznaven določen osip glasov, ki ga gre nedvomno pripisati tudi velikemu številu list in kandidatov. Tudi ta znak vsekakor razumemo kot poziv naših ljudi k večjemu angažiranju za skupno dobro. Preko tristo glasov so volivci oddali samo županskemu kandidatu Kukanji, kar je odraz zaupanja novi osebi in novemu pristopu do politike,« je še zapisala občinska sekcija stranke lipove vejice. Poraženi županski kandidat desne sredine Massimo Romita se je zahvalil ljudem, ki so ga podprli, izrazil je upanje, da bo Kukanja resnično župan vseh občanov, zmagovito koalicijo pa je pozval, naj »ne zaustavi vsega dobrega, ki ga je desna sredina opravila v prejšnjem mandatu in naj nadaljuje v interesu občanov.« Tržaški pokrajinski tajnik Severne lige Roberto Roberti je ocenil, da predstavljajo zadnje volitve temelj na katerem graditi v luči bližnjih deželnih volitev. Čestital je kandidatu Fabiu Urliniju, ki je - v objektivno zelo težkih pogojih - z 2,36 odstotka za več kot odstotek izboljšal volilni rezultat stranke izpred petih let.« »Ta podatek je pozitiven in nas navdaja z optimizmom,« je zaključil Roberti. Volitve županskih kandidatov Kandidat Volišče št. 1 Volišče št. 2 Volišče št. 3 Volišče št. 4 Volišče št. 5 Volišče št. 6 Volišče št. 7 Volišče št. 8 Volišče št. 9 Volišče št. 10 Volišče št. 11 Volišče št. 12 Skupno % Nabrežina Nabrežina Križ Nabrežina Kamnolomi Nabrežina Kamnolomi Nabrežina postaja Sesljan Vižovlje Sesljan Sesljan Sesljan SvMaver Devin Devin Rib. naselje Štivan Medja vas Mavhinje Cerovlje Slivno Šempolaj Praprot Prečnik Trnovca Vladimir Kukanja 364 146 247 256 134 91 81 122 151 134 214 258 2198 45,65% Simone Napolitano 15 9 15 43 13 27 20 31 51 21 4 7 256 5,32% Massimo Romita 193 132 235 264 136 217 229 181 172 178 65 53 2055 42,68% Elia A. Longo 38 14 20 24 8 13 27 10 13 8 6 3 184 3,82% Fabio Urlini 11 4 12 9 9 11 4 7 19 3 3 8 100 2,08% Dino Norbedo 5 0 1 8 1 0 0 0 2 5 0 0 22 0,46% Bele glasovnice: skupno 31 (0,64%); neveljavne skupno 113 (2,35%); oporekanj glasovi skupno 2 (0,04%) Volitve kandidatnih list Usta Volišče št. 1 Volišče št. 2 Volišče št. 3 Volišče št. 4 Volišče št. 5 Volišče št. 6 Volišče št. 7 Volišče št. 8 Volišče št. 9 Volišče št. 10 Volišče št. 11 Volišče št. 12 Skupno % Nabrežina Nabrežina Križ Nabrežina Kamnolomi Nabrežina Kamnolomi Nabrežina postaja Sesljan Vižovlje Sesljan Sesljan Sesljan Sv Maver Devin Devin Rib. naselje Štivan Medja vas Mavhinje Cerovlje Slivno Šempolaj Praprot Prečnik Trnovca Fed. della sini. 64 19 38 35 10 3 6 2 1 14 36 65 293 7,13% Slo. skupnost 68 21 29 21 19 5 1 9 26 17 76 59 351 8,54% Verdi IDV 4 6 7 9 3 2 9 5 10 4 6 4 69 1,68% Lista Kukanja 27 14 28 40 28 21 28 32 19 9 26 18 290 7,05% SEL 23 20 33 33 10 6 6 14 11 57 5 7 225 5,47% PD-DS 121 42 79 91 43 39 19 44 48 24 38 73 661 16,07% N. gen. D.A. 15 9 15 26 13 23 15 31 28 15 4 7 201 4,89% PDL 68 37 92 91 75 67 78 65 50 82 28 8 741 18,02% P. civ. per D-A 35 52 61 55 30 62 54 31 39 37 11 2 469 11,41% Lista Ret 63 21 50 90 31 49 32 51 53 41 26 17 524 12,74% Liberta civ. 38 13 20 21 8 13 24 7 10 8 6 3 171 4,16% Lega Nord 11 4 12 8 9 10 4 7 18 3 3 8 97 2,36% Forza Nuova 5 0 1 7 1 0 0 0 2 4 0 0 20 0,49% slovenski župan - Po Brezigarju Županski post dolg 7.952 dni Slovenski županski post v devinsko-nabrežinski občini je trajal 21 let, 9 mesecev in 8 dni. Ali natančno 7.952 dni. Toliko časa je minilo od 31. julija 1990, izvolitve Daria Locchija za župana, do ponedeljkove volilne zmage Vladimirja Kukanje. Kukanja je deveti slovenski župan devinsko-nabrežinske občine. Prvi je bil - za časa Zavezniške vojaške uprave - Francesco Kakes, sledili so mu po vrsti Otto Carli, Giuseppe Terčon, Dušan Furlan, Albino Skerk, Drago-mir Legiša, Paolo Fonda in Bojan Brezigar. Do leta 1990 so bili vsi župani slovenske narodnosti. Prvi župan italijanske narodnosti je bil prav Dario Locchi. Od njegove izvolitve julija 1990 do ponedeljka so bili vsi župani (vključno z izredno komisarko Mattio Neri leta 1993) italijanske narodnosti. Devinsko-nabrežinski župani 1945 - 1947 Častnik zavezniške vojaške uprave, občinski guverner 1947 - 1949 Francesco Kakes (imenovala ga je Zav. vojaška uprava) 1949 - 1952 Otto Carli (Sesljan) 1952 - 1956 Giuseppe Terčon (Nabrežina) 1956 - 1960 Dušan Furlan (Šempolaj) 1960 - 1965 Albino Skerk (Sesljan) 1965 - 1975 Dragomir Legiša (Devin) 1975 - 1984 Albino Škerk (Sesljan) 1984 - 1985 Paolo Fonda (Opčine) 1985 - 1990 Bojan Brezigar (Nabrežina) 1990 - 1991 Dario Locchi (Sesljan) 1991 - 1993 Vittorino Caldi (Sesljan) 1993 - 1993 Mattia Neri (izredna komisarka) 1992 - 1997 Giorgio Depangher (Sesljan) 1997 - 2002 Marino Vocci (Opčine) 2002 - 2012 Giorgio Ret (Devin) 2012 Vladimir Kukanja (Nabrežina) 8 Sreda, 9. maja 2012 TRST / dsi - Ponedeljkov večer z dr. Francetom Martinom Dolinarjem Pogovor o cerkveni zgodovini na Slovenskem Ob 70-letnici pri reviji Arhivi izdali zbornik njegovih razprav Društvo slovenskih izobražencev je tokrat gostilo enega izmed vodilnih cerkvenih zgodovinarjev na Slovenskem. Pred nekaj meseci je slavil 70. letnico, revija Arhivi pa je ob tej priložnosti izdala zbornik o njegovih razpravah. Z avtorjem številnih razstav, docentom in pedagogom na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Francetom Martinom Dolinarjem je v Peterlinovi dvorani vodil pogovor Tomaž Simčič. »Zgodovina je bila moj konjiček že v osnovni šoli. To je izhajalo zgolj iz zanimanja, kaj se je dogajalo v preteklosti Obvestilo izletnikom Prijavljene na izlet v organizaciji agencije Adriatic za potovanje v Apulijo in Bazilikato prosimo, da poravnajo zadnji obrok v petek, 11. maja, med 9. in 13. uro v pisarni v ulici Cicerone 8/b. Plačilo bo lahko v gotovini samo za posameznega prijavljenca, ostala plačila morajo biti s čekom ali bančnim nakazilom. Za bančne podatke pokličite na agencijo Adriatic, tel. 040 3720062. Sprostilo se je eno mesto v dvoposteljni sobi, kogar zanima naj se čimprej zglasi na tel. 040 3720062 ali v pisarni v ulici Cicerone 8/b. v kraju, kjer sem odraščal in širše. Ko sem se pripravljal na doktorat, sem se poglobil v cerkveno zgodovino«. Doli-narja je najbolj pritegnilo obdobje razsvetljenstva in jožefinskih reform. Pobuda je prišla tudi s strani ljubljanske škofije. Tako se je poglobil v delovanje škofa, obenem janzenista, jožefinca in razsvetljenca Janeza Karla Herbersteina. »Ti trije pojmi mu niso bili pisani na kožo oziroma ne v pravem pomenu besede. Bil je edini škof v 18. stoletju, ki je svojim duhovnikom priporočal, naj ne bodo prestrogi v spovednici ...«. Prišel je v nasprotje z Jožefom II. Ni hotel zapreti semenišča, ker je trdil, da mora škof poznati svoje duhovnike in jih pripravljati na dušnopastirsko delo. V času najhujše germanizacije pod Marijo Terezijo pa je odredil, da morajo vsi duhovniki znati toliko slovenščine, kolikor jim služi za delo z verniki. Prof. Dolinar odklanja oznako jan-zenizma. Ta pojem je v slovensko zgodovinopisje vnesel Ivan Prijatelj, za njim pa so ga prevzeli umetnostni zgodovinarji in teologi. Tako se je vse, kar je dišalo po strogosti, spremenilo v jan-zenizem. »Če že Herberstein ni bil jan-zenist, kdo je to sploh bil? To me je zamikalo, saj se vsi avtorji v uvodnem delu izrazijo, da nasprotujejo janzenizmu oziroma strogosti na teološkem in pastoralnem področju.« Ob tem je omenil prvega ljubljanskega nadškofa in me- opčine - Občna zbora Sklada in VZS-CEO Mitja Čuk Potrdili program dela Sklad odvisen od negotovega priliva sredstev, društvo, ki upravlja dnevno središče, pa ne V torek, 24. aprila, sta Sklad Mitja Čuk in VZS-CEO Mitja ČUK Onlus imela vsak svoj redni občni zbor na Opčinah. Namesto podatkov o številnih raznolikih dejavnostih s področja vzgoje, kulture in informacije, ki jih je Sklad izvedel v letu 2011, je predsednica Stanislava Sosič podala nekaj osebnih misli o preteklem in bodočem delovanju Sklada. Zadnjih deset let delovanja je bilo namreč zelo zaznamovanih zaradi gradenj za obnovo sedeža na Proseški in stavbe središča na Repentabrski ulici. Večina energij je bila usmerjena k tej primarni nalogi. Gradnja pa je zapustila svoje posledice v dolgoročnem bančnem posojilu, s katerim je bil zaključek del sicer omogočen, letno pa resno obremenjuje in bo še petnajst let obremenjeval finančne zmogljivosti Sklada. Razne ustanove in posamezniki, med njimi je kot običajno openska ZKB, pa so Skladu zvesto stali ob strani s svojimi prispevki. Izčrpno finančno poročilo je Jelka Cvelbar v funkciji generalne taj- nice uvedla z nadzorniškim poročilom in s sporočilom, da je od decembra Sklad vpisan v deželni register Združenj za socialno promocijo (APS) in kot tak upravičen, da poleg VZS-CEO tudi sam lahko zbira prispevke 5 tisočink iz letnih dohodkov. Zal se pri delovanju Sklada še vedno poznajo velike težave, ki jih povzroča zamuda Dežele F-Jk pri izplačilu sredstev iz zaščitnega zakona, dejstvo pa, da so v podobni situaciji tudi druga društva, ne more biti tolažba. Po krajši razpravi sta bila obračun in proračun soglasno odobrena. V proračunu so že upoštevane informacije, po katerih naj bi pričakovali tako od italijanske kot od slovenske države kakih 10% manj sredstev za leto 2012. V nadaljevanju se je odvijal občni zbor VZS-CEO Mitja Čuk On-lus. To društvo trenutno upravlja eno samo dnevno središče, to je središče na Kontovelu. V konvenciji z občino Trst in nekaterimi malimi občinami iz tržaške pokrajine opra- vlja službo za vključevanje prizadetih mladih odraslih v vse življenjske dejavnosti. Lani je bilo v njem 14 gojencev različnih narodnosti. Pripadnikov slovenskega prebivalstva, za katere je dnevno središče pravzaprav prioritetno nastalo, je trenutno le manjše število. Vključevanje v taka središča so namreč odvisna v prvi vrsti od javnih socialnih služb, ki pa nimajo dovolj posluha za jezikovne in narodnostne zahteve. V okviru središča sta bila izvedena tudi dva projekta Sklada Mitja Čuk: marca mednarodni košarkarski turnir Zmagajmo vsi! Aprila pa četrto mednarodno srečanje drugačnih gledališč FestinvalOp. Tudi pri VZS CEO Mitja Čuk Onlus je obračun izenačen in proračun začrtan v mejah ustaljenih dohodkov. Ti so za razliko od Sklada Mitja Čuk, ki je odvisen od negotovih številk in nejasnih datumov z zamudami, redni, saj so preko konvencije v zadnjih dveh letih izplačani mesečno in navadno ni težav pri izplačilu plač in dobaviteljev. (jec) Včeraj danes Danes, SREDA, 9. maja 2012 GREGOR Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.22 - Dolžina dneva 14.41 - Luna vzide ob 24.52 in zatone ob 9.44 Jutri, ČETRTEK, 10. maja 2012 IZIDOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 60-odstotna, veter 5 km na uro zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinj C. [I] Lekarne Verski zgodovinar dr. F. M. Dolinar (levo) med ponedeljkovim večerom kroma tropolita, Tržačana Mihaela Brigida, ki je leta 1804 napisal Pastirsko pismo, v katerem je priporočal duhovnikom jan-zenistično literaturo. Privoščil si je nekaj nedopustnega, saj če ni dobil »pla-cita regitum«, ni smel objaviti pisma. Ne samo, da ga je objavil, temveč je k vsakemu graškemu predpisanemu učbeniku dodal še to in dal natisniti pismo brez cesarjevega dovoljenja. Nemudoma so ga odstavili in ga poslali na Slovaško. Lani je ljubljanska škofija obhajala 550. obletnico ustanovitve. Izdali so sedemsto strani obsežno publikacijo, ob kateri je sodelovalo enaindvajset avtorjev in ponuja bralcu celovit prikaz škofije. Razdeljena je na tri dele: v prvem delu skuša deset zgodovinarjev postaviti ljubljansko škofijo v prostor in čas od njene ustanovitve dalje do leta 2006, ko je prišlo do preureditve cerkvenih pokrajin z mariborsko nadškofijo. Sledi drugi del, v katerem je opisano notranje življenje škofije, in sicer vzgoja in izobraževanje, misijoni, karitativna dejavnost in raba slovenščine. V tretjem delu pa so prevedli vse ključne listine, od ustanovne dalje. Ob visoki obletnici so pripravili tudi razstavo s panoji in vitrinami ter muzealijami z izborom bo-goslužnih predmetov: od knezoškofov-skih insignij (hermelin, vlečka, mitra, pontifikalna obutev) do mašnega plašča in keliha. Trenutno je razstava na ogled v verskem muzeju v Stični (met). Do sobote, 12. maja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647). U Kino SKD Igo Gruden vabi na predavanje Andreje Rusija Nenavadna kultura našega časa INUITI ( ESKIMI ) danes, 9. maja 2012 ob 20.30 Kulturni dom I. Gruden - Nabrežina H Čestitke Danes praznuje na Padričah se-strična MARTA SANCIN 60. rojstni dan. Želimo ji še mnogo srečnih in zdravih let ter da bi danes v družbi prijetno praznovala. Sestrični Vida in Marta z družinama ter vsi, ki jo imamo radi. Danes praznuje MARTA svojo okroglo obletnico. Še mnogo zdravja in veselja v krogu svojih najdražjih ji želimo Marija in Paola z družino. Danes na Padričah je vesel dan, ker MARTA praznuje okrogel rojstni dan! Še na mnoga, zdrava in srečna leta ti iz vsega srca voščimo pevke in pevci združenega MePZ Slovan-Skala. Zakričimo na ves glas 3-krat hip hip hura, Marta 60 let ima! Še mnogo srečnih in veselih let ti želijo vsi pri KD Slovan s Padrič. H1 Osmice AMBASCIATORI - 16.45, 19.15, 21.45 »The Avengers«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.30, 19.30, 22.00 »American pie, ancora insieme«; 16.10, 19.05, 21.15, 22.00 »Hunger Games«; 16.10, 19.05, 22.00 »The Avengers«; 17.30, 20.30 »The Avengers 3D«; 16.40, 18.45 »Seafood, un pesce fuor d'ac-qua«; 19.00 »Ho cercato il tuo nome«; 16.30, 21.30 »To Rome with love«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Chronicle«. FELLINI - 16.15, 20.15 »Il castello nel cielo«; 18.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »To Rome with love«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gli infedeli«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Il primo uomo«. KOPER - KOLOSEJ - 18.00 »Kupili smo živalski vrt«; 20.30 »Masaker«; 19.00 »Odklop«; 18.30, 20.50 »Parada«; 21.00 »V deželi krvi in medu«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.30 »Lorax 3D (sinhro.)«; 15.10, 17.10 »Lorax (sinhro.)«; 17.30 »Titanik 3D«; 20.50 »Ameriška pita: Obletnica«; 19.10, 21.20 »Talisman«; 19.00, 21.00 »Projekt X«; 15.20, 20.40 »Bojna ladja«; 16.30, 18.30, 20.30 »Ulični ples 2 3D«; 15.00, 17.00 »Delfin (sinhro.)«; 16.00, 18.20 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 18.00 »Eksotični hotel Marigold«; 21.10 »Maščevalci 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »American pie, ancora insieme»; Dvorana 2: 16.15, 18.45, 21.15 »The Avengers 3D«; Dvorana 3: 16.15 »Seafood, un pesce fuor d'acqua«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Hunger Games«; 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Chronicle«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 21.30 »Hunger Games (dig.)«; Dvorana 2: 18.00, 20.40 »The Avengers 3D«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Chronicle«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »American pie, ancora insieme (dig.)«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Gli infedeli (dig.)«. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel. 040-229164. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 3383515876. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. SALOMON v Rupi je odprl osmico. Tel. št.: 0481-882230. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! V REPNU »NA OREŠJU« smo odprli osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Loterija 8. maja 2012 Bari 8 24 64 25 89 Cagliari 65 83 16 90 42 Firence 65 36 59 7 75 Genova 22 68 10 48 9 Milan 11 49 79 72 51 Neapelj 6 9 77 43 55 Palermo 29 10 21 36 26 Rim 9 14 17 50 51 Turin 58 12 27 82 75 Benetke 85 39 83 7 56 Nazionale 71 20 34 87 73 Super Enalotto št. 55 13 19 35 38 52 64 jolly 57 Nagradni sklad 2.397.752,48 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 90.499.241,74 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 8 dobitnikov s 5 točkami 44.957,86 € 1.099 dobitnikov s 4 točkami 329,88 € 39.539 dobitnikov s 3 točkami 18,26 € Superstar 66 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 32.988,00 € 186 dobitnikov s 3 točkami 1.826,00 € 2.855 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.886 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 40.947 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja danes, 9. maja 2012, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v sejni dvorani SKGZ v Trstu, (Ul. S.Francesco 20/111) / TRST Sreda, 9. maja 2012 9 M Izleti ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec bo v nedeljo, 20. maja. Prijave in kotizacije zbiramo še v petek, 11. maja od 19. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Info: +393396980193. ENODNEVNI PUSTOLOVSKI IZLET V MOVIELAND (prvi park v Italiji posvečen filmskim uspešnicam) v organizaciji SKD Primorec bo v soboto, 16. junija (odhod s trga v Trebčah ob 6.30, prihod v večernih urah). Prijave in kotizacije zbiramo v petek, 11. maja in v četrtek, 17. maja, od 19. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Info: +393396980193. ZSKD organizira enodnevni izlet na avstrijsko Koroško namenjen članom kulturnih društev. Odhod bo v soboto, 26. maja, iz Trsta in Gorice, prihod istega dne zvečer. Rok prijave zapade v sredo, 16. maja. Informacije na tel.: 040-635626 tržaški ali 0481-531495 goriški urad. SPDT organizira v nedeljo, 20. maja, avtobusni izlet v Senovo na Bohorju, kjer si bomo ogledali nekaj naravnih in tudi kulturnih znamenitosti. Vpisovanje na izlet obvezno do četrtka, 17. maja. Informacije na tel. št. 3384913458. OGLED PIRANA Z OKOLICO - starodavno mesto s svojo zanimivo zgodovino v soboto, 19. maja. Občudovali bomo tudi okolico in obiskali najbolj vabljive točke. Informacije in vpis na tel. št.: 347-9322123. AŠD SK BRDINA organizira 10. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje do 30. maja. Informacije na 335-5476663 (Vanja). SPDT vabi člane, ki se želijo udeležiti izleta na Dinaro od 23. do 25. junija, da se čim prej prijavijo. Vpise sprejema Livio: tel. št. 040-220155. SEKCIJI VZPI Boljunec - Dolina-Mač-kolje-Prebeneg organizirata od 4. do 7. julija izlet v Bosno »Po poteh osvobodilnih bitk naše zgodovine«. Obiski: Jasenovac, Kozara, Jajce, Ja-blanica, Titov bunker, Sarajevo, Sut-jeska, Mostar, Drvar, Bihač. Vpisovanje in informacije na tel. št.: 040228896 (Nerina Zeriali), 040-228142 (Edvin Švab). E Mali oglasi IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno, tel. št.: 3296055490. KUPIM hišo potrebno popravil v Dolini ali Boljuncu, z vrtom ali dvoriščem. Tel. št.: 339-4551135. LETO starega steriliziranega mačka, tigrasto rdeče barve pogrešamo že 4 mesece (Stare Milje). Tel. št.: 3336802586, 040-330233. ODDAM V NAJEM na Proseku prostor, 45 kv.m. Tel. št.: 338-8066816. PODARIM mlade mucke. Tel. št. 3334463154. PRODAM stanovanje v 4-družinski hiši v Boljuncu, 100 kv.m., dve spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, taverna, vrt in prostor za avto. Cena: 185.000 evrov. Tel. 040-228186. PRODAM AVTO renault new megane berlina 1.6 attractive, kupljen julija 2011, prevoženih 3.000 km, garancija renault, luči bixeno, z alarmno napravo in drugimi dodatki. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-212228. PRODAM SAMOSTOJNO HIŠO NA COLU (Repentabor) z urejenim vrtom. Vhod, kuhinja z jedilnim kotom, velika dnevna soba, 4 sobe, 2 kopalnici, garaža, pralnica, plinsko ogrevanje, klet. Zanimiva cena! Tel. št. 040-2171372. PRODAM dve malo rabljeni kolesi znamke bottecchia primerne za deklice od 4. do 7. leta. Tel. 3339448295. PRODAM kompletni otroški voziček, sive in zelene barve. Tel. 338-6334861 SCOOTER malaguti firefox F15 lc, letnik 2003, prevoženih 5.000 km, prodam po ugodni ceni. Tel. št.: 3481334399. V BOLJUNCU NA PLACU dajem v najem stanovanje z veliko teraso (proti Glinščici). Tel. št.: 348-3667765. □ Obvestila RADIJSKI ODER IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da bo mala gledališka šola Matejke Peterlin (gledališki teden za najmlajše) potekal od 11. do 15. junija v Finžgarjevem domu oz. Marijanišču na Opčinah. Vpisovanje poteka od danes, 9. maja, v uradih Slov. prosvete, Ul. Donizetti 3 (III. nadstropje) od 9. do 17. ure na tel. št. 040-370846 do zapolnitve mest. SKD PRIMOREC na pobudo orožniške postaje z Opčin, vabi cenjene člane in vaščane na srečanje »Preprečevanje prevar zoper starejše osebe« danes, 9. maja, ob 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja danes, 9. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v sejni dvorani SKGZ v Trstu (Ul. S. Francesco 20/III). UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE v Trstu vabi na predavanje danes, 9. maja, ob 16.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20. OTROŠKE POLETNE DELAVNICE »Mala ustvarjalna akademija« v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bo na Livku pri Kobaridu od 27. avgusta do 1. septembra. Predvidene delavnice: plesna (z Jelko Bogatec), glasbeno-pevska (z Jano Drassich), likovna (z Jano Pečar), fotografska (z Mirno Viola) in pravljična (z Markom Gavrilo-skim). Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do četrtka, 10. maja. UPRAVNI ODBOR ZDRUŽENJA Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca sklicuje izredni občni zbor v četrtek, 10. maja, v prostorih KD Ivan Grbec, Ul. di Servola 124, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: pregled članstva in pooblastil; imenovanje tajnika zbora; poročilo predsednika, blagajnika in nadzornikov; odobritev proračuna in predračuna; imenovanje volilne komisije; predlaganje kandidatov; volitev novih članov upravnega in nadzornega odbora; razno. Poravnava članarin za l. 2011 in vpisovanje novih članov za l. 2012 pred začetkom. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo v petek, 11. maja, zaprto. V NEDELJO, 13. MAJA bo ob 17. uri na Pečah sv. maša. Iz Gorice v Bo-ljuncu odhod ob 15.45. Vabljeni ljubitelji športne in duhovne gimnastike. BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom, Ul. Gruden 72/1): ponedeljek, 14. in torek, 15. maja, od 16. do 20. ure ter v sredo, 16. maja, od 17. do 21. ure. Prijave na tel. 040-226386. SKD SLOVENEC vabi vse vaščane in vaščanke v ponedeljek, 14. maja, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na sestanek za »42. Praznik vina«. Predstavili bomo program praznika in si porazdelili delo. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS sklicuje v sredo, 16. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, redni letni občni zbor, v prostorih Gregorčičeve dvorane v Ul. Sv. Frančiška 20. SLAŠČICE, SLADKE DOBROTE: kremne sladice, torte in piškoti. 15-urni tečaj bo potekal ob sredah (16., 23., 30. maja) v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Fernetičih. Info: Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org. 8. MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ INTERCAMPUS v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb se bo odvijal v Dijaškem domu v Kopru od 15. do 22. julija. Namenjen je godbenikom od 12 do 20 let, ki že imajo izkušnje v igranju v orkestru. Od 17. do 22. julija se bo tudi odvijal seminar za predvodnike. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 18. maja. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da do petka, 18. maja, sprejema prošnje za vpis otrok v poletne centre, ki so organizirani s prispevkom tržaške pokrajine, na podlagi deželnega zakona št. 10/88 in nad. spr. Brezplačno se lahko udeležijo otroci od 1 do 3 let, ki že obiskujejo jasli in od 3 do 12 let, ki izhajajo iz družin, katerih potrdilo Isee ne presega 12.000,00 evrov. Informacije in obrazci na www.provin-cia.trieste.it (welfare & cooperazione). Sprejem prošenj v tajništvu dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure. 30-LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 26. maja, v društveni gostilni v Gabrovcu ob 18.30. Rezervacije zbirata Monika in Jagoda do 20. maja vključno. Informacije na tel. št.: 333-8442509. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL: posebna služba, kjer upokojenci dobijo informacije o njihovih pravicah in potrebnih postopkih, da lahko tudi na starost ostanejo doma (storitve za dostojno bivanje na domu; svetovanje za prejem prispevkov in predvidenih odtegljajev; pri pripravi pogodbe o zaposlitvi za osebo, ki upokojenca oskrbuje). Urniki: vsak torek 10.00-12.00 na sedežih: Barriera - Stara Mitnica 15, 040-767548; Sv. Ivan - Ul. S. Cili-no 44/A, 040-577062; Sv. Jakob - Ul. Frausin 17, 040-3474609; Sv. Ana - Ul. Zandonai 12, 040-823388; Rojan - Ul. Stok 9/A, 040-420622; Devin Nabre-žina - Trg Sv. Roka 103, 040-2024053. JEDILNIK LOW COST ZA USPEŠNE VEČERJE: od predjedi do sladice in večerja z velikim učinkom in nizkim budgetom je takoj nared! 15-urni tečaj bo potekal ob torkih (29. maja, 5. in 12. junija) v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Fernetičih. Info: Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360, ts@adformandum.org. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Ekspresi-vne delavnice v maju: Likovne tehnike in Izdelava žigov. Informacije na tel. št. 040-299099 (Igralni kotiček Palček od pon. do sob. od 8. do 13. ure.) ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Kekec v Kranjski Gori, 10.-15. junij (do 5. razreda); jahalni Krpanova kobila v Sevnem, 17.-22. junij (od 4. raz. dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem, 17. junij-22. julij (od 4. raz. dalje); raziskovalni Naš Trst v Trstu, 24.-29. junij (od 4. raz. dalje); angleški Jezikajte! v Postojni, 19.-24. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Mišk@ (računalnik, šah) v Trstu, 27.31. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Poglej ptička! (biologija in fotografija) v Trstu, 3.-7. september (od 2. raz. dalje). Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja) ali zscirilme-tod@gmail.com. Število mest je omejeno. Prijave do 31. maja. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA prireja julija in avgusta poletno sediš-če za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št.102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 8. junija. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, telefon 040-2017370. PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein obvešča, da bo poletni center potekal od 2. julija do 24. avgusta v otroškem vrtcu v Bazovici. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta starosti. Vpisovanje je možno na spletu (www.me-lanieklein.org) ali na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. Info: 3457733569, info@melanieklein.org. 42. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v organizaciji ZSKD in v sodelovanju z OŠ Vuzenica, Slovensko prosvetno zvezo (Avstrija) in Zvezo Slovencev na Madžarskem se bo letos odvijala na Gradini (Doberdob) od 19. do 25. avgusta. Namenjena je mladim od 11 do 15 let iz FJK. Informacije ali prijave: uradi ZSKD v Trstu in Gorici. PRIMORCI BEREMO 2012 - do 10. novembra so v Narodni in študijski knjižnici v Trstu in v Slovenski knjižnici D. Feigla v Gorici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije v obeh knjižnicah in na www.knjiznica.it. 0 Prireditve SKD IGO GRUDEN vabi na predavanji v Kulturnem domu v Nabrežini: danes, 9. maja, bo ob 20.30 etnografinja Andreja Rustja predavala o Eskimih; v petek, 11. maja, ob 20.30 bo Damijana Pipan prikazala Camino de Santiago, romanje v Kompostelo. Vabljeni! SKD VIGRED vabi danes, 9. maja, ob 18.30 v Štalco v Šempolaju na predavanje z Marijo Merljak, strokovnjakinjo za zdravo prehrano, na temo: 1 -alergije v poletnem času, 2 - zdrava prehrana: za nosečnice, za doječe matere in za otroke od zibelke do univerze. TRŽAŠKA KNJIGARNA TER ZALOŽBI MLADIKA IN ZTT v sodelovanju z NŠK-Narodno in študijsko knjižnico vabimo na »Kavo s knjigo« danes, 9. maja, ob 10. uri. Pobudo »Primorci beremo« bo predstavila Ksenija Majovski. DIJAKI PETIH RAZREDOV LICEJA F. PREŠEREN IZ TRSTA in profesorji referenti Vas vljudno vabimo na otvoritev razstave »Spoznavanje arktičnega in antarktičnega sveta ter Sa-mijev«, ki se bo vršila v prostorih Narodnega Muzeja o Antarktiki v Ul. Weiss 21 v Trstu v četrtek, 10. maja, ob 16. uri. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 10. maja, ob 18. uri na zaključni nastop Glasbene kambrce. Sodelujejo vokalno-instru-mentalne otroške skupine in solo-pevke. Klavirska spremljava: prof. Caludia Sedmak. VSE NAJBOLJŠE, DRAGA LELJA! DSI, GM, NŠK, Primorski dnevnik, SK, SSG in ZTT prirejajo, ob visokem življenjskem jubileju Lelje Rehar Sancin, srečanje s slavljenko in predstavitev njene knjige »Nojevo pero«. Vabljeni v petek, 11. maja, ob 17.30 v Narodni dom. VZPI - ANPI Sekcija Zgonik v sodelovanju s SKD Rdeča zvezda in pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi v petek, 11. maja, ob 19. uri v prostore Kd Rdeča zvezda v Saležu na predstavitev dokumentarca o taborišču »Mathausen« s pričevanjem Riharda Gorupa. Uvodni pozdrav Stanka Hro-vatin. ZDRUŽENJE CLUB ZYP prireja v petek, 11. maja, v okviru Delavnic za kulturo duševnega zdravja, predstavitev zadnje pesniške zbirke Elene Cerkvenič »sapor di.vini«. O knjigi bosta spregovorili zgodovinarka, ese-jistka Silva Bon ter avtorica. Pobuda bo potekala v prostorih združenja Club Zyp, Ul. delle Beccherie 14 (v bližini Borznega trga), s pričetkom ob 17.30. Vljudno vabljeni! POMLADANSKI KONCERT Ženski Pevski zbor Prosek-Kontovel, Moški pevski zbor Vasilij Mirk in Godbeno društvo Prosek vabijo na Pomladanski koncert, ki bo v soboto, 12. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Pro-seku. Izkupiček koncerta bo namenjen vzdrževanju spomenika padlim na Proseku. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi najmlajše na zadnjo Pravljično urico, ki bo v prostorih nabrežinskega Kulturnega doma v soboto, 12. maja, ob 15.30. Pravljico bo pripovedovala Marija Umek iz komenske knjižnice, sledila bo delavnica in izposoja knjig. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na seminar, ki ga vodi akademski umetnik Leonardo Calvo »Klimt-Jung: Ženski arhetip v umetnosti« v soboto, 12. maja, od 16.30 do 19.30 na sedežu, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Informacije na tel. 338-3476253 ali 040-774586. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS Ul. Mazzini 64 v Trstu, tel. 340-3864889, vabi na predavanje »Tehnike za zgodnjo diagno- zo raka« v ponedeljek, 14. maja, ob 17. uri v dvorano Centra prostovoljne dejavnosti (CSV - Centro Servizi Vo-lontariato), Galleria Fenice št. 2, 3. nadstropje, V Trstu. Predaval bo dr. Giorgio Mustacchi, odgovoren za Tržaško pokrajino v okviru deželnega screening-a rakastih obolenj. OB 30-LETNICI POIMENOVANJA OŠ F. S. FINŽGARJA iz Barkovelj (Ul. Cerreto 19) bo v sredo, 16. maja, v šolskih prostorih ob 16. uri otvoritev muzejske sobe in predstavitev raziskovalnega dela učencev »Sprehodi po Barkovljah: kako je bilo nekoč in kako je danes«. Vabljeni! SPDT vabi člane in prijatelje na predavanje Nataše in Gordana Gladovič: Velika Dinara - najvišji vrh Hrvaške, ki bo v četrtek, 17. maja, ob 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT prireja ogled razstave Klimt: v znaku Hof-mana in Secesionizma - Benetke, v nedeljo, 20. maja. Informacije na tel. 338-3476253 ali 040-774586. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Žive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Poropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Prispevki V spomin na Mileno Grgič daruje Se-verina P. 15,00 evrov za SKD SkalaSlovan Padriče. V spomin na Marino in Leandra Al-bertija darujeta Pavel in Anica 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Mirkota Bandija daruje Meri Romano 20,00 evrov za SKD Slavec Ricmanje - Log. V počastitev spomina gospoda Viljema Žerjala darujeta Alekseja in Primož Možina 20,00 evrov za AŠD Sloga Tabor. Namesto cvetja na grob Vlaste Sosič darujeta Slavko in Marija Sosič 30,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Vlaste Sosič daruje Francka Furlan 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Gabrovcu. Namesto cvetja na grob Vlaste Sosič daruje Marija Blažina z družino 20,00 evrov za za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Gabrovcu. Namesto cvetja na grob Vlaste Sosič daruje Anči Sosič 25,00 evrov za za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Gabrovcu. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega brata, strica in bratranca Viljema Žerjala se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani. Zahvala naj gre goriškemu nadškofu msgr. Dinu De Antoniju in upokojenemu tržaškemu škofu msgr. Evgenu Ra-vignaniju ter številnim sobratom za opravljena obreda, govornikom za občutene besede, pevcem, organistom in dirigentom številnih zborov s Tržaškega in Goriškega, nosilkam in nosilcu sveč in križa ter vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala naj gre zdravniku dr. Danijelu Žerjalu ter osebju doma za upokojene duhovnike, posebno gospodu Micheleju, za oskrbo in osebju splošne bolnišnice v Gorici. Svojci Trst, Gorica, Opčine, 9. maja 2012 9.5.2007 9.5.2012 Ladi Milič Pet let te že ni, a misel nate živi. Tvoji dragi Salež, 9. maja 2012 1 G Sreda, 9. maja 2012 TRST / potniški terminal - Včeraj v gosteh najnovejša ladja velikanka Costa Fascinosa Costa Crociere se vrača v Trst Nov začetek po zelo hudi zimi Od 19. maja bo vsako soboto v Trstu ladja Costa Classica, križarjenje po Jadranu pa bo versko obarvano Ob tržaški pomorski postaji je bila včeraj od 8. do 18. ure privezana bela ladja Costa Fascinosa, najnovejša velikanka v floti družbe Costa Crociere. Skupaj z dvojčico Costa Favolosa je to največja italijanska potniška ladja: izdelali so jo v ladjedelnici družbe Fincantieri v Margheri, v nedeljo pa je iz Benetk krenila na predstavitveno plovbo po Jadranu. V ponedeljek je bila privezana v Kopru, včeraj v Trstu, zvečer pa je odplula v Dalmacijo. Po postankih v Dubrovniku in Splitu se bo vrnila v domačo laguno. 290 metrov dolga in 114.500 ton težka Costa Fascinosa je posvečena svetu filma in opere, lahko sprejme 3800 potnikov in razpolaga s petimi restavracijami, trinajstimi bari, vodnim parkom za otroke ter štirimi bazeni (včeraj so turisti med vodno masažo na terasi na enajstem nadstropju opazovali pomol Audace). Predstavitev je bila tudi priložnost za ponovno snidenje med Trstom in genovsko družbo, ki se je po letu 2008 zaradi nezadostnega zanimanja strank odpovedala postankom v tem mestu. Lani je družba tu krstila ladjo Costa Favolosa, skupaj z Unicreditom, skupino Generali in drugimi pa je postala delničarka konzorcija TAMI (Trieste Adriatic Maritime Initiatives), ki s 60-od-stotnim deležem nadzoruje upravitelja potniškega terminala Trieste Terminal Passeggeri. Novo »poroko« med Trstom in genovskimi ladjarji je utrdila 220-metrska Costa Classica, ki bo od 19. maja vsako soboto v Trstu, vračala pa se bo tudi v letu 2013. Ciljna publika pa bodo predvsem verniki: iz Trsta bo ladja plula v Ancono, kjer bodo organizirali izlete v Loreto, po Spli- tu pa bo na vrsti Dubrovnik z možnostjo ogleda Medugorja. Počitnice se bodo nadaljevale v Kotorju, na Krfu in Kefaloniji. Med slovesnostjo so si predstavniki krajevnih oblasti in poveljnik Coste Fascinose Ignazio Giardina ter predsednik družbe Costa Crociere Pierluigi Foschi izmenjali spominska darila, generalni direktor družbe Gianni Onorato pa je v daljšem poročilu obravnaval varnostne in druge ukrepe družbe po neverjetni januarski nesreči Coste Concordie pri otoku Giglio. (af) Ladja Costa Fascinosa, šarmantna tako znotraj kot zunaj kroma costa crociere - Direktor Onorato Varno naprej Po januarski nesreči močan upad, aprila pa porast števila rezervacij Vodilni možje družbe Costa Crociere se v Trstu niso mogli izogniti boleči temi ladje Costa Concordia, ki je januarja v Toskani po pogubno drzni plovbi nasedla, v njej pa je umrlo 32 ljudi. Generalni direktor Gianni Onorato je poročal o dejavnostih družbe po nesrečnem 13. januarju, ko so posnetki nagnjene bele ladje začeli obkrožati planet. »Marsikdo je rekel, da družba Costa Crociere molči. Poročanje je bilo včasih neobjektivno, nekateri pa so že izrekali sodbe, čeprav za to niso pristojni. Mi smo se v glavnem pogovarjali s pristojnimi organi, saj bo odgovornosti razčistilo sodstvo,« se je glasil Onoratov zagovor. Dejal je, da je imela nesreča tudi zelo hude psihološke posledice - za potnike, svojce in člane posadke. Sočasno je morala družba preprečiti izliv goriva v morje. »Tisoč naših je dan in noč zasledovalo te cilje,« je dejal. Gorivo se ni izlilo, toda draga, zahtevna in uspešna akcija ni močno odmevala v časopisih. Po Onoratovih besedah je več neodvisnih organov na osnovi analiz potrdilo, da morje ni onesna- ženo. Zdaj je na vrsti odstranjevanje re-likta. »To je edinstven kiklopski načrt, pri katerem so sodelovali izvedenci italijanskega pomorskega registra RINA, družb Costa, Carnival in Fincantieri ter raznih univerz. Izvajalca bosta družbi Titan (ZDA) in Micoperi (Italija).« Onorato je podčrtal, da so na ladjah spoštovali vse varnostne predpise in zdaj bodo šli še dlje. Vajam na krovu posvečajo še večjo pozornost, nov računalniški sistem pa omogoča stalno nadzorovanje predvidene rute. Poveljnik bo še naprej odločal, na kopnem pa bodo opazili vsakršno spremembo. »Odgovorni smo za 24.000 delovnih mest in milijardni promet. Močna družba si lahko opomore tudi po tako hudem udarcu,« je prepričan. Januarski dogodki so načeli sloves družbe, ki je pozimi utrpela 50-odstotni upad števila rezervacij, nakar se je slika izboljšala. Aprila so ob krepkem znižanju cen zabeležili za 25 odstotkov več rezervacij kot lani v tem času. Leta 2014 pa bodo krstili velikanko med velikankami, ladjo Super Costa za 4928 potnikov. (af) gabrovec - 110-letnica društvene gostilne Skrb za gostilno in vso vas Konec tedna pripravljajo veliko praznovanje - Pogovor z Lorenzom Bredo, ki vodi 50-člansko gabrovško zadrugo Konec tedna bo v Gabrovcu ve- no pa bo poskrbela naša gostilničar- lik praznik. Tamkajšnja Društvena gostilna slavi namreč 110-letnico obstoja in društveni odbor je sklenil ta pomemben dosežek obeležiti z bogatim dvodnevnim programom. Devetčlanski odbor od leta 2001 vodi 33-letni domačin Lorenzo Breda, gabrovška zadruga pa šteje petdeset članov. Predsednik Breda, kako ste si zamislili praznik? Dvodnevni praznik se bo začel v soboto ob 19. uri s priložnostnim programom, sledilo bo odprtje razstave Extempore Pliskovica 2012. V večernih urah bo ples z ansamblom Kraški muzikanti. Na sobotni dan bo tudi odprtje kioskov, s katerimi želimo ovrednotiti delo kmetov ter obrtnikov iz naše vasi in bližnje okolice. S svojimi proizvodi bodo prisotni vinogradniki, sirarji, čebelarji, zeliščarji, pa tudi nekateri umetnostni obrtniki, kot recimo kiparji. Kioski bodo odprti tako v soboto kot v nedeljo, za toplo hra- ka Valentina Leghissa. V nedeljo se bo program začel že ob 17. uri, ko bomo vaščani odšli na začetek vasi in tam sprejeli proseško godbo na pihala. Skupaj bomo nato v sprevodu prišli do društvene gostilne, to pa v spomin na stare čase, ko so vaščani za velike praznike gostili godbo iz sosednje vasi in jo slovesno pospremili v vas. Ob 18. uri sledi koncert Godbenega društva Prosek, zvečer pa bodo igrali Tri prašički. Naj pri tem poudarim, da poteka celotni praznik pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. Kaj je pomenila in pomeni Društvena gostilna za domačo vas? Naša gabrovška zadruga je ena izmed štirih še obstoječih tovrstnih zadruga na Tržaškem. V preteklosti je zadruga opravljala dragoceno vlogo podpornice domačih kmetov, saj je odkupovala vino. Naj omenim, da delujejo ostale tri zadruge na Kontove-lu, Proseku in na Opčinah. Lorenzo Breda Danes pa si želimo, da bi Društvena gostilna bila središče in kohezij-ska sila vasi, redno in požrtvovalno sami ali z drugimi krajevnimi dejavniki organiziramo pobude in razne dejavnosti, tako da ohranjamo našo vas živo. Kako pa današnja gospodarska kriza vpliva na poslovanje? Rad poudarjam, da so naši računi pozitivni in se moram pri tem zahvaliti tudi naši gostilničarki Valentini Leghis-sa in možu Walterju. Da bi bila še posebno poletna ponudba bogatejša, smo na primer pred nekaj leti na dvorišču uredili prostor za žar, kar se je izkazalo za zadetek v črno. S tem hočem povedati, da je lahko krizni čas tudi izziv ali trenutek za razmislek o tehtnih smernicah dela. In načrti za prihodnost? Kar nekaj jih je. Pred kratkim smo z Občino Zgonik predstavili prošnjo za vpis v seznam zgodovinskih lokalov, s pomočjo občine in Pokrajine Trst bomo na društvenem dvorišču postavili igrala za otroke, tako da bo kraj postal prijaznejši tudi do najmlajših. Načrtujemo še prenovo zgornjih prostorov društvene gostilne, kjer bomo uredili sobe. Naš načrt je zahteven in obenem preprost: delati za razvoj društvene gostilne in vasi! Konzulka Sigrid Berka pri županu in prefektu Sigrid Berka, avstrijska generalna konzulka v Milanu, se je včeraj mudila na obisku v Trstu. Diplomatko sta spremljala častni konzul v Trstu Franco Gropaiz in generalni sekretar Srednjeevropske pobude Gerhard Pfanzelter. Na tržaškem županstvu jo je sprejel župan Roberto Cosolini, sledil pa je tudi sprejem pri prefektu Alessandru Giacchet-tiju. Govor je bil o potrebi po boljših železniških povezavah med Trstom in Avstrijo in povečanju kulturnih, znanstvenih, trgovskih in drugih izmenjav. Cosolini je tudi napovedal, da se bo junija mudil na Dunaju na odprtju razstave slikarja Rudolfa Kalvacha, ki se je sicer rodil na Dunaju, a je živel v Trstu. Giacchetti pa je med drugim spomnil, da bo 13. junija prefektura gostila srečanje zunanjih ministrov Srednjeevropske pobude. Danes spominski dan proti terorizmu Leta 2007 so v Italiji uvedli spominski dan proti terorizmu. Krajša svečanost bo danes tudi v Trstu in sicer ob 10. uri na trgu pred palačo Ferdinandeo, ki so ga poimenovali po padlih v Nassiriyji. Žrtvam terorističnih napadov se bodo poklonili predstavniki prefekture in krajevnih javnih uprav. CGIL proti komisarski upravi ustanove ATER Sindikat CGIL nasprotuje napovedani komisarski upravi zavoda za neprofitna stanovanja ATER, ki ga namerava izvesti deželna uprava. Tržaški tajnik Adriano Sinco-vich je v tiskovnem sporočilu še enkrat poudaril, da pogreša načrt za reformiranje tega zavoda, ki bi izboljšal financiranje in upravljanje neprofitnih gradenj. Marija Merljak zadnjič gostja v Šempolaju SKD Vigred vabi danes, 9. maja, ob 18.30 v Štalco v Šempolaju na predavanje oziroma delavnico z naslovom »Zdravje je naša odločitev«. V goste prihaja spet strokovnjakinja za zdravo prehrano Marija Merljak, ki bo občinstvo seznanila o alergijah v poletnem času ter zdravi prehrani za nosečnice, doječe matere in otroke od zibelke do univerze. Z današnjim večerom se zaključujejo mesečna srečanja s strokovnjakinjo. V Gropadi okrogla miza o Tomizzi in Krasu Skd Skala iz Gropade in Skupina 85 prirejata v petek zanimivo srečanje o Fulviu Tomizzi, italijanskem pisatelju, ki se je rodil leta 1935 v Umagu, umrl pa leta 1999 v Trstu. Okrogla miza z naslovom Tomiz-za in Kras - Spomini prijateljev bo potekala v prostorih slovenskega kulturnega društva Skala v Gropa-di ob 20.30. Na večeru bodo spregovorili Milan Rakovac, Marino Vocci in Sandi Volk, odlomke Tomizzevih romanov pa bo prebrala Patrizia Vascotto. Ljubiteljem književnosti in radovednežem nasploh se obeta enkratna priložnost, da od blizu spoznajo pomemben lik, ki je v prejšnjem stoletju deloval na našem teritoriju. Film Shame v Mieli V gledališču Miela se nadaljuje niz Film Outlet, ki ponuja projekcije filmov v izvirniku. Danes ob 19. in 21.30 bo na sporedu film Shame (v angleščini z italijanskimi podnapisi): režiral ga je Steve McQueen, v glavni vlogi 30-letnega Američana, ki ne zna nadzorovati svojega spolnega življenja, pa Michael Fassbender (za to vlogo je beneški Mostri prejel pokal Volpi). / TRST Sreda, 9. maja 2012 1 1 šolstvo - Pozitivno mnenje tržaškega občinskega odbora Pri Sv. Jakobu kmalu slovenski vrtec Piki Jakob? Predlog o poimenovanju je novembra lani iznesel šolski svet šentjakobske večstopenjske šole Če se do danes ne bo nihče pritožil, bo z jutrišnjim dnem sklep tržaškega občinskega odbora, s katerim slednji daje pozitivno mnenje o predlogu poimenovanja slovenskega državnega otroškega vrtca pri Sv. Jakobu po Pikiju Jakobu, junaku pravljice Kajetana Koviča, postal izvršilen. Sklep je občinski odbor soglasno sprejel preteklega 19. aprila, trenutno pa je objavljen na internetni oglasni deski na spletni strani Občine www.retecivica.trieste.it, kjer bo na ogled ravno do danes. S tem se je občinski odbor pozitivno odzval na prošnjo šolskega sveta Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu po poimenovanju vrtca v Ul. Frausin 12 po junaku dela Kajetana Koviča. Šolski svet je sklep s tem v zvezi sprejel 23. novembra lani, 11. januarja letos pa ga je posredoval Uradu za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino. Vodja urada Tomaž Simčič je predlog šolskega sveta 7. februarja letos posredoval Občini Trst, točneje odborni-štvu za šolstvo, univerzo in raziskovanje, občinski odbor pa je, kot že rečeno, na svoji seji 19. aprila po obrazložitvi od-bornice za šolstvo Antonelle Grim soglasno sprejel sklep, s katerim daje pozitivno mnenje o predlogu. Kdo je Piki Jakob? Kot že rečeno, gre za junaka pravljice Kajetana Koviča Moj prijatelj Piki Jakob: protagonist dvajsetih zgodb, ki sestavljajo knjigo, ki je prvič izšla leta 1972, je plišasti medvedek, Plišasti medvedki v šentjakobskem vrtcu: po enem od njih, junaku pravljice Kajetana Koviča, utegne biti vrtec tudi kmalu poimenovan kroma ki obiskuje medvedjo šolo, živi pa kar pri svojem učitelju, majhnem dečku, in njegovi družini. Šolski svet Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu se je odločil predlagati poimenovanje po Pikiju Jakobu v letu, ko je Kajetan Kovič praznoval 80. življenjski jubilej (rojen je bil namreč leta 1931), v prepričanju, kot piše v izvlečku zapis- nika, da je »mali medvedek Piki Jakob zelo primeren lik, ki se lahko na učinkovit način približa otrokovi osebnosti in postane njegov simbolični prijatelj, še posebej tistih otrok, ki potrebujejo velike čustvene topline in varnosti. Samo ime Piki nas spominja na nekaj drobnega in majhnega, kar je povsem v sozvočju s stopnjo otroškega vrtca, medtem ko je drugi del imena - Jakob - vezan na okolje, v katerem deluje vrtec.« Utemeljitev, ki jo je dal šolski svet, je prisotna tudi v besedilu sklepa občinskega odbora, tako da, če ne bo zapletov, bodo pri Sv. Jakobu kmalu imeli Otroški vrtec Piki Jakob. (iž) V petek sprejem za prof. Leljo Rehar Sancin Neutrudna profesorica Lelja Rehar Sancin bo v petek slavila visok življenjski jubilej. Nekatera društva in ustanove, s katerimi je v svojem bogatem življenju sodelovala, jo bodo počastili na javnem srečanju, ki bo v petek, 11. maja, v Narodnem domu. To bo tudi priložnost za predstavitev njene knjige Nojevo pero, ki je v teh dneh izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Pogovor s slavljenko, o knjigi in njenem življenju, bo vodila Bogomila Kravos, za glasbeni utrinek pa bo poskrbel kitarist Ivan Suppani, učenec iz razreda prof. Marka Fe-rija (Glasbena matica). Srečanje s slavljenko prirejajo Društvo slovenskih izobražencev, Glasbena matica, Narodna in študijska knjižnica, Primorski dnevnik, Slovenski klub, Slovensko stalno gledališče in ZTT. Pričetek ob 17.30. Izrael od leta 1948 do današnjih dni V muzeju tržaške judovske skupnosti Carlo in Vera Wagner (Ul. del Monte) bodo danes predstavili knjigo »Israele - Dal 1948 a oggi«, ki je izšla pri založbi Beit. Obsežno publikacijo je uredil angleški zgodovinar Colin Shindler, docent za izraelske študije na londonski univerzi, ki je italijansko izdajo obogatil tudi s tremi poglavji o najbolj aktualnem izraelskem dogajanju. Predstavitve, ki se bo pričela ob 18. uri, se bodo udeležili tudi Anna Foa z rimske univerze La Sa-pienza ter Valerio Fiandra in Mauro Tabor. licej f. prešeren - Zaključek projekta »Biodiversity« -pomen različnosti Na Liceju Franceta Prešerna se bo danes sklenil projekt Biodiversity: the Importance of being Different, ki je bil namenjen 2.C razredu jezikovnega liceja oz. 15 dijakinjam in dijakom. Za znanstveno področje projekta skrbi na Prešernu profesorica naravoslovja Valentina Korošec, koordinatorka pa je prof. Melita Valič. Pri projektu sodeluje tudi 2.C razred oz. 28 dijakinj in dijakov Liceja uporabnih znanosti Malignani iz Vidma s profesoricama Donatello Sa-vonitto (angleščina) - koordinatorko na videmski šoli - in Danielo Novel (naravoslovje) na čelu. Projekt je stekel že na začetku letošnjega šolskega leta in se je zgledoval po podobni izkušnji, ki jo je licej Prešeren doživel skupaj z licejem Dante Alighieri iz Trsta (projekt Dante meets Pre-šern). Po uvodni fazi, ki je potekala po razredih na posameznih šolah, sta šoli v prvem polletju poskrbeli za dve srečanji: prvo je potekalo 9. novembra lani na Prešernu in so se ga udeležili tudi dijaki in dijakinje liceja Malignani, drugo pa 29. novembra v Vidmu na liceju Malignani. Po uvodnem delu v razredu in na domačem »terenu«, je v drugem polletju steklo že novo srečanje, in sicer 27. aprila na šoli ISIS Malignani oz. v parku v okolici Vidma, danes, 9. maja, pa bo sklepno srečanje v Trstu. V dopoldanskih urah (od 9. do 11.30) se bodo dijaki zbrali na travniku pri Sinhrotronu v Bazovici, v popoldanskem času (od 14. ure dalje) pa se bodo pomaknili v laboratorije na Liceju Franceta Prešerna, kjer bodo primerjali zbrane podatke. Dijaki in dijakinje so v vsem tem času razvijali kulturo sprejemanja različnosti v družbenem in naravnem kontekstu kot vrednoto in bogastvo. Cilj projekta je namreč hvalevreden, saj si prizadeva, da bi dijaki in dijakinje znali vzpostaviti dialog med lastno in drugo kulturo ob odklanjanju predsodkov in odpiranju k mednarodnim stikom, da bi se znali pogovarjati s partnerjem tudi v tujem jeziku ob izkazovanju radovednosti in vedo-željnosti v odnosu do drugega in da bi znali opazovati, opisovati ter analizirati naravne in umetne pojave v naravi ter prepoznati v različnih oblikah tako pojem sistema kot pojem kompleksnosti. Projekt je od mladih udeležencev zahteval uporabo različnih metod in učnih prijemov. Z jezikovnega in medkulturnega področja so se na primer posluževali »brainstorminga« za iskanje idej za skupno delo, veliko je bilo skupinskega dela za izdelavo powerpointov za predstavitev lastne šole in mesta v angleškem jeziku, naposled pa je bila na vrsti še skupna refleksija o preživeti izkušnji. Z znanstvenega področja pa so se mladi lotili preučevanja naravnega okolja v dveh različnih teritorialnih kontekstih in izvajanja preprostih eksperimentalnih dejavnosti ob primerjavi in kritični analizi. slovensko dobrodelno društvo - Na občnem zboru Potrjen upravni odbor V letošnjem proračunu 45.000 evrov prihodkov, a tri petine gredo za davke in upravne stroške Slovensko dobrodelno društvo, ki od leta 1948 deluje v Trstu, je na nedavnem občnem zboru pregledalo minulo poslovno leto in po treh letih izvolilo vodstvene organe. Upravni odbor je bil v celoti potrjen. V njem so predsednik Ivo Jevni-kar, podpredsednik Aljoša Vesel, tajnica Silva Gašperčič, bla-gajničarka Jolanda Zudetič in članice Vera Čok, Tatjana Corsi in Veronika Gerdol. Pač pa je bil prenovljen nadzorni odbor. Predsednica je ostala Eva Vesel, novi članici pa sta Mara Petaros in Sara Superina. Na občnem zboru je tajnica prebrala zapisnik lanskega zbora in poročilo o opravljenem delu. Predsednik se je zahvalil bivšima nadzornikoma Jožku Gerdolu in Antonu Gašperčiču ter vsem odbornikom za požrtvovalno in redno delo, zaustavil pa se je pri vidnejših pobudah, kot sta pomoč potrebni šoloobvezni mladini ter podelitev 25. študijskih nagrad in štipendij Mihael Flajban ter štipendije Irena Srebot-njak zaslužnim in potrebnim univerzitetnim študentom. Ugo- tovil je, da se socialna stiska očitno veča, prihodki Slovenskega dobrodelnega društva pa so premajhni, da bi lahko koreni-teje posegalo. Kot je poudarila blagajničarka, gre v pretežni meri za stanarine, ki jih SDD prejema za oddajanje nepremičnin, ki jih je pred dolgimi leti dobilo od dobrotnikov. Prostovoljnih prispevkov je malo, davki in stroški pa naraščajo. Tako je lahko v proračun za leto 2012 zapisala dobrih 45.000 evrov prihodkov, vendar bo od te vsote šlo nad 27.000 evrov za davke, upravo, amortizacijo in druge stroške, le nekaj nad 18.000 evrov pa bo porazdeljenih med potrebno mladino. Člani SDD so soglasno odobrili poročila in finančne dokumente ter izmenjali misli o možnih ukrepih za boljše opravljanje poslanstva SDD. Pozdrav so občnemu zboru prinesli nova predsednica sorodne organizacije Slovenske Vincencijeve konference Ivica Švab in vodilni predstavnici Združenja prostovoljcev Hospice Adria Onlus Milena Rebula ter Branka Sulčič. šolstvo - Skupna ekskurzija dijakov licejev Prešeren in Galilei v slovensko Istro Odkrivali so zanimivosti Sečoveljskih solin in lepoto znamenitih fresk v Hrastovljah V četrtek, 26. aprila, so se dijaki in dijakinje 1. klasičnega liceja, 3. A in 3. B razreda Liceja Franceta Prešerna skupaj s svojimi vrstniki iz 3. A razreda liceja Galileo Galilei podali na celodnevno ekskurzijo v Krajinski park Sečoveljske soline in Hrastovlje v spremstvu profesorjev Gio-vannija Rizzija, Darje Betocchi in Sonje Zupančič. V sečoveljskem parku Lera so od prijazne vodičke spoznali postopek pridobivanja naravne soli in se soočali s trdim, a donosnim delom solinarjev, ki že osem stoletij pridobivajo sol na isti, naraven način. V Hrastovljah pa so dijaki liceja Galilei prisluhnili mladim Ciceronom 1. klasičnega liceja, ki so jim s pomočjo nekaterih vrstnikov iz 3. A in 3. B razreda predstavili znamenite freske Janeza iz Kastva. Ekskurzija se je odvijala v okviru pro- Ekskurzija je jekta, ki je nastal na pobudo profesorice spadala v okvir Renate Brovedani in bo v naslednjih šol- projekta skih letih postal stalnica: namen profe- medsebojnega sorjev obeh šol je namreč nuditi svojim di- sooča nja in jakom priložnost za skupen stik ter med- spoznavanja sebojno soočanje in spoznavanje. 12 Sreda, 9. maja 2012 KULTURA / arhitektura - Nova Narodna in Univerzitetna knjižnica v Ljubljani Na natečaju za gradnjo NUK II prepričali Bevk Perovic arhitekti Pri projektu najbolj vzbuja pozornost način, kako predstavlja univerzo v mestu in državi Na javnem arhitekturnem natečaju za novo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani je ocenjevalno komisijo prepričal avtorski tim Bevk Perovic arhitekti. Prvonagrajeni projekt izpolnjuje vse programske zahteve, pozornost pa najbolj vzbuja način, kako predstavlja univerzo v mestu in državi. Ta je primerljiv s simbolično močjo bližnje Plečnikove knjižnice. Ocenjevalna komisija je ugotovila, da velika večina predlogov obravnava konstrukcijo stavbe kot manj pomemben del projekta, ne pa kot temelj arhitekturnega reda, merila, ritma in s tem kot izhodišče zunanjega izraza in oblikovanja notranjega prostora. Prvonagrajeni projekt je (na posnetku maketa, foto ZAPS), kot so sporočili z Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, tudi v tem pogledu izjema. Projekt v izhodišču ne prisluhne samo arhitekturnemu in arheološkemu kontekstu, temveč v ospredje postavi vlogo nove knjižnice kot jedra univerzitetne mreže in mestnega življenja v celoti. Z mislijo na večinske uporabnike nove knjižnice, torej študente, stavbo odpre z vhodom nasproti Filozofske fakultete, vhod z Emonske pa poišče navezavo s Plečnikovo knjižnico. Osrednjo čitalnico oblikuje kot sodoben, razgiban prostor z različnimi vrstami manjših čitalniških prostorov in mest, hkrati pa jo spremeni v veliko "sobo knjig". "Projektna rešitev, ki pretežno upošteva konser-vatorska priporočila, predvideva arheološko etažo kot vhodni nivo, v katerem je lociran del javnega programa knjižnice. Upoštevanje rimskih ostalin se odraža v prostorski zasnovi stavbe, ki v skladu s pogoji natečaja mestni ulici s križiščem ohranja prosti, pa tudi v zastekljenih prostorih, postavljenih med rimske zidove v notranjosti inzul," je med drugim ocenila komisija. Ker so različne funkcije knjižnice ločene druga od druge, to ne omogoča le preprostega prehajanja iz enega sektorja v drugega, ampak tudi določeno stopnjo prožnosti z vidika prihodnje uporabe in glede razvoja projekta. "Glede na nedoločno prihodnost knjižnice v digitalni dobi vgrajena prožnost povečuje prilagodljivost knjižnice različnim načinom uporabe, hkrati pa ji omogoča optimizacijo vloge javne ustanove, ki je na široko odprta družbi," piše v opisu zmagovalnega projekta. Komisija se je strinjala, da bo s prvonagrajenim natečajnim projektom za NUK II Ljubljana pridobila sodoben, tehnološko moderen in uporabno fleksibilen objekt knjižnice, ki združuje izvirne arhitekturne in urbanistične kakovosti s spoštljivim odnosom do kulturne dediščine. Natečaj za NUK II je naletel na velik odziv ne le domače, ampak tudi mednarodne strokovne javnosti. Mednarodna strokovna komisija je ocenjevala 120 prispelih elaboratov. Za izgradnjo nove stavbe nacionalne knjižnice je bila že leta 1989 izbrana rešitev arhitekta Marka Muši-ča s sodelavci, vendar do realizacije ni prišlo. Po večkratnih menjavah in spremembah projektne dokumentacije je visokošolsko ministrstvo kot investitor projekta ocenilo, da je izbrani projekt arhitekturno, oblikovno, vsebinsko in funkcionalno vprašljiv. Vlada je decembra 2009 soglašala s predlogom ministrstva za razvezo vseh pogodb in pripadajočih aneksov v zvezi z gradnjo, ministrstvo pa je nato decembra lani objavilo nov mednarodni arhitekturni natečaj. knjiga - 32 let po smrti Lennonova pisma tudi v slovenskem prevodu Po 32 letih od nasilne smrti člana li-verpoolske četverice Beatles Johna Len-nona bosta britanska založba Weiden-feld&Nicolson in ameriška Little, Brown&Company jeseni izdali glasbenikova pisma. Projektu se pridružuje tudi založba Modrijan, ki bo poskrbela, da bo istočasno z angleško različico izšel tudi slovenski prevod. Lennonova pisma so dolgo veljala za skrivnost, kasneje so se začela pojavljati na dražbah. Uradnemu Len-nonovemu piscu biografije Hunterju Da-viesu je uspelo izslediti večino od njih. V pričujoči zbirki jih bo objavljeno približno 290. Pisma bodo zanimiva tako za laične ljubitelje rocka kot za glasbene poznavalce in zgodovinarje, ki bodo z njimi dobili možnost vpogleda v način razmišljanja ene največjih osebnosti 20. stoletja. John Lennon se je rodil 9. oktobra 1940. Leta 1960 sta s Paulom McCart-neyjem ustanovila skupino The Beatles, ki je zaznamovala 60. leta prejšnjega stoletja in prodala prek milijardo plošč po svetu. Po razpadu skupine je nadaljeval izredno uspešno samostojno kariero. glasbeni festival Na Drugi godbi tudi letos glasbeniki z različnih koncev sveta V Ljubljani se je včeraj začel mednarodni festival Druga godba, ki bo že 28. zapored pripeljal glasbenike z različnih koncev sveta. V Klubu CD ga je odprla francoska skupina Moriarty, zmes irske tradicionalne glasbe, countryja in bluesa. Do 26. maja bo sledilo še pet koncertnih večerov, med nastopajočimi bo ponovno portugalska skupina Madredeus. Eden od vrhuncev letošnje izvedbe bo v Veliki Britaniji delujoči Kolumbijec Quantic, ki bo jutri nastopil z britansko soul divo Alice Russell in novo zasedbo Combo Barbaro. Dva dni kasneje bo občinstvo po zaslugi Druge godbe spet lahko slišalo portugalsko zasedbo Madredeus, tokrat z novo pevko Beatriz Nu-nes. Po nekajdnevnem premoru bo festival 22. maja postregel z dokumentarnim filmom o finskem harmonikarju Kimmu Poh-jonenu. Na tradicionalnem afriškem večeru 24. maja bo mogoče spoznati plesno atrakcijo iz Tanzanije Jagwa Music, ki evropske odre osvaja s svojo groovy godbo, imenovano mchiruku. Istega večera pa se obeta še "latino-afriški žur" z Aureliom Martine-zom iz Hondurasa in zasedbo The Garifuna Soul Band. Uradno se bo Druga godba poslovila 26. maja, ko bo kot edina slovenska predstavnica nastopila Irena Tomažin, za zaključek pa bodo poskrbeli turški duo Erkan Ogun na kitari in Derya Tiirkan na mali turški violini kemanče ter mojstrica sev-dalink iz BiH Almira z zasedbo. Dodatni koncert bo 11. junija, ko bo v Cankarjevem domu v okviru festivala Nasmeh Koreje gostovala južnokorejska zasedba Tori Ensemble. fojda - Portreti fotografa Danila De Marca Velik uspeh Poti pajkovih gnezd Odmevna pobuda domače občinske uprave in združenja nekdanjih partizanov VZPI-ANPI Pešpot na grad Zucco nad Fojbo je še kar strma, kljub temu pa je v tem času v obnovljenem gradu zelo živahno. Za to nosi nosi zaslugo razstava portretov (foto NM) italijanskih in evropskih partizanov, ki so delo furlanskega fotografa Danila De Marca. Razstava je plod sodelovanja med Občino Fojdo, združenjem partizanov VZPI-ANPI ter nekaterimi javnimi ustanovami in lokalnimi društvi. Razstava je do 26. avgustana ogled le ob sobotah, nedeljah in praznikih med 10. in 19. uro. Na ogled so tudi portreti partizanov iz naših krajev kot sta na primer Lojza Bajt iz Utane in Lojzi Ka-pun s Proseka, na videoposnetku pa smo med drugim opazili tudi fotografiji Antona Vratuše in Cirila Zlobca. Na odprtju razstave je domači župan Cristiano Shaur-li poudaril plemenito sporočilnost razstave, ki nosi naslov po pripovedi italijanskega pisatelja Itala Calvina, ki je bil tudi sam partizan. Na odprtju je igralec Massimo Somaglino prebral nekaj odlomkov iz romana Itala Cal-vina Pot pajkovih gnezd, kar je tudi naslov razstave. Krajevna občinska uprava na tihem upa, da si bo razstavo na gradu Zucco ogledal tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, ki bo konec maja na obisku v tistih krajih. Napolitano bo namreč takrat obiskal Topli vrh pri Porčinju, ki se nahaja na ozemlju občine Fojda. (NM) poezija - Pesniška zbirka Elene Cerkvenič Sapor di.vini razmislek o aktualnih temah Pred kratkim je na knjižne police knjigarn prišla druga pesniška zbirka naše pesnice Elene Cerkvenič, ki je tokratno delo naslovila Sapor di.vini. Knjigo, v kateri je zbranih približno 40 pesmi, je izdala založba Ibiskos Editrice Risolo, gre pa za izbor italijanskih pesmi, ki še niso bile objavljene. Cerkveničeva nam je zaupala, da ima pripravljeno tudi zbirko slovenskih pesmi, ki jo je naslovila Ne.dična freska, vendar pa pesnica do zdaj še ni našla založnika, ki bi bil pripravljen izdati njeno zbirko. Pri drugi pesniški knjigi v italijanščini pa gre za zbirko, ki je razdeljena na več ciklov, v katerih se sprva odmaknjeni lirski subjekt vse bolj razgalja, odkriva lastno intimo in se z njo spoprijema. Navdih za svojo poezijo je avtorica črpala tako pri velikem Danteju Alighieriju kot tudi pri Francetu Prešernu. Prav Dantejeva Božanska komedija je avtorico dotične pesniške zbirke nagovorila k premišljevanju, da v naslov vključi metaforo di.vini, ki bi jo lahko interpretirali tako s pridevnikom božanski kot tudi s samostalnikom vino. Naj povemo, da pesmi, v katerih je moč brati o družbeno-angažiranih temah, erotiki, kulinariki ... , izdajajo hkrati izredno subtilnost in neizmerno ustvarjalno moč. Delo je v svojem bistvu metaforika, ki jo pesnica utemeljuje z argumentom, da je v svoje delo čisto nehote vključila tako italijanski kot slovenski svet. Slovenstvo naj bi bilo prisotno v pesmih Al tiglio, A Dra-gotin Kette in Dragi medo. Družbena angažiranost je prisotna v kar lepem številu pesmi, v katerih Cer-kveničeva govori o življenju sodobnega človeka, ki je ujet v potrošniško filozofijo, sicer pa se pesnica dotika tudi naše odvisnosti od medijev. Skratka, pri pesniški zbirki Sapor di.vini gre za delo, v katerem pesnica nagovarja sodobnega bralca k premišljevanju o aktualnih temah. Zbirko je mogoče kupiti v vseh večjih mestnih knjigarnah, za njo pa je treba odšteti 10 evrov. (sč) www.primorski.eu1 / SVET Sreda, 9. maja 2012 13 grčija - Potem ko voditelju Nove demokracije Samarasu ni uspelo oblikovati koalicije Mandat za sestavo vlade levičarski Sirizi Njen voditelj Cipras za zavrnitev varčevalnih ukrepov, kijih je Grčija sprejela v zameno za posojilo EU in IMF ATENE - Grški predsednik Karolos Papuljas je včeraj mandat za sestavo nove grške vlade podelil predsedniku levičarske stranke Siriza Aleksisu Ciprasu. Slednji je v televizijskem nagovoru že poudaril, da bi morala nova vlada zavrniti vse varčevalne ukrepe, ki jih je Grčija sprejela v zameno za posojilo EU in IMF za izhod iz globoke krize. Cipras je mandat za sestavo vlade, za kar ima sedaj na voljo tri dni časa, prejel, potem ko voditelju konservativne Nove demokracije Antonisu Samarasu v ponedeljek ni uspelo oblikovati koalicije. Nova demokracija se je na nedeljskih parlamentarnih volitvah uvrstila na prvo mesto, Si-riza pa, z 52 sedeži v 300-članskem parlamentu, na drugo. 37-letni Cipras je sprejem mandata za sestavo vlade označil za zgodovinski trenutek za levico in za veliko odgovornost. Poudaril je, da bo tridnevni rok izkoristil za sestavo kabineta, ki bo zavrnil barbarske varčevalne ukrepe, na katere so Atene pristale v zameno za pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). "Volivci so odločno glasovali proti barbarski politiki dogovorov o posojilu. Odpovedali so načrte za 77 novih varčevalnih ukrepov v juniju, načrte, zaradi katerih bi brez službe ostalo 150.000 javnih uslužbencev, in dodatne ukrepe v višini 11,5 milijarde evrov," je v nagovoru dodal Cipras. "Izkoristili bomo vse možnosti za dosego dogovora, predvsem s silami na levici," je že pred tem povedal Cipras. Tako se je že včeraj sestal z voditeljico komunistov (KKE) Aleko Paparigo, ki pa s Sirizo najverjetneje ne bo želela sodelovati, ter z vodjo manjše Demokratične leve stranke Fotisom Kuvelisom, ki jo večinoma sestavljajo nekdanji člani in poslanci Sirize. Prav tako se Cipras namerava sestati z nekdanjim socialističnim ministrom Luko Kacelijem, ki je marca zaradi nasprotovanja zadnjemu paketu varčevalnih ukrepov oblikoval lastno stranko. Siriza namerava po navedbah njenega tiskovnega predstavnika Panosa Skurletisa zavrniti dogovor z EU in IMF, prizadevala pa si bo za dogovor s članicami unije s ciljem, da ogromen grški dolg postane bolj vzdržen. Novo vlado morajo Grki oblikovati do 17. maja, sicer bodo sledile nove volitve. KKE je včeraj že dala vedeti, da ne namerava sodelovati v nobeni koalicijski vladi. Sicer pa tudi če Sirizi skupaj z drugimi strankami, ki nasprotujejo reševalnemu paketu za Grčijo, uspe premostiti razlike, ne morejo zasesti več kot 151 sedežev v300-članskem parlamentu, kar pomeni le zelo šibko večino. "Vse kaže na nove volitve v juniju," je tako včeraj že zapisal časnik Rizospa-stis. A na drugi strani nekateri ustavni strokovnjaki trdijo, da bi bilo vlado pogojno moč sestaviti tudi z zgolj 120 poslanci, odvisno od števila poslancev, ki bi bili na dan glasovanja o zaupnici navzoči v parlamentu. Po mnenju časnika Etnos je edina možnost za oblikovanje vlade dogovor Si-rize in Demokratične leve stranke o skupnem kandidatu za premiera, ki bi ga lahko podprli tretje uvrščeni na volitvah, socialisti (Pasok). Grški volivci so na nedeljskih parlamentarnih volitvah močno kaznovali doslej vladajočo koalicijo Nove demokracije in Pasoka, ki sta sprejeli ostre varčevalne ukrepe v zameno za mednarodno pomoč. Socialisti in konservativci so skupaj zbrali 32,1 odstotka glasov, medtem ko so jih leta 2009 zbrali 77,4 odstotka. Izid volitev je povzročil preplah na mednarodnih trgih in številni analitiki svarijo, da hude gospodarske krize v Grčiji še zdaleč ni konec. (STA) Grški predsednik Karolos Papuljas (desno) podeljuje mandat za sestavo vlade predsedniku levičarske stranke Siriza Aleksisu Ciprasu ansa finančni trgi Grčija potopila borze FRANKFURT, BRUSELJ -Osrednje evropske borze so včerajšnji trgovalni dan sklenile v negativnem območju. Tečaje delnic je navzdol potisnila zaskrbljenost vlagateljev, da Grčiji po parlamentarnih volitvah ne bo uspelo sestaviti vlade, ki bi državo obvarovala pred finančno katastrofo. Skrbi jih tudi izid francoskih predsedniških volitev. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj v Bruslju pozval, naj se "svež veter", ki je zapihal v nekaterih članicah EU, izkoristi za zagotovitev rasti v Evropi. Ob tem je spomnil, da komisija že dve leti spodbuja dvotirni pristop ter poudarja, da ni rasti brez stabilnosti in stabilnosti brez rasti. Zaradi nastalih razmer po volitvah se bodo voditelji članic EU 23. maja sestali na izrednem zasedanju v Bruslju, ki bo po pričakovanjih osredotočeno na zagon rasti in zaposlovanja. Datum neformalne večerje voditeljev članic unije je včeraj po twitterju sporočil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Voditelji se bodo sicer 28. in 29. junija sestali na rednem zasedanju v Bruslju. v pismu Hollandeu: Območje na najine nujne odločitve eu - Nemška kanclerka vabi novega francoskega predsednika k sodelovanju Merklova evra čaka BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj pisala zmagovalcu francoskih predsedniških volitev Fran-coisu Hollandeu, pri čemer je poudarila, da območje evra čaka, da voditelja skupaj sprejmeta "nujne odločitve" za razrešitev dolžniške krize. Hollandeov predstavnik je medtem prepričan, da bosta voditelja uspela premagati razlike glede fiskalnega pakta. "Na Nemčiji in Franciji je, da sprejmeta nujne odločitve za EU in območje evra, da pripravita družbo na prihodnost ter zaščitita in okrepita blaginjo," je v pisni čestitki ob izvolitvi Hollandeu zapisala Merklova. Kanclerka je v pismu, ki ga je objavil njen urad, novoizvoljenega francoskega predsednika opozorila, da oblast v drugem največjem evropskem gospodarstvu prevzema "v času, polnem izzivov". "Prepričana sem, da se bo z najinim sodelovanjem že tradicionalno tesno prijateljstvo obeh narodov še okrepilo in poglobilo," je izpostavila. Pri tem je spomnila na 50. obletnico elizejske pogodbe, ki jo Angela Merkel Francois Hollande ansa bosta državi obeležili januarja prihodnje leto. "Veselim se najine skupne poti sprejemanja odgovornosti za Evropo in dela v dobro vseh držav v Evropi," je še zapisala Merklova. Berlin sicer vztraja pri stališču, da revizije fiskalnega pakta, za katero se zavzema Hollande, ne bo. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je tako včeraj v Berlinu spomnil, da je v območju evra prišlo do odločitve, da se politiki zadolževanja naredi konec. "In tako mora tudi ostati," je dejal. ansa "Prav je, da hkrati ustvarjamo tudi pogoje za gospodarsko rast. Prav zato moramo fiskalnemu paktu, katerega cilj je zmanjšati javne dolgove držav, dodati še pakt za rast, ki bo omogočil vzpostavitev večje konkurenčnosti," je menil nemški minister. "Prepričan sem, da nam bo uspelo z nižjimi dolgovi in večjo rastjo iziti iz te krize. To dvoje gre skupaj," je še dejal. Da so razlike med nemškim in Hol-landeovim pogledom na fiskalni pakt rešljive, pa je za nemški radio RTL Radio po- vedal prvi mož Hollandeove kampanje Pierre Moscovici. Kot je dejal, bosta Berlin in Pariz našla kompromis. "Prepričan sem, da bo šlo vse dobro," je bil optimističen. Po njegovih besedah bosta voditelja najmočnejših držav v EU o fiskalnem paktu govorila že na srečanju, predvidenem za prihodnji teden. Kot je znano, se Hollande zavzema za revizijo fiskalnega pakta, katerega osrednje določilo je fiskalno pravilo o uravnoteženem proračunu, saj verjame, da pogodba preveč poudarja varčevanje in vsebuje premalo spodbud za rast. Merklova medtem trdi, da so kakršna koli nova pogajanja o paktu izključena. Sicer pa se vrstijo tudi odzivi na izid grških nedeljskih parlamentarnih volitev. "Odgovorne v Grčiji pozivamo, naj čim prej poskrbijo za stabilne odnose," je včeraj poudaril Westerwelle in pozval k oblikovanju "vlade razuma". Izpostavil je še, da razprava o že dogovorjenih varčevalnih ukrepih ni mogoča. "Ostati moramo pri dogovorjenih reformah," je pristavil. (STA) sirija - Posebni odposlanec ZN in Arabske lige Annan se boji, da se bo razdivjala državljanska vojna NEW YORK - Posebni odposlanec Združenih narodov in Arabske lige Kofi Annan je včeraj v poročilu Varnostnemu svetu ZN opozoril, da bi utegnil biti njegov mirovni načrt zadnja možnost, s katero bi se še bilo moč izogniti državljanski vojni v Siriji. Obenem je po besedah diplomatov izrazil bojazen, da se kršitve človekovih pravic v Siriji še stopnjujejo. Kot je Annan dejal prek video povezave iz Ženeve, se boji, da se mučenja, množične aretacije in druge kršitve človekovih pravic v Siriji stopnjujejo. Po njegovih besedah so predstavniki režima aretirali tudi tiste posameznike, ki zagovarjajo nenasilje. Sirske vladne sile po besedah nekdanjega generalnega sekretarja svetovne organizacije kljub prekinitvi ognja, ki je v veljavi od 12. aprila, tako še naprej zatirajo prebivalstvo. So pa napadi sedaj zaradi navzočnosti opazovalcev ZN bolj diskretni. Njegov mirovni načrt je tako na vojaškem področju dosegel le "omejen napredek", so Annanove besede 15-članskemu svetu še povzeli diplomatski viri. Annan se je ob tem zavzel za začetek političnega dialoga med oblastmi in opozicijo v Siriji, kar je eden ključnih delov njegovega mirovnega načrta. Cilj navzočnosti opazovalcev ZN v državi je vzpostaviti ugodne razmere, ki bodo omogočile politični napredek, je poudaril. Po podatkih Združenih narodov je v Siriji trenutno okoli 60 njihovih opazovalcev, na načrtovanih 300 opazovalcev pa naj bi se ta misija okrepila do konca meseca. Njihovo napotitev je sredi apri- la odobril VS ZN, za zdaj pa imajo trimesečni mandat. Odposlanec ZN in Arabske lige je spregovoril tudi o ponedeljkovih parlamentarnih volitvah v Siriji, ki jih je mednarodna skupnost obsodila. Kot je poudaril Annan, teh volitev niso pripravili v okviru pravega političnega dialoga, prav tako pa se z njimi ni končalo nasilje. Vodja mirovnih operacij pri ZN Herve Ladsous, ki je prav tako nastopil pred VS ZN, pa je izpostavil "občutno zmanjšanje" uporabe težkega orožja s strani sirskih sil. A, tako kot Annan, je tudi povedal, da sirski režim nadaljuje vojaške operacije, čeprav bolj diskretno, v velikem obsegu pa izvaja tudi aretacije, so še navedli diplomati. Turški premier Recep Tayyip Er-dogan pa je včeraj med obiskom v Rimu poudaril, da bi morali Združeni narodi občutno povečati število opazovalcev v Siriji. Hkrati pa je priznal, da je sam izgubil "vse upanje" v mirovno misijo ZN, poročajo tuje tiskovne agencije. (STA) Medvedjev postal novi ruski premier MOSKVA - Ruski parlament je dan po zaprisegi novega ruskega predsednika Vladimirja Putina včeraj na položaj premiera imenoval Dmitrija Med-vedjeva, prejšnjega predsednika države. Zanj je glasovalo 299 poslancev v ruski dumi, 144 jih je bilo proti. Medvedjev se je ob imenovanju zahvalil za izrečeno zaupanje in obljubil, da bo sodeloval z vsemi političnimi strankami v dumi. "Z vsemi svojimi močmi si bom prizadeval za izpolnitev obljub, ki sva jih dala s predsednikom države," je dejal Medvedjev. "Prepričan sem, da bomo, če bomo delali skupaj, dosegli te rezultate," je dodal. Aung San Suu Kyi končno dobila potni list YANGON - Mjanmarske oblasti so opozicijski voditeljici Aung San Suu Kyi izdale potni list, je sporočila njena stranka. Nekdanja politična zapornica se namreč pripravlja, da bo prvič po 24 letih odpotovala v tujino. "V petek so nam sporočili, da je Suu Kyijeva prejela potni list, ki je sedaj v njenih rokah," je sporočil predstavnik Suu Kyijine stranke Narodna liga za demokracijo. Ikona boja za demokracijo, 66-letna Suu Kyijeva, je večino časa v zadnjih dveh desetletjih preživela v hišnem priporu na svojem domu v mjanmarski prestolnici Yangon. Prvi cilj njenega potovanja v tujino bo Oslo, kjer bo osebno sprejela že leta 1991 dodeljeno Nobelovo nagrado za mir. V nesreči v Iranu poškodovan slovenski inšpektor IAEA TEHERAN - V Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) so potrdili, da je včeraj v prometni nesreči v Iranu umrl njihov inšpektor iz Južne Koreje, dodali pa, da je bil v nesreči poškodovan njegov sodelavec iz Slovenije. Tuje tiskovne agencije so pred tem poročale, da je bil v nesreči poškodovan slovaški inšpektor, a so v tiskovni službi IAEA na Dunaju za STA potrdili, da gre za Slovenca. Več informacij za zdaj niso želeli razkriti. Na zunanjem ministrstvu v Ljubljani o dogodku uradno niso bili obveščeni. 1 4 Sreda, 9. maja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it gorica - V občinskem svetu sedemnajst potrjenih svetnikov in triindvajset novih obrazov V opoziciji pet Slovencev Z desne premik proti sredini - Za upokojence in gibanje 5 Stelle po trije občinski svetniki Foruma ni več v občinskem svetu - Slovenski kandidati levice plačali davek razkropljenosti Razmerje moči v goriškem občinskem svetu se je spremenilo, saj je zaznati premik z desnice proti sredini, medtem ko je levosredinski koaliciji kar nekaj glasov pobralo gibanje Beppeja Grilla 5 Stelle. Potrjenih je bilo 17 dosedanjih občinskih svetnikov, 23 je novih obrazov, zelo dober rezultat so dosegli Slovenci, ki so kandidirali na listi Demokratske stranke, medtem ko so se veliko slabše odrezali slovenski kandidati na ostalih levičarskih listah. Med vsemi občinskimi svetniki je največ glasov David Peterin, kandidat Demokratske stranke, ki ga je podprlo 219 volivcev. Na listi Demokratske stranke so se za njim uvrstili trije kandidati Slovenske skupnosti; Marilka Koršič je zbrala 150 preferenc, Walter Bandelj 145, Božidar Tabaj pa 120. Med njimi so trije kandidirali tudi pred petimi leti; takrat se je najbolje odrezal Tabaj (145), Koršičeva je prejela 77 preferenc, Peterinu pa 72 glasov ni bilo dovolj za izvolitev v občinski svet. Tokrat je bila za Petarina, Koršičevo, Bandlja in Tabaja izvolitev pričakovana. Peterin je računal na podporo slovenske koordinacije Demokratske stranke, pred volitvami je opravil več srečanj, svoje volivce je vsak dan nagovarjal preko spleta, kjer je svoja mnenja objavljal na spletnem omrežju Facebook in tudi na spletni strani You-tube, na katero je naložil svoje posnetke. Tudi izvolitev Tabaja in Koršičeve je bila pričakovana, saj sta oba poznana in v svojih okoljih zelo cenjena. Podobno velja za Bandlja, ki je dobro unovčil delo, opravljeno v raznih prosvetnih organizacijah in v podgorskem rajonskemu svetu, ki mu je predsedoval mnoga leta. Od štirih kandidatov Slovenske skupnosti ni uspel preboj v občinski svet le Alenki Drobez, ki je zbrala 28 preferenc. Kljub njenemu slabšemu rezultatu je Slovenska skupnost prejela več glasov kot pred petimi leti. Leta 2007 je namreč za njene štiri kandidate - ob Tabaju in Koršičevi sta takrat kandidirala še Silvan Primosig in Mirjam Bratina - glasovalo 381 volivcev, tokrat pa je kandidate stranke lipove vejice podprlo 443 volivcev. Očitno se je pozitivno obrestovala velika vidljivost, ki jo je Slovenska skupnost dosegla s prizivom zoper ukinitev rajonskih svetov. Slovensko predstavništvo v občinskem svetu ob že omenjenih štirih svetnikih dopolnjuje Daria Kogoi iz Podgore, ki je prejela 85 preferenc in bila tako malce presenetljivo izvoljena v občinski svet. Za Peterina in tri predstavnike stranke Slovenske skupnosti je bila kot že rečeno izvolitev pričakovana, medtem ko je uveljavitev Darie Kogoi presenečenje; njena izvolitev dokazuje, da prisotnost na dnevnem časopisju s fotografijami in članki še ne zagotavlja uspeha, pač pa je veliko pomembnejši ugled, ki ga kandidat uživa v svojem domačem okolju, med sosedi, prijatelji in znanci. Demokratska stranka je poleg petih Slovencev v občinski svet izvolila le še enega predstavnika, Marca Roto, ki je bil v prejšnjih letih med največjimi kritiki solkanske livarne. Razmerje moči znotraj Demokratske stranke s tako močno slovensko prisotnostjo v občinskem svetu bo za strankin vrh nedvomno predmet poglobljene analize. Pri Demokratski stranki so po lanskih pokrajinskih volitvah trdili, da so prva stranka v Gorici, ob sedanjem rezultatu pa se nedvomno morajo nad to trditvijo še kako zamisliti, predvsem pa morajo ugotoviti, zakaj se njihovi kandidati niso uveljavili in zakaj je njihova lista skupno dosegla le 17,11 odstotka glasov. Veliko glasov je Demokratski stranki po vsej verjetnosti odvzela lista Gorizia e tua, ki je v občinski svet izvolila tri občinske svetnike, po številnih levosredinskih glasovih pa so nedvomno posegli tudi kandidati liste 5 Stelle. Poleg županske kandidatke Manuele Botteghi sta bila v občinski svet izvoljena še dva kandidata Grillo-vega gibanja, ki se že pripravlja na deželne in parlamentarne volitve leta 2013. V levosredinski koaliciji so slab rezultat dosegli tudi Italija vrednot, Zveza levice in Svoboda, ekologija, levica, ki so izvolili po enega občinskega svetnika. Še najslabše se je odrezal Forum za Gorico; pred petimi leti je predstavljal pomembno novost, prejel je 8,68 glasov in v občinski svet izvolil Anno Di Gianantonio (89 preferenc), Aleša Waltritscha (121) in Marka Marin-čič (105). Po petih letih se je Forum očitno izpel; odločitev Andree Bellaviteja, da ne kandidira, je že nakazoval, da Forum ne bo ponovil uspeha izpred petih let. Forum je tako skupno zbral 2,32 odstotka glasov, Di Gianantonijeva je prejela 73 preferenc, Marinčič pa 21. Daleč od uspeha so bili tudi vsi ostali slovenski kandidati na listah Foruma, SEL in Zveze levice. Še največ glasov je med njimi zbral Marjan Sosol na li- Potrjeni župan Ettore Romoli (levo) in ostali člani občinskega sveta (spodaj) bumbaca u QC O ^ S S3 <0 >u CQ O § 2 12 Župan Ettore Romoli Županska kandidata Manuela Botteghi, Giuseppe Cingolani Movi men to 5 Stelle Mattia Policardo (26 preferenc), Iva Raida (25) UDC Unionedi Centro Emilio Baiocchi (134), Roberto Sartori (110), Luca Cagliari (83) > . j Lega Nord Stefano Ceretta (132), Franco Zotti (130) © Pensionati per Romoli Luigi Ferone (14), Mario Comelli (5), Antonio Nicotera (4) e Civica Per Gorizia Concretezza e competenza Fabrizio Oreti (82), Celestino Turco (51) II Popolo di Gorizia Romoli sindaco Gaetano Valenti (178), Rinaldo Roldo (174), Riccardo Stasi (164), Fabio Gentile (155), Silvana Romano Zamparo (150), Francesco Del Sordi (137), Francesco Piscopo (131), Giuseppe Ciotta (124), Franco Hassek (106), Dario Obizzi (105), Guido Germano Pettarin (94), Michele Punteri (86), Alessandro Tavella (86), Alessio Zorzenon (78) © PD - Partito democrático Demokratska stranka Partit democratic David Peterin (219), Marilka Koršič (150), Walter Bandelj (145), Božidar Tabaj (120), Marco Rota (104), Daria Kogoi (85) 9 Di Pietro Italia dei Valori Stefano Abrami (60) SEL Sinistra Ecología Liberta Livio Bianchini (71) Gorizia é tua Michele Arcangelo Prignano (113), Michele Bressan (82), Rosa Tucci (74) Federazione della Sinistra Roberto Criscitiello (60) M. Botteghi G. Cingolani M. Policardo I. Raida E. Baiocchi R. Sartori L. Cagliari S. Ceretta r^r LJk _ . -t. ' 1 F. Zotti L. Ferone M. Comelli A. Nicotera F. Oreti C. Turco G. Valenti R. Roldo R. Stasi F. Gentile S. Romano F. Del Sordi F. Piscopo G. Ciotta F. Hassek D. Obizzi G.G. Pettarin M. Punteri r A. Tavella A. Zorzenon D. Peterin M. Koršič W. Bandelj B. Tabaj M. Rota D. Kogoi S. Abrami L. Bianchini M.A. Prignano M. Bressan R. Tucci R. Criscitiello sti SEL, za katerega je glasovalo 36 volivcev, kar pa je bilo odločno premalo, če pomislimo, da je bil Livio Bianchini v občinski svet izvoljen z 71 preferencami. Spričo slabega rezultata Slovencev na omenjenih listah bi se morali vodilni slovenski predstavniki levičarskih strank zamisliti, ali ne bi bilo bolje že pred volitvami evidentirati enega kandidata, ki bi imel realne možnosti za izvolitev in ga nato složno podpreti. Tudi v desnosredinskem taboru so se razmerja moči precej spremenila. Ljudstvo svobode je v občinski svet izvolilo samo 14 občinskih svetnikov, kar je precej manj kot leta 2007, ko jih je bilo na listi Forza Italia izvoljenih 15, na listi Nacionalnega zavezništva pa dodatnih pet. Med izvoljenimi kandidati izstopa Gaetano Valenti, ki je prejel 178 glasov, kar pa je veliko manj kot pred petimi leti. Takrat ga je podprlo 623 volivcev. Tudi za ostale novoizvoljene občinske svetnike Ljudstva svobode velja, da so prejeli precej manj preferenc kot pred petimi leti. Glasovi osrednje stranke desne sredine so se razpršili med ostale desnosre-dinske liste. Največji uspeh je dosegla lista Pensionati per Romoli; pred petimi leti so upokojenci zbrali le 345 glasov (1,96%), tokrat pa je zanje glasovalo 814 volivcev (5,44%), tako da so v občinski svet izvolili tri svoje kandidate. Volivci upokojencev na glasovnico v glavnem niso pisali preferenc, tako da je bil Luigi Ferone izvoljen s 14 preferencami, Mario Comelli jih je zbral 5, Antonio Nicotera pa samo štiri, kar predstavlja pravi negativni rekord. Baje doslej še nihče ni bil izvoljen v občinski svet s tako nizkim številom preferenc. V desni sredini je število občinskih svetnikov povečala tudi sredinska stranka UDC; leta 2007 je imela dva občinska svet- nika, danes jih ima tri. Pred petimi leti je imela enega, danes pa ima dva občinska svetnika občanska lista Per Gorizia, svojo prisotnost v občinskem svetu je podvojila tudi Severna liga, ki jo bosta v občinskem svetu predstavljala dosedanji odbornik Stefano Ceretta (prejel je 132 preferenc) in Franco Zotti (130 preferenc). Goriška Liga torej ni občutila posledic afere na državni ravni, nasprotno, obrestovala se je odločitev, da podpre Romolijevo župansko kandidaturo, čeprav ji je državni vrh stranke ostro nasprotoval. Danjel Radetič / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 9. maja 2012 15 gorica - Svetniška skupina Demokratske stranke pretežno slovenska »Slovenci bolje organizirani« Pozorni bodo do potreb vseh Peterin:»Mladi morajo prebuditi spečo Gorico«- Koršičeva:»V raznih sredinah se slovenski kandidati ne pojavljamo le ob volitvah« gorica - Župan Ettore Romoli Spremenil bo odbor, v njem ne bo Cosme Zavzemali se bodo za zaščito interesov slovenske narodne skupnosti, hkrati pa bodo pozorni do potreb vseh občanov Gorice. Tako pravi pet Slovencev, ki so bili izvoljeni v občinski svet na listi Demokratske stranke (DS). Dva imata za sabo večletno izkušnjo, ostali trije pa bodo prvič zasedali svetniški stolček. »Moj rezultat je dokaz, da mesto potrebuje mlade, ki imajo nalogo, da prebudijo lepo, a spečo Gorico,« trdi David Peterin, ki je med vsemi svetniki dosegel najvišje število preferenc: »Zahvaljujem se volivcem. Rezultat mi je v veliko zadoščenje, hkrati pa mi nalaga odgovornost. Izvolitev ni cilj, je startna točka.« Po njegovi oceni je izvolitev petih Slovencev odličen rezultat: »Svetniška skupina DS bo pretežno slovenska, zastopali pa bomo vse Goričane.« Peterin napoveduje, da bo skušal zagotavljati stike med vasmi in mestno upravo, ostala področja, ki jih bo spremljal, pa bodo uveljavljanje vidne dvojezičnosti ter konkretno sodelovanje med Gorico in sosednjimi občinami. »Poiskati je treba področje, na katerem bi se Gorica lahko najbolj odlikovala, ter vlagati vanj,« meni Peterin, po katerem bo treba izvajati konstruktivno, a odločno opozicijo. »Romoli je zmagal tudi zato, ker je v teh letih uresničil več načrtov. Mnogi izmed njih so se začeli že v času njegovega predhodnika Brancatija, kar dokazuje, da v Italiji pet let ne zadošča za uresničitev projektov. Upam vsekakor, da Ro-moli ni izpraznil občinske blagajne: tudi to bomo preverili,« pravi Peterin in dodaja, da svetniško skupino DS, če se bo zanjo odločil, bi moral voditi Giuseppe Cingolani, drugače pa bi bil on sam »naravni kandidat«, ker je prejel največ preferenc. Z izvolitvijo je zadovoljna tudi Ma-rilka Koršič, svetnica SSk, ki vstopa v drugi mandat. »Občani so me poplačali za delo, ki sem ga opravila v minulih letih,« pravi Koršičeva, ki obžaluje, da Cingolani ni postal župan: »Med volilno kampanjo smo vsi skupaj delali zanj. Verjela sem v njegovo poštenost in v njegove zmožnosti, Gorici bi znal vtisniti nove vsebine. Romoli je zmagal, ker zaseda prestižno pozicijo na političnem prizorišču. Mnogo ljudi še vedno voli po starih kalupih, čeprav je te politike konec. Škoda, pričakovala sem, da bomo dosegli vsaj drugi krog.« Tudi Koršičeva bo skrbela za uveljavljanje pravic manjšine in spodbujala njene pripadnike, naj se jih poslužujejo, pozorna pa bo tudi do vprašanja zdravstva, čez-mejnega sodelovanja in vsakdanjih potreb ljudi. »Zakaj smo Slovenci dobili toliko preferenc? Glavni vzrok je naša organizacija, ob tem pa tudi dejstvo, da predstavljamo družbena jedra, predstavljamo ljudi. V raznih sredinah se ne pojavljamo le ob volitvah, ljudje nas poznajo,« poudarja slovenska svetnica. O »velikem uspehu« Slovencev govori tudi Walter Bandelj, bivši predsednik podgorskega rajonskega sveta, ki meni, da bo pet Slovencev v opoziciji »lahko marsikaj dokazalo«. »Čeprav je državni politični veter pihal v naša jadra, je žal desna sredina vseeno zmagala. Upal sem, da bomo dosegli drugi volilni krog, čeprav sem bil pesimist, saj je bilo jasno, da Romolija ni bilo lahko premagati,« pravi Bandelj in se zahvaljuje občanom, ki so njemu in ostalim slovenskim kandidatom oddali preferenco. »Glasovi so poplačali trud, ki sem ga vložil v prejšnjih letih kot predsednik rajona. Z delom nameravam nadaljevati: kdor me pozna, ve, da sem bojevitega značaja, čeprav bo treba z večino sodelovati, če želimo kaj doseči. Upravi bom skušal posredovati zahteve občanov, ki se bodo name obračali. Posebno bom pozoren do Podgore in ostalih vasi na desnem bregu Soče,« pravi Bandelj, po katerem se bo treba o mestu načelnika DS še dogovoriti. Pravi »veteran« med Slovenci v občinskem svetu je Božidar Tabaj, ki ga čaka že četrti - in zadnji, kot sam izpostavlja - mandat. »Množična prisotnost Slovencev v svetniški skupini je pozitiven dosežek. Očitno smo bolje organizirani in znamo dobro voditi volilno kampanjo,« pravi Tabaj, ki bo še naprej opozarjal občinsko upravo na razne problematike, od prometnih in okoljskih vozlov do čezmejne-ga povezovanja. »Gorica in Nova Gorica sta po padcu meje en sam prostor,« je prepričan svetnik iz Štandreža. »Romoli je zmagal, ker je izkušen politik. Preboj v drugi krog nam žal ni uspel. Naša opozicija bo vsekakor konstruktivna, kot je vedno bila. S tem, da so nam zaupali svoj glas, so volivci potrdili, da smo pravilno ravnali.« Izvolitev v občinski svet je bila za Dario Kogoi presenečenje. Tudi sama je doma iz Podgore, politiki pa se je približala pred kratkim. »Spoznala sem Cingolanija in sklenila, da mu bom pomagala, ker gre za mlado osebo z dobrimi idejami. Zato sem se vpisala v DS,« pojasnjuje novope-čena svetnica, ki seveda obžaluje, da leva sredina ni zmagala volitev, k porazu pa je po njeni oceni prispevalo tudi to, da je Ro-moli bolj poznan kot Cingolani. »Delo v občinskem svetu bo zame nekaj novega, vanj pa bom prinesla svoje poklicne izkušnje. V ospredje je treba postaviti gospodarstvo in ustvariti pogoje, da mladi ne bodo več odhajali drugam,« pravi Daria Kogoi, ki je prepričana, da morata večina in opozicija delovati konstruktivno, saj »vojna ne pelje nikamor«. (Ale) slovenci v ds »Načelnik bo Cingolani ali Peterin« »Koordinacija Slovencev v Demokratski stranki je ponudila mestu mladega in perspektivnega kandidata, ki je že imel nekaj izkušenj tako v politiki kot v družbenem življenju. Go-ričani - Slovenci in tudi Italijani - so to razumeli in prepričano podprli, saj je z 219 preferenčnimi glasovi David Peterin dobil daleč največ preferenc. Močno se je uveljavil v domačem Štan-drežu, kjer je z več kot sto preferenc premagal kandidate s precej daljšim stažem, dobro se je odrezal po celem mestu, saj so ga volili v skoraj vseh mestnih voliščih.« Koordinacija je ponosna nad uspehom Davida Peterina, čigar uveljavitev po besedah njenih predstavnikov »potrjuje trud in delo naprednih, reformističnih in laičnih Slovencev, ki so z delom in aktivno prisotnostjo v največji italijanski stranki tvor-niki razvoja in sožitja«. Njihova naloga, pravijo pri koordinaciji, je nakazovanje in izvajanje političnih ter upravnih smernic, ki gredo v prid celotnega prebivalstva, v tem okviru pa namenjanje posebne pozornosti uveljavljanju Slovencev v mestu. »Koordinacija pozdravlja tudi izvolitev na listi DS Darie Kogoi, Slovenke, ki sicer ni izraz koordinacije, spada pa med številne Slovence našega mesta, ki niso "manjšinsko organizirani", se prepoznavajo v vrednotah Demokratov in dajejo Gorici pečat odprtega in večjezičnega mesta.« Koordinacija Slovencev v DS dalje odgovarja na ponedeljkov komentar tajnika SSk Damijana Terpina o volilnem izidu. »Odločno zavračamo po-volilne napade SSk tako naši stranki, ki ji je na svoji listi dala možnost izvolitve takšnega števila svetnikov, ki presega njene dejanske zmogljivosti, kot tudi kandidatu Cingolaniju. Slednji je po daljšem notranjem preverjanju bil izglasovan za kandidata na primarnih volitvah, SSk pa ga je takoj podprla tudi za svojega. Pred sedmimi meseci ga je skorja tisoč Goričanov izbralo za županskega kandidata leve sredine. Natolcevanje po neuspehu, ki je sicer odprta rana za vse, je neokusno in arogantno. Vrh stranke se mora o tem še izreči, po našem mnenju pa je naravni načelnik svetniške skupine DS v občinskem svetu Cingola-ni. Ko bi on ne bil na razpolago, pa bi bil naravni kandidat za to mesto Peterin, ki je prejel največ preferenc.« Ponedeljkovo preštevanje glasovvGorici Zupan Ettore Romoli bo pri sestavi odbora upošteval spremenjeno razmerje moči v desnosredinski koaliciji. »Nedvomno se bom odločil za nekaj sprememb, saj je treba upoštevati različno sestavo občinskega sveta glede na zadnji mandat,« pojasnjuje Romoli, ki bo moral med odbornike sprejeti predstavnika stranke upokojencev in občanske liste Per Gorizia, saj sta izvolili tri oz. dva občinska svetnika. Pričakovati gre potrditev odborništva za Severno ligo; v tem primeru naj bi s svojim delom nadaljeval Stefano Ceretta, čeprav je bilo slišati, da naj bi se odpovedal odborni-škemu mestu zaradi drugih delovnih obveznosti. Zupan bo skušal prepričati Ceretto, naj se pridruži odboru še za en mandat, saj krmin, škocjan in zagraj Nov občinski svet v še treh občinah Tako kot v Gorici so tudi v občinah Krmin, Zagraj in Škocjan v nedeljo in ponedeljek občani ob izvolitvi župana obnovili občinski svet. Krminski bo štel 17 svetnikov, zagrajski 13, v Škocja-nu pa bo skupno 17 svetnikov. V občinskem svetu v Krminu bo ob županu Lucianu Patatu ter županskih kandidatih Fabiu Russianiju, Patrizi Puia in Mariu Rizu sedelo še trinajst svetnikov. Občanska lista Uniti per Cormons bo imela deset predstavnikov, in sicer Paola Nardina, Lucio Toros, Eleno Fumo, Giorgia Cattarina, Gianno Todisco, Tiziano Casali, Alessandra Pesaolo, Mau-rizia Tombo, Carlotto Bevilacqua in Luco Buiata. Po enega predstavnika bodo imele stranka UDC (Roberto Felcaro), Demokratska stranka (Francesco la Porta) in gibanje Terra cormonese (Massimo Falato). Severna liga in občanska lista MNC, ki sta podpirala županska kandidata Alberta Albertija in Ettoreja Ri-bauda, pa se nista prebili v občinski svet. V Zagraju bodo ob županji Elisa- betti Pian v občinskem svetu sedeli njen protikandidat David Cernic, sedem svetnikov liste Orizzonti comuni (Marco Vittori, Matteo Novacchi, Simonetta Vi-sintin, Alessandra Visintin, Alberto Boschin, Barbara Perazzi in Franca Zotti), en svetnik SKP-Italijanskih komunistov (Cristian Zimolo), en predstavnik liste Noi cittadini (Daniela Visintin), ena predstavnica liste Sagrado libera (Pierina Zulian) in en svetnik liste Futuro gio-vani (Alberto Zavaldi). V Škocjanu so bili ob županji Sil-vii Caruso in poraženih županskih kandidatih Enricu Bullianu in Rosselli Buttaro izvoljeni Deborah Marizza, Maria-cristina Ceo in Camilla Visintin (Con Silvia fare centro), Sergio Cosolo in Andrea Alessio (Sinistra responsabile), Luciano Dreos, Renzo Mattei, Italo Defffendi, Claudio Fratta in Franco Malaroda (Demokratska stranka), Viviana Businelli in Stefano Minin (Citta futura per Bullian), Angelo Bean (Federacija levice) in Ales-sandro Zorzet (Italija vrednot). bi se drugače za odborniško mesto potegoval Franco Zotti, ki se je med zadnjo kampanjo »proslavil« z jumbo-plakati sebe v zelenih spodnjicah. Ker bo enega odbornika zase zahteval sredinski UDC, bodo za Ljudstvo svobode ostala na voljo le štiri mesta. Čeprav tega ne potrjuje, bo Romoli po vsej verjetnosti na odborniškem mestu potrdil Guida G. Pettarina, Silvano Romano in Francesca Del Sordija. Za četrto mesto je v igri več imen, vsekakor pa naj bi imela malo možnosti za potrditev dosedanji podžupan Fabio Gentile in odbornik za kulturo Antonio Devetag. Romoli naj bi se brez večjih težav znebil Devetaga, ki se je z 32 prejetimi glasovi uvrstil na 28. mesto med kandidati liste Il Popolo per Gorizia, tako da ni bil izvoljen v občinski svet. Odslovitev Gen-tileja bo za Romolija težavnejša in ni rečeno, da mu bo uspela. Gentile je namreč zbral 155 preferenc, kar pa je veliko manj kot leta 2007, ko je zanj glasovalo 241 volivcev. Zaradi slabega volilnega rezultata v občinskem odboru ne bo niti Sergia Cosme, najbolj razpoznavnega predstavnika goriške desnice, ki po 18 letih ni bil izvoljen v občinski svet. Za njegovo listo La De-stra je glasoval 201 volivec (1,34%), sam pa je zbral 82 preferenc, potem ko jih je pred petimi leti prejel kar 178. Takrat je njegovo listo Gorizia Tricolore podprlo 478 volivcev (2,78%). »Naredil sem žal hudo napako, ki mi je bila usodna. Odpovedal sem se svojemu staremu simbolu s trikolornim znakom in z velikim napisom Cosma ter pristal na nov simbol stranke La Destra, ki je na državni ravni zaveznik Ljudstva svobode. Zamenjava me je drago stala, saj se naši zvesti volivci v novem simbolu niso prepoznali, verjetno ga na glasovnici niso niti opazili,« pravi Cosma, ki je bil v zadnjem mandatu tudi odbornik. Med drugim je bil odgovoren za šport, demografski urad, pokopališča in pogrebno službo. Čeprav je ob vsaki priložnosti zagovarjal stališča, ki do Slovencev niso bila ravno prijazna, in je mesto posejal z ulicami, posvečenimi »in-fojbirancem« in iredentistom, je z nami imel zelo dober odnos. V redakcijo je klical pred vsako tiskovno konferenco, nikoli ni štedil z novicami, tako da so bili bralci vedno na tekočem s poviški cen in z najrazličnejšimi športnimi pobudami. (dr) tržič - Težave zaradi izračuna IMU: za občane pismo z navodili Ljudi pozivajo, naj plačajo le polovico izračunanega zneska Tržiška občina bo v prihodnjih dneh odposlala vsem svojim občanom pismo z navodili za plačevanje novega davka na nepremičnine IMU, saj vlada okrog njega kar nekaj nejasnosti. Za pripravo pisma so se odločili, ker je treba do 18. junija poravnati akontacijo. Vsak občan mora do takrat izračunati, kolikšno vsoto bo dolžan plačati, pri čemer bo moral upoštevati, da v Tržiču velja davek na prvo stanovanje 4 tisočinke, na drugo stanovanje 7,6 tisočink, za kmečka gospodarska poslopja pa 2 tisočinki. S tržiške občine bodo svojim občanom svetovali, naj ne plačajo celotnega zneska, ker na županstvu še niso potrdili sprememb, za katere se bodo odločili na občinski ravni. Zaradi tega pozivajo občane, naj plačajo le polovico izračunanega zneska. Drugo polovico bodo morali poravnati do 17. decembra, do takrat pa bo treba ponovno izračunati posamezne zneske, saj bo veljala nova davčna stopnja, ki jo bodo določili na občinski ravni. Za prvo stanovanje naj bi bila vredna 3,9 tisočink, za trgovine 8,9 tisočink, za prazna stanovanja, ki niso oddana v najem, pa 9,5 tisočink. V pismu, ki ga bodo prejeli Tržičani, bo pojasnjen ves postopek za izračun novega davka vključno z odbitki za otroke do 26. leta starosti, ki za vsakega otroka veljajo 50 evrov. Novi davek je treba izračunati na podlagi katastrske vrednosti nepremičnin, ki jo je mogoče dobiti v katastrskem uradu. Vrednost je treba povečati za pet odstotkov in jo nato množiti s 160; 4 tisočinke tako izračunanega zneska predstavljajo novi davek, ki mu je treba nato odšteti še odbitke za otroke. nova gorica - SD Vse stranke pozivajo k sodelovanju za razvoj Goriške Območno organizacijo novogoriških Socialnih demokratov (SD), ki povezuje člane šestih občin na Goriškem, bo tudi prihodnja štiri leta vodil dosedanji predsednik Zvonimir Kri-stančič. Tako v občinskih kot v območni organizaciji so namreč v minulih dneh v pripravah na kongres stranke, ki bo 2. junija, izpeljali volitve in si zastavili smernice dela za prihodnja štiri leta. Kot smo že poročali, je novi predsednik novogoriškega občinskega odbora SD postal poslanec Mirko Brulc. Med naloge in cilje v novem mandatu Kristančič uvršča intenzivne priprave na lokalne volitve v letu 2014, uresničiti pa želi tudi pobudo, da se na Goriškem vse stranke, ne glede na politično pripadnost, povežejo v iskanju skupnega imenovalca razvoja tega prostora, ki je v zadnjem obdobju krepko zaostal. Kristančič izpostavlja še željo po okrepitvi komunikacije z vodstvom stranke na državni ravni. »Na Goriškem smo bili kar kritični do delovanja stranke v obdobju, ko je bila na oblasti. Ocenili smo namreč, da je bila stranka zapostavljena v korist delovanja vlade. Nezadovoljstvo na terenu je tako ustvarilo veliko distanco med vrhom stranke,« je povedal Kristančič in dodal, da jim je slednje dalo pogum, da v organe stranke kandidirajo svoje ljudi, obenem pa predlagajo določene spremembe v statutu stranke. Boruta Pahorja so tako evidentirali kot možnega kandidata za predsednika SD, za to mesto se bosta potegovala še Igor Lukšič in Patrick Vlačič. »Vsekakor se mora stranka jasno profilirati na levici. Podprli pa bomo tistega, ki bo dovolj prepričljiv,« je obrazložil Kristančič. Do 2. junija bo torej znano, ali se bo Borut Pahor podal v tekmo za predsednika države ali bo ostal pri kandidaturi za predsednika SD. (km) 1 6 Sreda, 9. maja 2012 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Pokrajinski podatki o trgu dela vse prej kot spodbudni Gospodarstvo tone, brezposelnost raste Službo išče 18 odstotkov več ljudi - V zadnjem trimesečju lanskega leta vzpon dopolnilne blagajne V zadnjem trimesečju lanskega leta se je stanje goriškega gospodarstva dodatno poslabšalo. Podatki zveze Confin-dustria, ki so jih včeraj predstavili v okviru pokrajinske analize trga dela, kažejo na hude težave goriške industrije, ki je bila med oktobrom in decembrom 2011 iz vidika vseh ekonomskih pokazateljev krepko pod deželnim povprečjem. Proizvodnja se je v primerjavi z zadnjim trimesečjem leta 2010 znižala za 8,6 odstotka (v FJK za 3,9), prodaja za 13 odstotkov (v FJK za 5,8 odstotka), nova naročila pa za 18,5 odstotka (v FJK za 6,9 odstotka). »Tudi pričakovanja v zvezi s prvim trimesečjem leta 2012 niso rožnata. Polovica in-tervjuvanih podjetnikov meni, da bo produkcija upadla, nihče ne pričakuje novih zaposlitev,« pravi Roberta Molaro, predstavnica deželne agencije za delo, ki je včeraj skupaj s kolegom Marcom Can-talupijem in pokrajinsko odbornico Bianco Della Pietra predstavila najnovejše podatke o stanju gospodarstva in trga dela. »Kovinarska podjetja srednje velikosti zaenkrat kljubujejo težavam in jih moramo podpirati, pod nadzorom pa moramo imeti položaj večjih podjetij, kot sta Fincantieri in Eaton,« je povedala Del-la Pietrova, ki se je včeraj zjutraj sestala s predstavniki sindikatov in z njimi spregovorila tudi o krizi lesnega sektorja, ki ne kaže znakov izboljšanja. V težavah je tudi gradbeni sektor, kjer se je proizvodnja v zadnjem štirimesečju lanskega leta v primerjavi z istim obdobjem leta 2010 znižala za 5,1 odstotka, povpraševanje pa je upadlo za skoraj sedem odstotkov. Nekoliko bolj spodbuden je podatek o stopnji zaposlenosti v gradbeništvu, ki je v primerjavi z lanskim letom rahlo višja (+0,3 odstotka). Slabše se godi v trgovskem sektorju, kjer se je stopnja zaposlenosti v enem letu znižala za 1,3 odstotka, prodaja pa je upadla za 6,8 odstotka. V letu 2011 je bilo na Goriškem 20.243 novih zaposlitev (le 262 več kot leta 2010), prekinjenih delovnih razmerij pa je bilo 21.532, kar pomeni, da je saldo negativen (-1289). V štirih letih se je število novih zaposlitev znižalo za 18,9 odstotka, število prekinjenih delovnih razmerij pa za 13,7 odstotka: od 2008 smo na Goriškem izgubili 3.414 delovnih mest. Stopnja brezposelnosti se je v zadnjem letu povišala s 5,4 odstotka na 6,4 odstotka (gre za najvišjo stopnjo brezposelnosti v deželi), goriška pokrajina pa žal prednjači tudi po najnižji stopnji zaposlenosti (61,9, deželno povprečje je 64,2). Glede na podatke iz leta 2010 so največji upad novih zaposlitev zabeležili pri mladih pod tridesetim letom (-7,3 odstotka), število zaposlitev starejših delavcev (nad 54. letom) pa se je povišalo za 12,5 odstotka. V zadnjih dveh letih se je število Go-ričanov, ki iščejo službo, povišalo za 18 odstotkov, leta 2011 pa je bilo v liste delavcev v mobilnosti vpisanih 1.434 delavcev (+28,3 odstotka v primerjavi z le- tom 2010). V letu 2011 se je v primerjavi z letom 2010 za 17,5 odstotka znižalo število ur dopolnilne blagajne - skupno je bilo pooblaščenih okrog tri milijone ur -, čeprav je v zadnjem trimesečju prišlo do močnega vzpona (1.400.000 milijonov, +186). V glavnem je šlo za izredno dopolnilno blagajno. Za levji delež ur so v zadnjem delu lanskega leta zaprosila industrijska podjetja, za njimi pa so trgovska, gradbena in obrtniška podjetja. Cantalupi je včeraj pokazal tudi prve podatke o zaposlitvah v prvem trimesečju letošnjega leta, ki žal niso pozitivni. Novih delovnih pogodb je bilo 5.724 (-1,7 odstotka v primerjavi z letom 2011). Še vedno upada število delovnih pogodb za nedoločen čas (-43,2 odstotka), obseg občasnih pogodb pa se je povečal za 42,4 odstotka. (Ale) tržič - Industrija Lorenzon presenetljivo predsednik Konzorcij za razvoj tržiške industrijske cone ima nov upravni odbor. Malce presenetljivo je bil za njegovega predsednika izvoljen Enzo Lorenzon, z izbiro katerega je bilo uslišano priporočilo podjetnika Alessandra Vescovi-nija, naj se imenovanja v gospodarske ustanove ne opravljajo v ključu politične pripadnosti. Z izvolitvijo Lorenzo-na se je uveljavila linija tržiških podjetnikov, medtem ko je bil poražen predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, ki se je znašel sam pri svoji podpori dosedanjemu predsedniku konzorcija Renzu Redivu. Lorenzon je tako prejel 23.016 glasov, ki so mu jih namenili tržiška in štarancanska občina, Trgovinska zbornica in krajevni podjetniki, medtem ko je za Rediva glasovala edino pokrajina, ki razpolaga s 8.333 glasovi. Lorenzo-na so na predsedniškem mestu potrdili z dvigom rok; na koncu je roko dvignil tudi Gherghetta, ki se je na ta način prilagodil izbiri ostalih članov konzorcija, v prvi vrsti tržiške občine, ki jo je na zasedanju predstavljala županja Silvia Altran. Lorenzon je sicer predsednik konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine, medtem ko je pred leti v konzorciju za razvoj tržiške industrijske cone opravljal vlogo podpredsednika. V upravni odbor konzorcija so bili imenovani še gradeški komercialist Gianfranco Cappellari na predlog tržiške občine, sindikalist UIL Davide David, ki ga je predlagala pokrajina, ter predstavnika Trgovinske zbornice Gianfranco Cappellari in podjetnikov Lucio Devide. AJDOVŠČINA Stavka v Primorju? Zaposleni v ajdovski gradbeni družbi Pri-morje bodo v ponedeljek ob 7. uri začeli stavkati, če do petka ne bo izplačana razlika marčevskih plač in poravnani prispevki za socialno varnost zaposlenih za zadnje tri mesece. Po napovedih Zveze svobodnih sindikatov v Primorju bodo stavkali delavci na deloviščih po Sloveniji in enotah podjetja v Ajdovščini, v tujini pa ne, saj bi stavko težko nadzorovali. Poleg tega so na deloviščih Primorja v tujini zaposleni predvsem tujci, ki imajo drugačen odnos do obstoja podjetja. Predstavniki koordinacije sindikatov bi se morali včeraj sestati z novo upravo, ven- dar je član uprave Štefan Činč sestanek odpovedal. Sindikalisti so zato razočarani. »Koordinacija sindikatov nima nikakršnih argumentov, da bi zaupala novemu vodstvu. Z njimi nimamo nikakršnega kontakta in, če bi obstajala resnost te uprave, bi takoj navezala kontakt s sindikati in nemudoma začela reševati probleme,« je dejal vodja koordinacije sindikatov v Primorju Damjan Volf. Tako kot se v ponedeljek niso sestali in razdelili zadolžitev v novem upravnem odboru, se Činč, Darko Valenčič in Sebasti-jan Trajkovski niso odzvali niti na vabilo koordinacije sindikatov v Primorju. Odpoved sestanka so utemeljili z zadržanostjo iz osebnih razlogov enega izmed članov uprave. ad formandum Razlastitve nujno zlo? V soboto javno srečanje v Sovodnjah Lastninska pravica ali druga stvarna pravica na nepremičninah se v javno korist lahko odvzame ali omeji. To se lahko stori le proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine. Do odvzema ali omejitve lastninske pravice lahko pride, če javne koristi ni mogoče doseči na drug način. Javna korist je izkazana, če je razlastitev predvidena za namen, ki je določen z zakonom. O tem bo tekla beseda na javnem srečanju z naslovom »Razlastitve, nujno zlo?«, ki bo v soboto, 12. maja, od 9.30 dalje (predvidoma do 12.30) v KBcentru v Gorici. Predaval bo odvetnik Walter Coren in sodi v okvir mini-masterja za javne upravitelje, ki ga občina Sovodnje ob Soči prireja za vse izvoljene svetnike v sodelovanju z izobraževalno agencijo Ad for-mandum. Predavanje bo v slovenščini. »Srečanje je namenjeno vsem javnim upraviteljem in je dragocena priložnost, da obogatimo naše znanje zato, da bomo z večjo samozavestjo uresničevali vlogo, ki jo imamo kot javni upravitelji. Vabljeni pa so tudi vsi občani, ki jih ta tema zanima in bi jo radi pobliže spoznali«, pravi sovodenjska županja Alenka Florenin. nova gorica - Študentje preverjali možne ureditve Panovca Zelena pljuča mesta »Bodoče vsebine naj bodo skrbno umeščene« - »Za ureditev česa v Panovcu težko priti že do 1.000 evrov« ■ ifj mm /[Z, Rekreativka v Panovcu km. Botanično-raziskovalno središče na območju vile Rafut in zahodnega dela Pa-novca, novi mestni park na severovzhodnem delu, ureditev razglednega stolpa v obliki vrtnice na območju severnega roba Panovca, novo športno konjeniško središče na vzhodnem robu in pustolovski park preživetja v naravi na južnem delu - tole je nekaj idej iz petih projektnih del študentov krajinske arhitekture, ki so izvedli kra-jinsko-arhitekturno raziskovalno delavnico o Panovcu. »Naša naloga je, da te rešitve sedaj ovrednotimo in jih v čim večji meri vključimo v naše razvojne akte in jih tudi udejanjimo,« je po ponedeljkovi javni predstavitvi rezultatov omenjenih delavnic v Novi Gorici povedal župan Matej Arčon. Nova Gorica je eno od redkih slovenskih mest, ki se ponaša s tako zanimivim gozdnim kompleksom, kot je Panovec. Odlikujejo ga zanimiv relief, različni habi-tatni tipi, delna zamočvirjenost in pravo bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. Prebivalci Nove Gorice in tudi sosednje Gorice ga radi uporabljajo za športne aktivnosti -tek, kolesarjenje in sprehode. »V bližini našega mesta imamo izredno kakovost, ki je doslej žal ali pa na srečo nismo dovolj izkoristili. Delavnice, kot je bila ta, so za poglede na razvoj mesta zelo pomembne, saj spodbudijo nova razmišljanja,« je na ponedeljkovi okrogli mizi, ki je sledila predstavitvam študentov z oddelka za kraji-narsko arhitekturo ljubljanske Biotehniške fakultete, poudaril novogoriški arhitekt Tomaž Vuga, medtem ko je Janez Marušič, upokojeni profesor krajinskega planiranja in teorije na oddelku za krajinsko arhitekturo v študentskih rešitvah, zaznal »premik k nečemu bolj aktualnemu«. Opozoril pa je, da intenzivnejše urejanje za seboj potegne zahtevno vzdrževanje, zato sam priporoča bolj »samovz-držujoče« vsebine. S kasnejšo vključitvijo občinstva v razpravo so se odprli še drugi pogledi na posege v Panovec. Predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda za varstvo narave so opozorili, da gre vendarle za območje, ki je z odlokom zavarovano, ter da so bili v preteklih letih predvsem gozdarji tisti, ki so gozd zavarovali in nekatere točke kot so učna pot in prostor za piknik doslej urejali predvsem s prostovoljnim delom, saj je »za ureditev česa v Pa-novcu težko priti že do 1.000 evrov«. V takem kontekstu izpadejo predstavljeni predlogi o wellnesu, rekreacijskih in turističnih objektih in še marsičem, nerealni. »Gozd je samozadosten sistem, ki ne potrebuje človeka. Že sedaj prihaja do trenj med uporabniki Panovca - rekreativci, lovci in vzdrževalci. Ali ne bo pri vseh teh predlaganih programih prihajalo do še večjih trenj?« je bilo še slišati pomisleke iz občinstva. »Nas zanima, kako to okolje z vsem bogastvom, ki ga ima, ohraniti in vanj vpeljati posege, ki so seveda med seboj kompatibilni. S tem ne bi posegli v gozd,« je odgovoril občinski načelnik za okolje, prostor in javno infrastrukturo Ni-ko Jurca, Davorin Gazvoda, profesor na oddelku za krajinarsko arhitekturo omenjene fakultete pa je opozoril, da mora biti hierarhija zahtev uporabnikov prostora, kot je Panovec, jasno določena, namen tovrstnih delavnic pa je ravno v tem, da se odpre javna razprava. Razstava idejnih rešitev študentov bo v avli novogoriške mestne občine odprta še en teden. Katja Munih jamlje - Pri društvu Kremenjak priredili planinski orientacijski pohod Pol kg češarkov ne naročiš po telefonu Zaradi mobilnih telefonov se v zadnjih letih prireditelji tovrstnih pohodov izogibajo vprašanjem iz zgodovine in splošne kulture - Zmagala Kriza Prvouvrščena ekipa fotok.a. Mimo vseh tehničnih in številčnih rezultatov imajo planinsko orientacijski pohodi gotovo zaslugo, da na privlačen način približajo značilnosti domačega okolja tistemu delu prebivalcev, ki nima več niti mesečnega, kaj šele vsakodnevnega stika z ozemljem. Uporaba zemljevidov z domačimi ledinskimi imeni pripomore tudi k ohranjanju izvirnega imenoslovja. Tudi sicer takšno tekmovalno zavzeto preverjanje nekaj kvadratnih kilometrov širokega prostora prinaša pozitiven dodatek k občutku zasidranosti na kraj, za katerega domačinom ne more biti vseeno, kako se spreminja (če se spreminja), kdo vanj zarisuje svoje znake in simbole, kakšni so nameni glede njegove uporabe. Verjetno zaradi vremena - v nedeljo zjutraj se je še med vpisovanjem zlilo iz oblakov - ni bila na POP v Jamljah udeležba navdušujoča, a pet ekip z dvajsetimi tekmovalkami in tekmovalci, s sodniki, kontro- lami in ostalimi prireditelji pa skoraj trideset udeleženci, je zadostna spodnja meja, ki omogoča oceno uspelega druženja. Tudi dejstvo, da so vse ekipe dospele v maksimalnem času do cilja, kaže na eni strani na poznavanje terena, na drugi pa, da ni bilo pretiranega tavanja, ki povzroča nejevoljo. Po zasnovi in izvedbi sodi nedeljski POP k spodnji meji srednje težkih izkušenj, to pa zato, ker je bilo uporabljeno razmeroma malo (zelene) barve za označevanje smeri, saj so morali udeleženci poiskati dvanajst točk na terenu s pomočjo specialke, na kateri so bile označene s številkami. Za razliko od podobnih pobud izpred dvajset in več let se sedaj načrtovalci POPov izogibajo vprašanjem iz splošne kulture, zgodovine in podobno, ker je vse takšne odgovore mogoče danes prejeti preko prenosnih telefonov. Pol kilograma češarkov, z dovoljenim odstopom 200 gramov navzgor, pa ni mogoče naročiti po telefonu; enako velja tudi za iskanje na brezpotju šestih brestov, ki rastejo na enem samem kvadratnem metru površine. S prenosnim telefonom tudi ni mogoče razrešiti rebusa (zaradi razlitja barve na preperelem lesu), ali piše Požar voda ali Pozor Udba (posebno tik meje!). Zaradi kronike še rezultati. Prva se je uvrstila ekipa Kriza, ki je dosegla v okviru šestnajstih nalog 89 točk, drugouvrščena ekipa Bor (z vzhodnega Tržaškega Krasa) je dosegla 85 toč, tretja je bila ekipa Srake s 63 točkami, četrta ekipa Zamudniki z 61 točkami in peta ekipa Nebojsega s 54 točkami. Prve tri ekipe so prejele pokale, vse pa zemljevid s slovenskimi ledinskimi imeni Goriško ozemlje - poleg zaključnega toplega obroka seveda. POP je priredilo društvo Kremenjak, pokroviteljstvo nad pobudo je dodelilo ZSŠDI. (ar) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 9. maja 2012 17 gorica - 90-letna Vida Rijavec Čuk Gregorčiča ima vedno pri sebi Častitljivo starost 90 let je v soboto praznovala Vida Rijavec Čuk, ki je med goriškimi Slovenci znana kot nekdanja zelo priljubljena profesorica matematike na slovenskih nižjih srednjih šolah. Ob pomembnem jubileju smo slavljen-ko obiskali na njenem domu na Trgu Cavour v Gorici, manj kot lučaj od okna, s katerega je pred več kot petsto leti pridigal Primož Trubar, utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika. Vida Rijavec je v po rodu iz Štan-dreža, kjer se je 5. maja leta 1922 rodila očetu Ivanu in materi Emiliji Turri. Rodila se je v času, ki našemu narodu ni napovedoval nič dobrega. Fašizem je bil v vzponu in z njim so se črni oblaki začeli zgrinjati nad Primorsko. Režim je ukinjal slovenske šole, društva, gospodarske dejavnosti, spreminjal imena in priimke. Skratka, hotel je izbrisati sleherno prisotnost Slovencev na tem ozemlju. In v tem krutem času je odraščala tudi gospa Vida Rijavec. V slovenskem Štandrežu je morala obiskovati italijansko osnovno šolo, nato je nižjo srednjo šolo nadaljevala v zavodu Notre Dame v Gorici, višješolski študij pa je zaključila na goriškem učiteljišču. S posebnim sprejemnim izpitom na goriški realki si je pridobila pravico do vpisa na fakulteto za matematiko na univerzi v Padovi, kamor se je vpisala na začetku druge svetovne vojne. Zaradi vojne in pogostih bombardiranj Padove je študij sicer zaključila, ni ji pa uspelo opraviti doktorata. Zaposlitev je našla takoj po koncu vojne, ko so že leta 1945 stekli postopki za ponovno odprtje slovenskih šol. Kot profesorica matematike in fizike je bila sprejeta v službo na slovenski nižji gimnaziji v Ulici Randaccio, kjer je ostala dvajset let. Nekdanji dijaki se je spominjajo kot odlične profesorice in izjemne pedagoginje, ki je matematično znanost znala posredovati ukaželjni mladini. Med našim obiskom nam je povedala, da so razen redkih izjem matematiko imeli radi tako fantje kot de- Jubilantka foto vip kleta. Po preustroju profesorskega kadra leta 1965 je službo izgubila. To je zanjo pomenilo hud udarec, saj je bila matematika del njenega življenja in je zato šolo zapustila s težkim srcem. Leta 1956 se je omožila z Elijo Čukom, znanim goriškim trgovcem koles. Po izkušnji v šoli je po sili razmer Vida Rija-vec svojo delovno pot nadaljevala v trgovini in je matematiko morala zamenjati za kolesa. Trgovino, ki obstaja še danes, sta z možem vodila veliko let. Nato sta jo oddala drugim lastnikom, a je ohranila prvotno ime. Med obiskom smo tudi ugotovili, da je slavljenka nadarjena slikarka, saj po stenah njenega stanovanja visi kar nekaj tihožitij, ki jih je sama naslikala. Na dosegu roke pa ima že precej »zdelano« knjižico Gregorčičevih poezij, ki jih vsak dan prebira. Veliko jih zna tudi na pamet, saj je »goriški slavček« njen najljubši pesnik. Gospe Vidi, ki je vestna bralka našega časopisa ter je na tekočem o dogajanju doma in po svetu, prisrčno voščilo izreka tudi uredništvo Primorskega dnevnika. (vip) Odbor na Transalpini Pokrajinski odbor bo danes ob 11. uri zasedal na Transalpini - Trgu Evrope. Med javnim zasedanjem bodo predstavili evropske projekte, pri katerih je pokrajina vodilni partner. Ob 17.30 bo v palači Attems-Pet-zenstein posvet na temo pridobivanja evropskih sredstev. Spregovorili bodo predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, pokrajinska odbor-nica Sara Vito in razni izvedenci. Čipkarice v Črni gori V Kotorju v Črni gori so podelili diplome udeleženkam čipkarskega tečaja v priredbi goriške čipkarske šole. Konec tedna bo delegacija črnogorskih čipkaric obiskala Gorico. Delovne prakse Na sedežu Videmske univerze v Ulici Santa Chiara v Gorici bodo danes ob 12. uri predstavili delovne prakse, ki so namenjene študentom, ob 16. uri pa bo predstavitev knjige »B come Beatles«. Napisala sta jo Eugenio in Viviana Ambrosi. Allen v Doberdobu Modra's galerija Kulturnega društva Jezero iz Doberdoba prireja drevi ob 20.30 projekcijo filma »Midnight in Paris« režiserja Woodyja Allena. Pisatelj Gil, na službeni poti v Parizu, med polnočnimi sprehodi išče navdih za svojo novo knjigo. Nenavadno odkritje ga popelje v osrčje zlate dobe večnega mesta romantike, kjer spozna številne literarne in druge umetniške ikone. »Sacro egoismo« V novogoriški mestni knjigarni na Rej-čevi ulici bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Uroša Lipuščka »Sacro egoismo«. Z avtorjem se bo pogovarjal urednik knjige, Tine Logar. Lipušč-kova knjiga je izvirna, prva slovenska monografija o tajni mednarodni pogodbi, sklenjeni 26. aprila 1915, med Italijo in antantnimi državami. (km) gorica - Drevi v Kulturnem domu »Pojezija« Na odru Vlado Kreslin, Maurizio Tatalo in Valter Sivilotti V goriškem Kulturnem domu bo drevi ob 20.30 v okviru festivala komičnega gledališča Komigo 2012 poseben dogodek: koncert »Poezija, ki poje - Po-jezija« priznanega slovenskega kantav-torja Vlada Kreslina. Gost glasbenega snidenja bo furlanski kantavtor Maurizio Ta-talo iz Vidma, ki bo nastopil ob klavirski spremljavi Valterja Sivilottija. Kreslin bo med solističnim nastopom predstavil svojo zbirko poezij z naslovom Pojezije, v kateri najdemo tako besedila njegovih pesmi, kakor tudi poezijo: tisto, posvečeno rojstnemu Prekmur-ju in druge tekste, ki so nastali kot navdih ob srečevanju z otroki in raznimi ljudmi. Kreslin bo zaigral in zapel tudi skladbo »Ena pesem«, ki jo je poklonil Kulturnem domu ob njegovi tridesetletnici. Vlado Kreslin ZAMENJALI SMO TELEFONSKE ŠTEVILKE GORIŠKE REDAKCIJE NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 0039 0481 356320 nova ŠTEVILKA FAKSA 0039 0481 356329 □ [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. ~M Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v soboto, 12. maja, ob 10.30 zaključna gledališka igralnica z Nevenko Vrančič za otroke od 5 do 11 let; ob 20. uri slavnostna podelitev primorske gledališke nagrade Tantadruj (Neda R. Bric) »Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič). V soboto, 19. maja, ob 20. uri (Simona Semenič) »24ur«. V soboto, 26. maja, ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.10 - 21.00 »Hunger Games«. Dvorana 2: 18.00 - 20.40 »The Aven-gers« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.30 »Il primo uo-mo«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Venetian Connection - Odkrivamo skrita življenja Benetk« (Filmski teden Evrope; vstop prost). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.30 »Hunger Games«. Dvorana 2: 18.00 - 20.40 »The Aven-gers« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Chronicle«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »American pie: ancora insieme«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Gli infedeli«. H Mali oglasi UGODNO PRODAM stanovanje v Gorici, 100 kv.m, dve spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, klet in garaža; tel. 335-6525946. V GORICI v bližini železniške postaje oddamo v najem stanovanje z dvema spalnicama; tel. 0481-522206. M Koncerti OB 60. OBLETNICI DELOVANJA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA FRANČIŠEK BORGIJA SEDEJ iz Števerjana bo v petek, 11. maja, ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu zborovska komedija »Grozdi so dozoreli«. Oblikujeta MePZ F.B. Sedej in dramska družina SKPD F.B. Sedej. V nedeljo, 13. maja, ob 18. uri bo v cerkvi Sv. Florijana v Števerjanu maša in koncert »Tebi pojemo v čast«. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 14. maja, ob 20.15 koncert komornega zbora Ipav-ska pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka in ob spremljavi organista Gregorja Klančiča z naslovom »Zaliv dveh skladateljskih govoric«; več na www.kulturnidom-ng.si ali na blagaj-na@kulturnidom-ng.si. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v sredo, 16. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bo nastopil pianist Allessandro Villalva, študent na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici pod vodstvom Sijavuša Gadžijeva; vstop prost. H Šolske vesti ZDRAVA ZELENA KUHINJA: od aperitiva do sladice z uporabo zelenjave, sadja in povrtnin. 15-urni tečaj bo potekal 19., 26. maja ter 9. junija v gostilni Primožič; informacije: Ad forman-dum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 048181826; go@adformandum.org). SLADICE, PRAVE DOBROTE: kremne sladice, torte in piškoti. 15-urni tečaj bo potekal 16., 23. in 30. junija v gostilni Primožič; informacije: Ad for-mandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). VINO IN PIVO, DEGUSTACIJA IN ABI-NACIJA: 15-urni tečaj bo potekal 7., 14., in 21. junija na Ad formandumu v Gorici; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). ŠOLA ZA STARŠE V DIJAŠKEM DOMU: v četrtek, 10. maja, ob 18. uri bo predaval na temo »Kako ločitev vpliva na otroke« psihoterapevt Aldo Mat-tucci. Srečanja so javna, zagotovljeno je varstvo otrok, po predhodni najavi (tel. 0481-533495, info@dijaskidom.it). 8. MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ INTERCAMPUS 2012 v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb bo potekal v Dijaškem domu v Kopru od nedelje, 15. julija, do nedelje, 22. julija. Namenjen je godbenikom od 12. do 20. leta starosti, ki že imajo nekaj izkušenj v igranju v orkestru. V okviru Intercampusa bo od torka, 17. julija, do nedelje, 22. julija, potekal seminar za predvodnike. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 18. maja; informacije v goriškem uradu ZSKD. 42. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v organizaciji ZSKD in v sodelovanju z osnovno šolo Vuzenica, Slovensko prosvetno zvezo (Avstrija) in Zvezo Slovencev na Madžarskem bo letos potekala v centru Gradina v Doberdobu od nedelje, 19. avgusta, do sobote, 25. avgusta. Kolonija je namenjena mladim od 11. do 15. leta iz FJK; informacije ali prijave v uradih ZSKD v Trstu in Gorici. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. PET PROMIL ZA SPDG. Kako lahko pomagate Slovenskemu planinskemu društvu v Gorici? Tako, da ob izpolnitvi davčne prijave namenite 5 promilov davka na dohodke fizičnih oseb društvu. Dovolj je, da na obrazcih za prijavo dohodkov v posebno, za to predvideno polje, vpišete davčno številko društva, ki je 80004000313. ZSKD organizira delavnice o družinskih postavitvah v soboto, 12. maja, od 15. ure do 18.30 v KB Centru, na Korzu Verdi, 51 v Gorici (v 3. nadstropju v Tumovi dvorani). Delavnico vodi terapevtka Silvia Miclavez, več na www.alcicostellazioni.it; prijave na gorica@zskd.org ali po tel. 0481-531495, 327-0340677. Delavnica bo v italijanščini. 0 Prireditve UČENCI VRTCA BARČICA V ROMJA- NU, Mali romjanski muzikanti in otroški pevski zbor OŠ Romjan vabijo na prireditev z naslovom »Barčica išče pristan« ob poimenovanju vrtca s slovenskim učnim jezikom v Romja-nu v četrtek, 10. maja, ob 17.30 v občinskem gledališču v Tržiču (Korzo del Popolo, 20). V PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici bo v četrtek, 10. maja, ob 17.30 predstavitev publikacije z naslovom »Umanita mitteleuropea. Letteratu-ra - arti - musica - cinema«, ki sta jo uredila Renate Lunzer in Sergio Ta-vano. Ob prisotnosti urednikov bo sodeloval Luigi Reitani Videmske univerze. »RAZLASTITVE, NUJNO ZLO?« - Občina Sovodnje v sodelovanju z izobraževalno agencijo Ad forman-dum prireja za vse izvoljene svetnike in občane javno predavanje v soboto, 12. maja, od 9.30 dalje (predvidoma do 12.30) v KBcentru v Gorici. KNJIGA OB 18.03: v dvorani APT v goriški železniški postaji: v soboto, 12. maja, bo predstavitev knjige »E se« Giorgia Mosettija. Z avtorjem se bo pogovarjal Marco Girardo. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za 4-dnevni izlet na Dunaj in v Bratislavo od 24. do 27. maja za ogled največjih zanimivosti. Prijave čim prej po tel. 0481-882203 (Eda L.) ali 0481-532092 (Emil D.); na račun 200 evrov. KULTURNO IN REKREACIJSKO DRUŠTVO SICILIJANCEV s sedežem v Gorici prireja osemdnevni izlet na Sicilijo in Eolske otoke od 20. do 27. septembra. Odhod iz Benetk do Ca-tanie z letalom, potovanje do Palerma in drugih zanimivih krajev bo vodil vodič Salvo; informacije in prijave po tel. 0481-390688 (Saverij Rožič). SPDG prireja v nedeljo, 13. maja, izlet na Snežnik (1796 m); zbirališče ob 8. uri na parkirišču Rdeče hiše v Gorici, informacije po tel. 349-3887180 (Gabijel). KULTURNI IZLET NA KOROŠKO v organizaciji ZSKD bo v soboto, 26. maja, in je namenjen članom kulturnih društev; odhod iz Trsta in Gorice, prihod istega dne zvečer. Rok prijave je sreda, 16. maj; informacije, rezervacije po tel. 0481-531495 (goriški urad) ali tel. 040-635626 (tržaški urad). SPDG vabi člane na vsakoletno srečanje planincev, ki bo 10. junija pri Erjavčevi koči na Vršiču v organizaciji PD Jesenice. Ob priložnosti bo društvo poskrbelo za avtobusni prevoz. Avtobus bo predvidoma odpeljal iz Rožne doline, ob 6. uri. Prijave v četrtek, 17. maja, od 19. do 20. ure na sedežu društva. Ob prijavi se vplača strošek prevoza. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Candido Vi-doz iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V SOVODNJAH: 14.00, Maria Kogoj vd. Čaudek (iz tržiške bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V FOLJANU: 11.00, Marilena Bernardi por. Benetello (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.50, Oliva Teresa Baccacig por. Settomini iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev. DANES V BEGLIANU PRI ŠKOCJA-NU: 10.00, Franco Martin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. 18 Sreda, 9. maja 2012 MNENJA, RUBRIKE / O NAŠEM TRENUTKU Svoboda čopiča in zavezanost peresa Ace Mermolja_ Wf V bivši tržaški ribarnici sem si sam ogledal slikarsko razstavo "Razprta obzorja". Na svečanih odprtjih poslušaš pozdravne govore in ne vidiš nič. Za boljši ogled moraš imeti svoj prostor. Razstava mi je potrdila, kar sem mislil o slovenskem slikarstvu na Primorskem v dvajsetem stoletju. Razstava v bivši ribarnici (ribarnica je bila enkratna umetnina s svojimi marmornatimi pulti polnimi rib) je v bistvu prikaz tega, kar je v lasti dveh zavodov in nekaterih slovenskih ustanov. Tu mislim na goriško KB 1909, na banko Monte dei Paschi in na ustanove, kot so ZSKD, SSG, SKGZ in (morda) druge. Za moj vid so bili lističi z oznakami slik premajhni, zato sem se zavaroval s previdnim "morda" in tudi slik je veliko. Tovrsten prikaz nedvomno opozarja na umetniško zakladnico, ni pa antološka razstava ali pa razstava, ki opozarja na umetniške stilne tokove ali pa na slikane teme (morje, Kras itd.) Posledica je, da si gledalec ustvari neko splošno podobo slikarske primorske umetnosti, ne more pa poglobiti določenega obdobja, stila ali posameznik slikarjev in njihovih opusov. To lahko storimo z ogledom drugih razstav, stalnih zbirk ali muzejskih galerij. Razprta obzorja pa so vseeno, kot zapisano, potrdila moje prepričanje, da je bilo na Primorskem v 20. stoletju slovensko slikarstvo umetniško močnejše in bolj inovativno od besedne umetnosti. Razlogi za svojevrstno slikarsko moč niso le v "talentih" umetnikov, saj je talent ena izmed postavk umetnosti. Pri nas je odigral bistveno vlogo status: slikarji so bili v izražanju svobodni, pisatelji in pesniki veliko manj. Ne gre tu za cenzuro, ki je med fašizmom bila, ampak za samo vlogo, ki sta jo odigravala slikarstvo in besedna umetnost. Slikarstvo je po svoji naravi univerzalno. Njegova govorica je podobna govorici glasbe, ki je dostopna ušesom (pri slikah očesom) in dušam ne glede na poslušalčev jezik ali narodnost. Slovenska besedna umetnost pa se je izražala v jeziku, ki je bil redkim sosedom znan, obenem pa so pesniki in pisatelji že pred Prešernom nosili na ramenih narodno stvar in zavest. Jezik je bil in je veliko bolj narodno konstitutiven, kot je lahko oljnata podoba. Jezik je, po nemškem principu naroda, osnova taistega naroda, kar je dobro vedel že omenjeni Prešeren. Dušan Pirjevec pa je lahko v šestdesetih in sedemdesetih letih na tem spoznanju utemeljeval tezo, da je "službovanje" narodu odvzelo piscem del umetniške moči. Prešeren je znal zapluti med Parnasa oblake, vendar je v življenju prodal kakih 36 pesniških zbirk in ga bi ne bilo v zavesti, ko bi ga ne povzdignili na narodni oltar Stritar, Levstik, Jurčič in drugi, ki so žrtvovali muze narodni stvari. Toliko bolj je bilo to usodno na Primorskem, kjer so bili Slovenci v ne vedno prijateljskem stiku z Italijani. Pesem- narod sta bila pri Gregorčiču sinonima. Slovenski kritiki in literarni zgodovinarji še danes uokvirjajo slovensko tržaško in širše "zamejsko" besedno ustvarjanje v narodnoobramb-ne kalupe in kaj radi spregledajo tisto, kar ne sodi v narodotvorni tloris. Slikarji niso imeli in nimajo teh narodnih dolžnosti. Zato so lahko svobodno pluli med evropskimi avantgardami, si izmišljali novotarije ali pa krenili po čisto osebnih poteh. Narodnega bremena niso pretirano nosili. Res je, da smo tudi v primorski besedni umetnosti dvajsetega stoletja beležili bege v eksperimentalne svobode, vendar to ni bilo pravilo. Kosovel je lahko pod Černigojevem vplivom tkal Integrale in Konse. Bi ga pa verjetno ne bi bilo, ali vsaj takšnega ne, ko se ne bi skoraj vzporedno ukvarjal z Murnovimi impresijami in z nemškim ekspresionizmom. Kosovel je ustvarjal premalo let, da bi lahko delili njegov opus po obdobjih, kot lahko npr. Picassa. Ko je spoznal Konse, ni opustil impresij eli ekspresionizma, vsekakor tega ni "avantgardno" zavrnil. Vladimir Bartol se je lotil čudnih zgodb in jih umeščal v orient. Poskušal je hoditi po poti Freudove podzavesti in psihoanalize. Pri tem početju je v svojem času izpadel kot čudak in začutil ostrino kritiških bodic. Drugače so se ravnali Gradnik, Gruden, Bevk in vse do sodobnih avtorjev, kot so Pahor, Rebula in skoraj tja do Košute. Slikarstvo je ubiralo druga pota in se prepuščalo abstrakcijm, kjer je pesnik čutil dolžnost, da ohrani besedi jasen pomen. Černigoj se je lahko zabaval z avantgardnimi provokacijami, čeprav je tudi on zašel v realizem in nato iz njega izstopil. Milko Bambič je slikal olja in risal stripe, veselil se je z izumi in z bohemskim življenjem. Saksida se je pridružil fu-turizmu. Spacal je dosledno in kleno prehajal iz stila v stil in povsod našel združevalno nit. Zoran Mušič je zaigral na evropske karte ter postal slaven izven slovenskega okolja. Palčič riše in slika svoje običajno mrke svetove, kjer se ujemata podoba noge in krik barve. Pisatelj ali pesnik si takšnega početja nista mogla privoščiti. Poslušala sta narodni klic, bila sta v službi besede, ki je sosed ni razumel in jo še danes s težavo razume. Roman in pesem potrebujeta prevajalca, slika se razkrije sama domala vsem, ki imajo posluh za platna in čopiče. Slovenski likovni umetniki na Primorskem so v prejšnjem stoletju ustvarili zavidljiv opus. Bilo jih je kar lepa skupina in dediči še danes pridno ustvarjajo. V slikah, grafikah, kipih, v instalacijah zasledimo domačnost in svetovljanstvo, zavezanost koreninam in svobodno preletavanje morja in planjav. To dela našo primorsko likovno ustvarjalnost posebno privlačno in odmevno. Ne podcenjujem pisateljev in njihovih del, zdi pa se mi , da s peresom niso naši umetniki dosegli tega, kar so oni s čopičem. V tej tekmi pa ne gre le za ustvarjalni naboj, ali kot sem napisal, za talent. Beseda je nosila narod, barva je slikala njegove pokrajine in tiste, ki so za obzorjem ... koper - Družbeni center Središče Rotunda Desetletnico bodo obeležili s koncertom Josipe Lisac Koprsko Središče Rotunda, primorski družbeni center, obeležuje deset let delovanja. V središču bodo obletnico proslavili s koncertom hrvaške pevske dive Josipe Lisac, ki se bo v okviru festivala AnaBdi odvil 2. junija v Kopru. V desetih letih delovanja so organizirali več kot 160 dogodkov in izobraževanj, ki jih je obiskalo več kot 10.000 ljudi, je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril vodja središča Bojan Mevlja. Med pomembnejšimi projekti je izpostavil stičišče nevladnih organizacij Obalno-kraške regije in mladinski infocenter, festival AnaBdi in sodelovanje pri oblikovanju tradicionalnega foruma mladih Draga mladih. S temeljnimi dejavnostmi, med katere sodijo delo na področju družine, mladih in nevladnih organizacij, bodo po besedah Mevlje nadaljevali tudi v prihodnje. Želijo si, da bi njihovim pobudam večkrat prisluhnile občine, sicer pa bodo še naprej opozarjali in odpirali teme, ki so kdaj pa kdaj lahko tudi pereče. Tudi zato se mu zdi pomembno, da ostaja središče pri svojem financiranju neodvisno. Med 70 in 80 odstotki sredstev za svoje delovanje pridobijo prek prijav na različne raz- pise, ostalo pa prek izvajanja profitnih dejavnosti. Nepogrešljiv je po besedah Mevlje tudi prispevek prostovoljcev. Gospodarska kriza v njihove letošnje aktivnosti še ni zarezala, skrbi pa jih, kaj bo prihodnje leto. Ob deseti obletnici delovanja bodo v Središču Rotunda občinstvu ponudili koncert hrvaške pevske dive Josipe Lisac. Koncert bo tudi vrhunec literarno-umetniškega festivala AnaBdi, ki ga središče letos organizira osmič zapored, letos pa se bo potekal med 31. majem in 2. junijem. En evro od vsake prodane vstopnice od koncerta bodo namenili Obalnemu društvu za boj proti raku. "V času, ko je toliko negativnih novic, se mi zdi, da pozabljamo, kaj je naše bistvo, oziroma se ga zavemo šele, ko zbolimo," je odločitev za donacijo utemeljil Mevlja. Do-nacijo bodo po besedah predstavnice Obalnega društva za boj proti raku Neve Mavrič namenili za promocijo in delo društva. Zavedajo se namreč, kako pomembna je lahko beseda za vsakega posameznika v trenutku, ko zboli. "Beseda človeka dvigne z brezna, v katerega pade, ga boža, opogumlja in mu daje zanos za nadaljnje življenje," je poudarila. JEZIK NA OBROBJU Ko vzamem v roke časopis ali revijo, najprej preletim naslove. Zavedam se, da mora naslov pritegniti bralca, kar pa še ni razlog za napake, ki jih najdem že takoj, na prvi pogled. Na prvi strani sem prebrala »Obupan podjetnik ugrabil navzoče v davčnem uradu« in se vprašala, zakaj je poročevalec uporabil glagol ugrabiti, kar pomeni, da je ugrabitelj svoje »talce« nekam odpeljal. Ko sem na drugi strani zagledala naslov: »Oborožen moški več ur zaprt s talcem«, mi je postala vest bolj razumljiva. Ugrabitev je bila tam zato, da je pritegnila bralce, vzbudila naj bi pozornost, strah. Da je oborožen moški zagrozil navzočim v uradu, nekajkrat ustrelil v strop in potem zadržal kot talce petnajst ljudi, je skorajda huje kot ugrabitev, in vendar sem si ob drugem naslovu oddahnila. Ne vem zakaj je ugrabitev delovala bolj zastrašujoče kakor zadržanje talcev. Članek, ki je sledil drugemu naslovu je bil napisan korektno, brez napak. Bolj kot talci me je zaskrbela pripravljenost specialne enote karabinjerskega oddelka. Če dobijo nalog za akcijo, se lahko vse skupaj konča tragično, tudi s smrtnimi žrtvami, medtem ko je vse kazalo, da je obupani podjetnik dovolj razsoden, da torej ne bo povzročil tragedije. Če gledam dogodek s stališča upravičenosti izraza ugrabiti in ugrabitev, bi morala reči, da to ni bila ugrabitev, torej je izraz neustrezen. Če pa gledam stvar z očmi poročevalca, ki hoče vzbuditi zanimanje, je bila ugrabitev upravičena in je ne smem ožigosati kot napačno. Popolnoma drugače pa je, ko vsak dan znova prebiram, da je kdo izrazil solidarnost komu, zadnje čase Primorskemu dnevniku. Kdor zapiše tako stavčno zvezo, zagreši napako, ker bi moral vedeti, da v slovenščini izrazimo solidarnost s kom, da smo torej s kom solidarni. Vsi, ki želijo podpreti Primorski dnevnik, se morajo izražati po slovensko in ne po italijansko. Kako bi pogledali italijanski bralci, če bi vsak dan brali »esprimere solidarieta con il Piccolo«? Če bi kdo od Slovencev rekel kaj takega, bi se takoj našli kolegi, ki bi ga zgroženi opozorili na »hudo italijansko napako«. V slovenščini pa se nam slovenska enaka napaka ne zdi niti toliko nesprejemljiva, da bi po večkratnih opozorilih vendarle začeli pisati pravilno: solidarnost s kom. Naši pisci so tako »zaljubljeni« v strukturo, da verjetno ne bodo nikdar vedeli, da pomeni samo sestav ali zgradbo česa, torej elemente, iz katerih je kaj sestavljeno. Varnostne brvi, ki so jih odpeljali s pomola, je nekdo poimenoval kar velike kovinaste strukture, čeprav pridevnika kovinast v slovenščini sploh ni. Kovinarji delajo v kovinarski delavnici, izdelki pa so kovinski. Snovi se v slovenščini končujejo 1. na -en in -an; npr. bakren, svilen, lanen, svinčen, lesen; 2. na -ov, -ev, ko gre za kemične spojine ali v zvezi s samostalnikom: npr. aluminijev, bakrov; plutov zamašek, ogljikov dioksid; 3. na -ski, kadar ni možen končnik -ov, -ev: aluminijska žica, betonski zid, porcelanski; 4. na -ast, ko končniki -en, -ov -ev niso možni: bronasta doba; jutast, niklast. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Sodelovanje tabornikov RMV na proslavah Marsikdo se je med tržaško proslavo ob dnevu osvoboditve v Rižarni spraševal, zakaj taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice nismo sodelovali v kroju in s častno stražo. Že vrsto let se taborniki RMV proslave udeležujemo kot posamezniki, saj smo vedno bili mnenja, da je osrednja tržaška proslava ob dnevu osvoboditve dejansko že deležna časti najvišjih organov civilnih in političnih oblasti, sami pa nismo nikoli prejeli uradnega povabila, še manj pa ga nismo pogrešali ali zahtevali. Proslave v Rižarni se v vsakem primeru množično udeležujemo, čeprav okrog vratu ne nosimo rutke in ne stojimo ob spomeniku v znak spoštovanja. Seveda so dogajanja in pomen 25. aprila v našem delovanju zelo občutena. S častno stražo smo namreč prisotni povsod tam, kjer delujemo med letom, tako na Tržaškem kot na Goriškem. Tako je bilo tudi ob letošnjem dnevu osvoboditve, ko smo se v znak spoštovanja vsem tistim, ki so se borili za naš boljši jutri, udeležili spominskih proslav vse od Štandreža do Doline. Za nas ni prvih ali drugorazrednih proslav, na katerih počastimo spomin žrtev na-cifašističnega nasilja in junakov, ki so darovali življenje za svetlejšo prihodnost naroda. Naša dolžnost je, da vseskozi negujemo njihovo zapuščino in da se zavestno poklonimo njihovemu spominu, naj si bo z rutko (in krojem) ali brez nje. Taborniki RMV Ts-Go MIA Nezadostni razlogi za obtožbo Čudna so pota italijanskih organov javne varnosti in italijanskega sodstva. Izgleda, da se bodo ponovno znesli nad Gerardom De-ganuttijem. Pravim znesli, ker so v Primorskem dnevniku navedeni razlogi po mojih dolgoletnih sodnih izkušnjah povsem nezadostni. Pred leti sem bil vpleten v kazenski postopek zoper Deganuttija, ker je neznanec v telefonskem sporočilu Primorskemu dnevniku omenil tudi mene in društvo Edinost. Kot oškodovana stranka sem si ogledal spis in ugotovil, da je specializirano podjetje iz Milana analiziralo magnetofonski posnetek sporočila in zaključilo, da je kakih 90% možnosti, da bi bil glas Deganuttijev. To seveda ni dokaz. Toda podjetje je dobilo za svoje strokovno mnenje, če se prav spominjam, okoli šest milijonov lir. Po pisanju Primorskega dnevnika so sedaj dokazi: kratica P.O.T. ter pisemska ovoj- nica z napisom Dega-nutti in z odtisom ustnic z rdeči-lom. Kratico lahko napiše kdorkoli in verjetno je prekratka, da bi lahko grafološka analiza dala kak rezultat. Tudi priimek žrtve lahko napišen kdorkoli in je tudi ta prekratek za učinkovito grafološko analizo. Odtis ustnic bi bil uporaben za identifikacijo osebe, če so ga strokovno analizirali in ugotovili DNK. V našem dnevniku pa ne piše nič, ali je grafološka analiza pisave pisem ugotovila, da jih je napisal Gerardo Deganutti. V občini Devin-Nabrežina je bilo od avgusta lani ugotovljenih 34 nalepk s keltskim križem, ki je verjetno bolj gotova "blagovna znamka" kot kratica P.O.T. Poleg tega so nekatere nalepke imele napis NO AL BILIGUI-SMO NELLE TERRE GIULIE. Ni mi znano, da bi bili organi javne varnosti koga osumili in preverili ali je sum utemeljen. In vendar je stvar silno enostavna: če na "google" napišete NO AL BILINGUISMO in kliknete dobite portal "Lege nazionale", kjer dobite pod naslovom "NO ALL' ESTENSIONE DEL BILI-GUISMO" izjavo odvetnika Paola Sardosa Al-bertinija "in merito ad una estensione a Trieste del bilinguismo assolutamente immotivata e antistorica". Mislim, da ni nobene pravne ovire, da ga pristojni organi slišijo kot osebo, ki pozna dejstva. Ker je Carlo Giovanardi leta 2004 javno razglasil, da obstajajo v Gorici in v Trstu sile, ki bi nastopile proti "integralnemu bi-lingvizmu" v središčih teh dveh mest z močjo eksplozije smodnišnice ali po domače povedano s strahovitim nasiljem, je društvo Edinost v kazenski ovadbi zaradi napisov na Kulturnem domu v Trstu 28. oktobru 2010 predlagalo sodstvu, da sliši tega državnika, da pove, kdo ga je obvestil o nevarnosti strahovitega nasilja. Sodnik za uvodne preiskave je zasebno rekel, da Giovanardi govori vedno same neumnosti ali nekaj po smislu zelo blizu temu izrazu. In seveda je bil postopek ukinjen, ker sile javnega reda niso raziskovale, kdo sta avtorja obravnavanih dveh napisov. In to kljub zagotovilu ministrstva na parlamentarno vprašanje leta 2008. Rad bi bral sodni spis, ki bi obrazložil razliko med neumnostmi, ki naj bi jih govoril Carlo Giovanardi, in blodnjami, ki jih pripisujejo Gerardu Deganuttiju. In seveda razliko med nasiljem z močjo eksplozije smod-nišnice ter pištolo-igračko, ki je bila v črni aktovki, ki naj bi jo pred poslopjem v ulici Mon-tecchi 6 pustil Gerardo Deganutti. Samo Pahor / PRIREDITVE Sreda, 9. maja 2012 19 GLASBA - Britanska skupina jeseni na evropski turneji Skunk Anansie v Jesolu Novembrski koncert bo edini v vzhodni Italiji - Predprodaja že poteka Do koncerta je sicer še kar nekaj mesecev, glede na priljubljenost skupine Skunk Anansie pa morda previdnost ni odveč. V teh dneh so začeli predprodajo vstopnic za tri italijanske koncerte, ki jih britanska skupina načrtuje med 19. in 21. novembrom. Po Milanu in Rimu bo skupina tako 21. novembra nastopila tudi v Jesolu, v tamkajšnji palači Pala Arrex. Energična pevka skupine Skunk Anansie simone di luca Skupina je nastala leta 1994, po večletnem premoru pa je ponovno izredno aktivna od leta 2009. Pred začetkom evropske turneje bodo tako 45-letna pevka Skin in njeni glasbeniki izdali nov studijski album, ki so ga posneli v Londonu z znanim producentom Chrisom Sheldo-nom. To bo peta plošča britanske skupine. koncert - Edini italijanski termin Skupina Foo Fighters avgusta v Vili Manin Skupina Foo Fighters velja za svetovno ambasadorko »grunge« glasbe, ki s svojimi ritmi in melodijami vpliva na večino mlajših rokerjev. Njihova kariera je posejana z uspehi, ne nazadnje z najnovejšim v Los Angelesu, kjer je bend osvojil kar pet grammyjev. 13. avgusta bo skupina nastopila tudi v očarljivem okolju Vile Manin: furlanski koncert naj bi bil edini na Apeninskem polotoku. Za vstopnice je treba odšteti 56€. GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Danes, 9. maja, ob 20.00 / Eduardo de Filippo: »Filumena Marturano«. V soboto, 12. maja, ob 10.30 / Brata Grimm: »Gospa Pehtra«. V sredo, 16. maja, ob 18.00 in ob 19.30 / Letni nastop oddelka GŠ Koper: »Obuti mucki«. V četrtek, 17. maja, ob 20.00 / Eduardo de Filippo: »Filumena Marturano«. V soboto, 19. maja, ob 10.00 / »Skok v pravljico - Mojca Pokrajculja«. V sredo, 23. maja, ob 20.00 / Lukas Bärfuss: »Test«. V četrtek, 24. maja, ob 18.00 / Brata Grimm - Samanta Kobal: »Pepelka«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V soboto, 12. maja, ob 20.00 / Neda R. Bric: »Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič)«. V soboto, 19. maja, ob 20.00 / Simona Semenič: »24ur.« LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 9. maja, ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. Jutri, 10. maja, ob 17.00 / Miroslav Krleža: »Gospoda Glembajevi«. / Ponovitve: v petek, 11. maja ob 18.00. V soboto, 12. maja, ob 19.30 / Maksim Gorki: »Malomeščani«. V ponedeljek, 14. maja, ob 11.30 / Ot-fried Preußler, Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«. / Ponovitev: v petek, 18. maja, ob 17.00. V torek, 15. maja ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Padec Evrope«. V sredo, 16. maja, ob 19.30 / Dušan Jo-vanovic, Mitja Čander, Eva Mahkovic: »Bobby in Boris« V četrtek, 17. maja, ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. V soboto, 19. maja, ob 19.30 / Neda R. Bric: »Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič)«. Mala dvorana Danes, 9. maja, ob 20.00 / David Ma-met: »November«. / Ponovitev: v soboto, 19. maja, ob 20.00. Jutri, 10. maja, ob 20.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev«. V petek, 11. maja, ob 20.00 / Vinko Möderndorfer: »Nežka se moži«. V soboto, 12. maja, ob 19.30 / Via Negativa, Via Nova 2011: »MandicStroj«. V ponedeljek, 14. maja, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. V torek, 15. maja, ob 20.00 / John Logan: »Rdeča«. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana Jutri, 10. maja, ob 19.00 / Charles Dickens - Blažka Müller Pograjc: »Oliver Twist«. / Režija: Matjaž Pograjc. V soboto, 12. maja, ob 17.00 / Josip Vandot / Draga Potočnjak, Olga Grad: »Kekec«. / Režija: Branko Potočan. Spodnja dvorana V petek, 11. maja, ob 20.00 / Henrich Böll - Blažka Müller Pograjc: »Izgubljena čast Katharine Blum« / Matjaž Pograjc. / Ponovitev: v torek, 15.in v sredo, 16. in v petek, 18. maja, ob 20.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno Gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V torek, 15. maja, ob 20.30 / muzikal / lirika: Tim Rice; glasba: Andrew Lloyd Webber: »Joseph and the amazing technicolor dreamcoat« / dirigent: David Steadman. / Ponovitve: v sredo, 16. maja ob 20.30, v četrtek, 17. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 18. ob 20.30, v soboto, 19., ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 20. maja, ob 16.00. Gledališče Verdi V četrtek, 17. maja, ob 20.30 / lirika / P. Suardon [Nicola Daspuro], prevzeto od romana Émile Erckmanna in Pierre-Alexandre Chatrianija: »L'ami-co Fritz« / Dirigent: Fabrizio Maria Carminati / Režija: Daniele Salvo / Po- novitve: v nedeljo, 20. maja, ob 16.00, v torek, 22. in v sredo, 23. ob 20.30, v petek, 25. ob 20.30 ter v soboto, 26. maja, ob 17.00. Gledališče De Banfield - La Contrada V četrtek, 17. maja, ob 20.00 / koncert / Nastopa: Marco Masini. GORICA Kulturni dom (ul. I. Brass, 20) Danes, 9. maja ob 20.30 / v okviru festivala komičnega gledališča »Komigo 2012« enkratni kulturni dogodek in sicer koncert »Poezija, ki poje - Pojezi-ja« priznanega slovenskega kantav-torja Vlada Kreslina. Gost večera bo furlanski pevec Maurizio Tatalo iz Vidma. CODROIPO Vila Manin V sredo, 4. julija, ob 21.00 / Nastopa britanska alternativna rock zasedba Ra-diohead. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Danes, 9. maja, ob 19.30 / koncert / »Orkester Slovenske Filharmonije«. / Dirigent: Martin Sieghart / Solistka: Dubravka Tomšič Srebotnjak - klavir. V soboto, 12. maja ob 20.30 / 28. mednarodni festival Druga godba / Nastopa skupina: »Madredeus«. / Beatriz Nunes, glas; Pedro Ayres Magalhaes, klasična kitara; Carlos Maria Trindade, sintetizator; Jorge Varrecoso, violina; Antonio Figueiredo, violina; Luis Clo-de, violončelo. Slovenska filharmonja Danes, 9. maja, ob 19.30 / koncert / Mladen Bučic - kitara. Danes, 9. maja, ob 19.30 / balet / »Vid-nonevidno: Ambroise Thomas: Septet; Marijan Lipovšek: Miniature; Peter Iljič Čajkovski: Serenada«. / Dirigent: »Aleksandar Spasic«. / Ponovitve: v četrtek, 10. ob 19.30, v petek, 11., ob 17.00 in v soboto, 12. maja, ob 19.30. V četrtek, 17. maja, ob 19.30 / koncert / »Koncert samospevov«. / Solista: Sabina Cvilak - sopran; Iain Burnside -klavir. Kino Šiška Jutri, 10. maja, ob 21.00 / koncert / Nastopajo: Quantic, Alice Russell in Combo Barbaro. / Alice Russell - glas; Will Holland /Quantic/ - kitara, harmonika, spremljajoči glas; Mike Simmonds - violina, spremljajoči glas; Dan Swain - bas kitara, spremljajoči glas; Malcolm Catto - bobni; Alfredo Linares Saucedo - klavir, spremljajoči glas; Freddy Colorado Cervantes - konge, spremljajoči glas. V ponedeljek, 28. maja, ob 21:00 / koncert / Nastopata Kyuss in Carnival RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Bivša ribarnica): do 17. junija, bo na ogled razstava »Razprta obzorja - Orizzonti dischiu-si - Opening horizons«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00 ter ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00 do 20.00. / Za več informacij: tel.: +39 0403226862. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene sku- pine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladi-mirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Prvo preddverje: še danes je na ogled dokumentarna fotografska razstava »Koreja navdihuje«. Galerija CD: do 30. junija bo na ogled razstava: »Razprta obzorja - tržaški slovenski slikarji 1945-60« Milko Bambič (1905-91), Jože Cesar (1907-80), Avgust Černigoj (1898-1985), Bogdan Grom (1918- ), Robert Hlavaty (18971982), Avrelij Lukežič (1912-80), Lojze Spacal (1907-2000) in Rudolf Sak-sida (1913-85). prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu 20 Sreda' 9- maj3 2012 APrimorski r dnevnik OPTIMISTIČNI KOZMUS BRESTANICA - Najboljši slovenski atlet Primož Kozmus bo na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu branil zlato odličje v metu kladiva, ki ga je osvojil pred štirimi leti v Pekingu. «Sem sredi drugega ciklusa priprav ter pripravljen za daljave okrog 77 metrov. To je primerljivo s sezonami, v katerih sem bil olimpijski in svetovni prvak. To me veseli, ker imamo v moji ekipi vse pod nadzorom, tudi težav s poškodbami ne poznamo v tej sezoni. Čaka pa nas še veliko dela,» je dejal Kozmus na srečanju z novinarji in sponzorji. POTRDILI STRAMACCIONIJA MILAN - Inter je potrdil trenerja Andreo Stramaccionija, ki je v drugem delu sezone zamenjal Ra-nierija. Čeprav se Inter še ni uvrstil v ligo prvakov in možnosti so res minimalne, so letošnjemu trenerju mladinske ekipe primavera, ki je postala evropski klubski mladinski prvak, ponudili dveletno pogodbo. Rimljan naj bi Morattija stal manj kot milijon evrov letno. In-terjev trener bi rad k črno-modrim v prihodnji sezoni pripeljal Lavezzija. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it NE GRE NA EVROPSKO PRVENSTVO BARCELONA - Branilca Barcelone Carlosa Puyola ne bo med potniki na evropsko nogometno prvenstvo na Poljskem in v Ukrajini. Kapetan Barcelone in reprezentančni branilec si je namreč poškodoval koleno, poškodba pa je bila tako huda, da bo potreboval operativni poseg, zaradi katerega bo moral počivati vsaj šest tednov. Za Puyola sta izgubljena tako finale španskega pokala kot tudi evropsko prvenstvo. Izguba Puyola je velik udarec za špansko nogometno reprezentanco. nogomet - Dve filozofiji v nepredvidljivem rdeče-belem finalu evropske lige Domačini proti legionarjem Med Athleticom iz Bilbaa in Atleticom iz Madria, ki bosta drevi ob 20.30 igrala med sabo v Bukarešti, dajejo stavnice rahlo prednost Madridčanom LJUBLJANA - Nogometaši Athletica iz Bilbaa in madridskega Atletica se bodo danes ob 20.45 v Bukarešti pomerili v finalu evropske lige. Stavnice rahlo prednost dajejo Madridčanom, ki so v tem tekmovanju slavili že pred dvema letoma, medtem ko bo Athletic v evropskem finalu nastopil prvič po 35 letih. Oba kluba vodita argentinska strokovnjaka. Marcelo Bielsa je na trenerski klopi Athletica, Diego Simeone na klopi Atletica. Oba kluba imata tudi rdeče-belo barvno kombinacijo majic. Toda medtem ko ima Athletic v ognju še dve železi, saj ob tem evropskem finalu lahko sezono oplemeniti s slavjem v kraljevem pokalu, pa mora Atletico nujno dobiti finale v Romuniji, če si želi popraviti vtis bolj ali manj povprečne sezone, kot jo je opisal vezist Atletica Gabi. «Naši tekmeci so v finalu povsem zasluženo. So moštvo, zaradi katerega je ponosna vsa španska liga. To tudi kaže raven igre, ki jo oboji kažemo v la ligi. Igrali bomo proti tekmecu, ki zelo dobro igra nogomet in je našel filozofijo, ki jo imajo radi vsi. A vemo, kakšen je vložek na tej tekmi,» je dejal Gabi. Na zelenici bosta prisotni dve različni filozofiji. Athletic ostaja zvest svoji zgodovini in podpisuje pogodbe le z igralci, ki imajo baskovske vezi. Atletico pa je v zadnjem času dodobra spremenil moštvo in si privoščil drage nakupe, kot sta bila med drugimi kolumbijski napadalec Radamel Falcao (23 golov v španski, 10 v evropski ligi) in Turek Arda Turan. Potem je tu še razlika v filozofiji igre. Obe ekipi imata argentinski izvor, a popolnoma drugačen pri- stop. Bielsa je mnoge navdušil za Bilbao s svojo željo po tem, da si igralci na vsaki tekmi želijo imeti pobudo, ne glede na tekmeca. Na poti proti finalu so navdušili s predstavami proti Manchester Unitedu, Schalkeju in Sportingu iz Lizbone. Atletico, ki je v izločilnem delu tekmovanja ugnal Lazio, Bešiktaš, Hannover in Valencio, na drugi strani ne «obžaluje» preveč, če žoge nima večinoma v svoji posesti. Prav tako mu nista tuja preskakovanje igre z dolgimi podajami in potrpežljiva, počasna igra. Zaveda se namreč, da ima v napadalnem sektorju igralce, na katere se lahko zanese: Fal-cao, Adrian, Diego ali Turan. Skupna točka obeh ekip pa je ta, da se počutita zelo samozavestni v bližini tekmečevega gola, ranljivi pa sta, ko je «vroče» v bližini njunih vrat. Vse to daje finalu dodaten čar nepredvidljivosti, verjetnost zadetkov na bukareštanskem obračunu je velika. Ne nazadnje ne gre pozabiti, da ima tudi Athletic nekaj zelo zaželenih igralcev, med njimi Fernanda Llo-renteja (16 golov v domačem prvenstvu, sedem v evropski ligi), Ikerja Munianina, Javija Martineza ... Finale bo sodil Nemec Wolfgang Stark, njegova pomočnika pa bosta Jan-Hendrik Salver in Mike Picke. Stark je «žvižgal» na treh tekmah zadnjega mundiala 2010 v Južnoafriški republiki in dveh tekmah na olimpijskih igrah 2008 v Pekingu. Prav tako je na širšem seznamu za delivca pravice na letošnjem Euru, ki ga bosta od 8. junija do 1. julija gostili Poljska in Ukrajina. To sezono je v ligi prvakov sodil na treh tekmah, prav toliko jih je sodil tudi v evropski ligi. (STA) odbojka - Alen Pajenk, šele drugi Slovenec z naslovom italijanskega prvaka » >Ostajam v Italiji« 26-letni Alen Pajenk je za Gregorjem Jerončičem šele drugi slovenski odbojkar z osvojenim naslovom italijanskega državnega prvaka. S svojo Macerato je namreč vfinalu za naslov s 3:2premagal favorizirani Trento. Ujeli smo ga tik pred odhodom v bolgarsko Sofijo, kjer je sinoči v dresu reprezentance Slovenije začel pot v olimpijskih kvalifikacijah (glej okvir). Najprej čestitke ob osvojitvi italijanskega naslova. Če se povrnemo na finale: kaj se je spremenilo po drugem nizu, ko je Trento že vodil z 2:0, da ste reagirali in naposled tudi osvojili državni naslov? Najprej najlepša hvala za čestitke. Če povem po pravici se sam ne vem točno, kaj se je zgodilo. Verjetno so ob koncu tretjega seta nekatere menjave, v kateri sem bil tudi sam, pripomogle k temu, da smo obrnili potek igre in set zmagali. Po njem smo se razigrali in končno prišli do željene igre. V petem nizu pa menim, da zmaga tisti, ki mu je bolj naklonjena sreča, peti niz je kot loterija. Kako ste v ekipi komentirali zadnjo žogo, ki je bila v resnici v igrišču? Tega nismo komentirali. V vsakem športu so sodniki in vsega tudi ne morejo videti. Že pred tisto so bile kakšne sporne žoge proti nam, ampak tako je pač v športu. Drži vaša izjava dnevniku Ekipe, da z minu-tažo niste zadovoljni? Ste na začetku sezone pričakovali, da boste igrali več? kvalifikacije za oi Tesna zmaga Italije, gladek poraz Slovenije SOFIJA - V tekmi prvega dne kvalifikacij olimpijskega odbojkarskega turnirja je Italija le za las - s 3:2 (25:21, 16:25, 30:28, 15:25, 16:14) premagala Finsko (Laško 24, Parodi 13), proti kateri je že izgubljala z 2:0 in tudi v tie-breaku. «Azzur-ri« bodo jutri ob 19.45 grali proti Nemčiji, ki je včeraj s 3:0 (25:19, 25:22, 25:20) odpravila Slovaško. Slovenija pa je po pričakovanjih potegnila krajši konec proti gostitelju in prvemu favoriti turnirja Bolgariji. Končni izid je bil 3:0 (25:23, 25:18, 25:22). Danes ob 16. uri se bo Slovenija pomerila s Španijo (TV Slovenija 2). ACH VOLLEY - Odbojkarski klub ACH Volley je sporazumno prekinil pogodbo s podajalcem ekipe Dejanom Vinčicem, ki je branil barve oranžnih zmajev polne tri sezone. Vedel sem, da bom v družbi dveh odličnih soigralcev, ki igrata v moji vlogi, pa vendarle sem mislil, da mi bo trener namenil večjo minutažo, saj kot sem spoznaval iz treninga v trening nista bila kaj bistveno boljša od mene. Kako ocenjujete svojo sezono? Glede na to, da nisem igral kaj dosti, se je s tem državnim naslovom popravilo moje razmišljanje o tem, ali sem naredil pravo potezo, da sem prišel v Macerato ali ne. Zato lahko rečem, da sem zelo zadovoljen, konec koncev sem državni prvak Italije. V Italiji igrate drugo leto. Kakšno sliko ste si ustvarili o italijanski odbojki? Vedel sem, da je italijanska liga ena najmočnejših lig na svetu in to je bil tudi moj cilj, da se namreč preizkusim v najmočnejši ligi na svetu. Vse je bilo tako, kot sem si predstavljal, vsaka tekma je težka, ni slabih ekip in čar te lige je prav v tem, da lahko vsak premaga vsakega. Kaj pa če primerjate italijansko klubsko organiziranost z organiziranostjo pri ACH Volley? V ACH-ju je klubska organizacija na vrhunski ravni, pa vendar se vedno še kdaj pojavljajo sitnosti glede česarkoli. V Macerati letos nisem imel niti enega problema z ničemer, tako da sem se lahko posvetil samo odbojki in to je tisto kar igralci iščemo. Z Macerato vas veže še enoletna pogodba: boste ostali? Vsekakor ostajam! Bi vsekakor še radi igrali v Italiji ali bi se preizkusili tudi drugje, morda spet v Sloveniji? Rad bi ostal v Italiji, ker so res tekme težke pa tudi treningi so na višku. Vemo, da je v Sloveniji edino ACH klub kot se spodobi, močne tekme pa igra le v ligi prvakov. Mogoče se bom kdaj kasneje res vrnil v kak slovenski klub. V vaši ekipi je bilo kar nekaj »Slovanov«: kateri je bil med vami pogovorni jezik? Res je. Polovico ekipe je bilo »balkancev«, večinoma smo se pogovarjali med sabo v srbskem jeziku, dru- gače pa tudi italijansko, da so nas drugi sploh lahko razumeli (smeh). V Veroni ste bili soigralec Damirja Kosmine -zamejskega Slovenca iz Trsta. Ali ste se z njim kaj' družili? V Veroni že, letos pa sva se redkeje slišala. Reprezentanca Slovenije dosega v zadnjih sezonah kar nekaj uspehov. Kaj jo še loči od evropskega vrha? V zadnjih letih nam je uspelo to, kar smo si vedno želeli: da bi se pripravljali z močnejšimi reprezentancami. Samo tako se lahko približaš vrhu. Ne bi niti rekel, da nas kaj loči od ostalih reprezentanc, že zdaj nas nekaj igra v tujini, problem je mogoče samo v uigranosti in v pomanjkanju potrpljenja, ko nam recimo ne gre. nogomet V preiskavi 29 tekem B-lige RIM - Zvezno pravdništvo nogometne zveze FIGC je na osnovi sodnih preiskav o prirejanju izidov tekem prijavila disciplinski komisiji kar 22 klubov, 52 aktivnih in dva bivša nogometaša, 4 odbornike in 3 trenerje. Preiskava zadeva 33 tekem, od teh 29 B-lige, vendar naj bi bili vpleteni tudi zdajšnji prvoli-gaši Novara, Atalanta in Siena. LONDON 2012 - Prireditelji olimpijskih iger v Londonu bodo v petek v prodajo ponudili skoraj milijon olimpijskih vstopnic. Začetek prodaje na spletni strani www.tic-kets.london2012.com bo ob 11. uri po lokalnem času, vstopnice pa bo moč kupiti po načelu «prvi pride - prvi melje». Prednost bo imelo 20.000 ljudi, ki je bilo neuspešnih ob prvi prodaji vstopnic in jim do dragocenih kart ni uspelo tudi v drugem krogu prodaje. GIRO V VERONI - Kolesarska dirka po Italiji se bo nadaljevala danes v Veroni z ekipnim kronometrom. Kljub padcu v ponedeljek v 3. etapi na Danskem bo nastopil tudi Američan v rožnati majici Taylor Phinney. Rentgenski pregled je pokazal, da poškodovani gle-ženj ni zlomljen. Na pregled je Phinney v bolnišnici v Soaveju pri Veroni potrpežljivo čakal v vrsti dolgo ur. Skratka, okusil je počasnost italijanskih zdravstvenih ustanov. PHELPS - Eden najboljših plavalcev vseh časov Michael Phelps je v pogovoru na ameriški televiziji dejal, da želi v življenju početi še kaj drugega, ne samo plavati. Olimpijske igre v Londonu bodo že njegove četrte in kot pravi sam, najverjetneje zadnje. KOŠARKA - Polfinale 1. slovenske lige: 1. tekma: Union Olimpija - Helios 74:71 (25:17, 38:31, 53:51); 2. tekma Zla-torog - Krka 66:69 (19:19, 31:31, 47:47), Krka je prvi finalist. HOKEJ Svetovna skupina, izidi skupine A: Belorusija - Kazahstan 3:2 (0:1, 3:1, 0:0), Finska - Švica 5:2 ((1:0, 2:2, 2:0). Vrstni red: Finska 9, Kanada 7, Švica 6, ZDA 5, Slovaška in Belo-rusija 3, Kazahstan 0. Skupina B: Lat-vija - Italija 5:0 (1:0, 2:0, 2:0) , Rusija - Nemčija 2:0 (1:0, 0:0, 1:0). Vrstni red: Švedska in Rusija 9, Latvija 6, Češka 5, Nemčija 3, Italija 2, Danska in Norveška 0. / ŠPORT Nedelja, 6. maja 2012 21 košarka - Goran Dragič končal uspešno sezono v Houstonu Eden najbolj iskanih prostih igralcev v ligi NBA Želi dolgoročno pogodbo z ekipo, v kateri bo prvi organizator igre - Hoče na EP s Slovenijo LJUBLJANA - Slovenski košarkar Goran Dragic je skrajšano sezono lige NBA sklenil po rednem delu, saj se Houston ni uvrstil v končnico. V zadnjih dveh mesecih je Ljubljančan dobesedno ob-norel privržence Houston Rockets, saj je kot prvi organizator igre blestel praktično na vsaki tekmi. Sezono je statistično zaključil s povprečjem 11,7 točke na tekmo, 2,5 skoka in 5,3 podaje, kar ga uvršča na vrh seznama najbolj zaželenih prostih igralcev v prestopnem roku. »Veliko se je spremenilo, odkar sem postal prvi organizator igre. Tako navijači kot trenerji in vsi ostali v klubu so bili zadovoljni z mojimi predstavami, zato si v Houstonu prizadevajo, da bi ostal v klubu. Odločitev bom sprejel po 1. juliju, ko se skupaj z managerjem Radejem Filipovicem vračam v ZDA. V novem klubu želim biti prvi organizator igre, upam, da bo to dobra in zdrava sredina ter da se bom v prihodnjih sezonah potegoval za naslov prvaka,« pravi Dragic. Poleg pogoja biti prvi organizator igre, si Dragic želi tudi dolgoročno pogodbo. »Glede na to, da sem pred dvema dnevoma praznoval šestindvajseti rojstni dan in da imam pred seboj še kar nekaj let kariere, bo dolžina pogodbe eden ključnih faktorjev pri izbiri novega kluba,« dodaja Dragic, ki ni nikoli skrival želje po igranju v slovenskem državnem dresu. Letos članska reprezentanca sicer nima nobenih obveznosti, vseeno pa bo selektor Božidar Maljkovic zbral kandidate za EP 2013 v Sloveniji in z njimi Goran Dragič je letos dosegal točke s povprečjem 11,7 točke na tekmo ansa opravil krajše priprave ter odigral nekaj prijateljskih tekem, Dragičeva udeležba pa bo odvisna od tega, kako dolgo bo trajala izbira novega kluba.« Zagotovo pa bo Goran Dragic nosilec slovenske izbrane vrste na evropskem prvenstvu 2013. »Upam, da se naslednje leto na prvenstvu v Sloveniji zberemo vsi najboljši slovenski košarkarji in da končno naredimo dober ter odmeven rezultat. V preteklih letih ni bilo vseh najboljših, zato je breme padlo name in v kolektivnem športu posameznik pač ne zmore vsega sam. Želim, da na EP 2013 pridejo vsi najboljši slovenski košarkarji vključno z Vujačičem in Udrihom. Ob koncu je Goran Dragic razkril še svoje želje v zvezi s končnicami prvenstev v Sloveniji in ZDA. Glede na to, da njegov mlajši brat Zoran zastopa barve novomeške Krke, je njegova odločitev glede prvaka lige Telemach logična, kar se tiče lige NBA, pa je dejal: »Stavil sem na Chicago, a zdaj po poškodbi Derricka Rosa bo to zelo težko. Zelo dobro igra San Antonio in Timu Duncanuprivoščim še kakšen prstan, čeprav bodo imeli hudo konkurenco v Oklahomi in Miamiju.« (STA) union olimpija Bo Subotic vrnil Olimpiji nekdanji ugled? LJUBLJANA - Upravni odbor košarkarskega kluba Union Olimpi-ja je v ponedeljek vzel pooblastila zdaj že nekdanjemu direktorju Janezu Rajglju in na njegovo mesto postavil Slobodana Subotica. «Vesel sem, da sem se po petindvajsetih letih vrnil v klub, ki me je izoblikoval v igralca in pozneje trenerja. Zavedam se, da so časi za košarko težki ne samo v Sloveniji temveč po vsej Evropi, vendar sem pripravljen delati za dobro kluba in ga vrniti na vrh, kamor sodi,» je dejal Subotič. Glede članske ekipe Uniona Olimpije, ki bo tudi v prihodnji sezoni nastopala v evroligi, je Subotic prepričan, da je trenutno možno oblikovati dobro ekipo za relativno malo denarja. «Na tržišču je veliko dobrih igralcev, ki so pripravljeni igrati za precej manj denarja kot pred leti. Seveda jih bo treba prepričati in dokazati, da je Union Olimpija zdrava sredina, kjer je možno z delom in trudom narediti rezultat. Med temi prostimi igralci je tudi precej Slo-vencev,» pravi Subotic. motociklizem - Po devetnajstih letih spet na železnem konju Vrnitev k prvi ljubezni Andrej Kosmač z aprilio 125 nastopa v prvenstvu Alpe Adria - Začetek težaven, že konec tedna naj bi bilo v Brnu boljše tenis - Mladinska prvenstva Z dekleti U16 se bo Gaja borila za 1. mesto Prejšnji konec tedna so padriška teniška igrišča zasedli mladi, ki so začeli z nastopi v mladinskih ekipnih prvenstvih. Gaja bo kot lani tekmovala s tremi ekipami, ženskima U14 in U16 ter moško U12. Dekleta U14 bodo svoje nastope začela šele junija, starejše šestnajstletnice pa so prvi krog odigrale v soboto na Padričah. Proti Fagagni so zmagale z 2:1: v igrah posameznic sta bili uspešni Jessica Varljen in Martina Belettini, Alice Belettini in Fran-cesca Carli pa sta izgubili v dvojicah. Ekipa U16 trenira pod vodstvom Paola Suriana, fizično pripravo pa vodi Saša Pro-kofijev. V prvenstvu U16 sodelujejo štiri ekipe, Gaja pa se bo po vsej verjetnosti borila za 1. mesto z goriško ekipo Campa-gnuzza, kjer igra tudi visokopostavljena igralka Cecchinato (3.3). V soboto bo Gaja igrala v Codroipu, odločilno srečanje za prvo mesto pa bo v nedeljo, 19. maja ob 15.00 v Gorici. Dečki U12, ki bodo v prvenstvu nabirali predvsem izkušnje, pa so prvi krog igrali na Padričah proti najboljši ekipi skupine 3 Atomatu iz Remanzacca. Z leto mlajšo postavo je Gaja izgubila s 3:0. Nastopili so Simone Genzo, Filippo De Do-minis in Mirko Jovanovič, odsoten pa je bil prvi nosilec Andrea Camporeale. Član Gaje je s pokrajinsko reprezentanco pretekli vikend nastopal na drugi fazi Pokala pokrajin za kategoriji U10 in U11 v Rovere-tu, kjer so se pomerile najboljše ekipe Tri-veneta. Tržaška izbrana vrsta, ki je zmagala na deželni fazi v FJK, je na drugi fazi ostala praznih rok. Dekleta U14 pa bodo svoje nastope začele šele junija, saj ne bodo odigrale faze po skupinah, ampak bodo nastope začele že v polfinalu. Odločitev je zveza spre- jela zaradi kakovostne razlike z ostalimi ekipami. Krajšo pot bo prav tako imela ekipa iz Vidma Citta di Udine. ČLANSKA PRVENSTVA - V nedeljo bo svoj krstni nastop opravila tudi ekipa članov v ligi D3. Rekreativci Ilvio Vi-dovich, Elvis Matejčič, Massimiliano Bor-setti, Claudio Zecchini in Massimo Mele bodo v ponedeljek igrali proti San Marcu B. Med prvenstvom bo nekaj priložnosti dobil tudi mladinec Tiziano Tognetti, ki je letos prestopil k Gaji. Žensko prvenstvo D2, kjer bo Gaja nastopala z dvema ekipama, pa se bo začelo 20. maja. KOLESARSTVO SK Devin: težka tekma V Polcenigu pri Pordenonu je v soboto potekala četrta tekma, ki je veljala za pokal Junior Troi Trek, ki jo je priredil klub Ciclo team Gorgazzo. Tokrat je Devinova ekipa štela 15 med 150 udeleženci Na progi je bilo nekaj tehničnih ovir, kot na primer blatna strmina navzdolj ali ozek mostiček. Vsekakor so se Devinovi kolesarji izkazali, saj je bilo tekmovati v takih pogojih res težko. Uvrstitve devinovcev: G0: nastopala sta Daniel Moimas in Maj Sedmak G1: 1. Dean Tence; 1. Petra Godnič: (3. na splošni lestvici); G2: 8. Daniel Sedmak; 3. Ales-sia Mastrangelo: (10.-na skupni lestvici) G2, nevčlanjeni: 3. Vanja Razem; G4:14. Peter Chenda; 8. Tristan Taverna; 10. Tarek Nelson; 12. Thomas Balzano G5; 7. Jan Godnič G6:; 16. Ivan Braico; 19. Max Zannier G6, nevčlanjeni: 1. Johnatan Tramontini. Andreja Kosmača poznamo kot dušo Jahalnega društva Dolga krona, vse do leta 1993 pa je bil tudi zelo dober mo-tociklist. To je zdaj spet. Pri štiridesetih letih. Kupil je aprilio, z njo pa v razredu do 125 kubičnih centimetrov tekmuje na mednarodnem prvenstvu Alpe Adria. »Motociklizem je bil od vedno moja prava ljubezen, ostal mi je v srcu in vedno sem si želel vrnitve v tekmovalno areno. Zadnjič sem tekmoval leta 1993 na italijanskem prvenstvu sport production v Misanu. Na tisti tekmi, ki je bila zame poslovilna, je nastopil tudi nek perspektiven najstnik: ime mu je bilo Valentino Rossi,« je povedal Kosmač, ki je bil do lani član državne jahalne reprezentance v treku. »Vendar so reprezentanco pomladili, zato v njej zame ni bilo več mesta, kar je bil razlog več za vrnitev k motorjem,« je odločitev še dodatno utemeljil Kosmač. Prva dirka na slovaškem dirkališču Slovakia Ring pri Bratislavi (7 krogov, 41 km), na kateri je meril moči tudi z mnogimi ambicioznimi najstniki, mu sicer ni www.primorski.eu1 najbolje uspela, toda Kosmač je prepričan, da bo že konec tega tedna, na drugi preizkušnji v Brnu, pela drugačna pesem, za dirko, ki bo 17. junija na »domačem« Grobniku (tam bodo tekmovali tudi 26. avgusta) , pa načrtuje kar preboj v vrh. »Na Grobniku smo pozimi dobro trenirali,« pravi Kosmač, ki mu pri pripravi motorja pomagata njegov nekdanji mehanik Mario Rapotec ter inženir Marko Šavron, poleg njega pa v domači ekipi tekmujeta še Danilo Di Girgio in Stefano Schillani. Skupno šteje prvenstvo devet dirk. kotalkanje Tekmovalke Vipave so se uvrstile na DP V Pierisu je bilo konec tedna deželno mladinsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. V skupini naraščajnic B (letniki 1999) je članica Vipave Maria Sofia Castello slavila zmago v obveznih likih, čeprav nastopa ni izpeljala brezhibno. V prostem programu je Castellova zasedla 5. mesto, tako da je bila v kombinaciji skupno 3., kar ji je zadoščalo, da se je uvrstila na državno prvenstvo, ki bo od 26. junija do 1. julija v kraju Castel Goffredo pri Mantovi. V disciplini umetnostni pari (na-raščajniki) je slavila zmago članica Vipave Agnese Castello, ki je tekmovala v paru z Matteom Valentom, članom kotal-karskega kluba Buia. Tudi onadva bosta konec junija nastopila na državnem prvenstvu v Castel Goffredu. V kategoriji deželnih naraščajni-kov sta Francesca Malič (Vipava) in Raffaele Altran (Ronchi) zasedla drugo mesto. Skupaj nastopata le od oktobra, tako da sta na deželnem tekmovanju pokazala velik napredek. Državno prvenstvo za to skupino bo v Porde-nonu od 21. do 26. junija. Konec tedna, v soboto in v nedeljo, bo na sporedu še prosti program deželnega prvenstva mladincev, mladink, članov in članic. Tekmovali bodo v Tržiču. NOGOMET - ZAČETNIKI Oboji so se potrudili Pro Gorizia - Sovodnje 3:2 (0:0, 0:0, 1:0) Sovodnje: Pahor, Faganel, Pavletič, J. Petejan, Acconcia, Zorzenon, Gergolet, Soban, Piva, Lakovič, D. Petejan, Medeot, Vettorello. Trener: Cijan. Na prošnjo nasprotnika so tekmo odigrali v Sovodnjah. Fantje iz Sovodenj so iz sebe izstisnili vse atome moči in znanja, da bi presenetili favoriziranega nasprotnika. Starejši in tudi fizično močnejši gostje so čez celo tekmo narekovali ritem, medtem, ko so domači igrali zelo organizirano v fazi branjenja ter prežali na hitre (pol)protinapade. Gostje si kljub večji posesti žoge, niso uspeli ustvariti resnih priložnosti, vse njihove strele predvsem iz razdalje, pa je ukrotil domači vratar Pahor. Sovodenjci so bili še najbližje zadetku v drugi tretjini, ko je z lobom poizkušal kapetan Piva in za las zgrešil vrata. Prav v izdihljajih tekme (10 sekund pred koncem rednega dela) pa so gostje z vrha kazenskega prostora streljali, žoga je med številnimi nogami potovala proti vratom in na koncu končala še za hrbtom vratarja Sovodenj. Kljub prejetemu zadetku v samem zaključku, so domači z dvignjeno glavo zapustili igrišče in čestitali nasprotniku za zmago. Juventina - Sistiana 3:0 (3:0, 1:0, 4:0) Strelci: Di Michele, Willer, Maras-si 3, Serplini 3. Juventina: Barone, Tonani, Osso, Impastato, Copetti, Malič, Serplini, Di Michele, Marassi, Piemontesi, Kerpan, Willer, Deganutti, Russo, Terčič. Trener: Battistin. Začetniki Juventine so v zaostalem srečanju brez večjih težav odpravili ekipo iz Vižovelj, ki se je Battistinovim varovancem uspešno upirala v drugi tretjini. Trener ekipe štandreškega društva je bil zelo zadovoljen z nastopom svojih varovancev. Juventina bo danes ob 17. uri igrala zaostalo tekmo v Turjaku. V soboto pa bodo nastopili na turnirju v Podgori. Rdeče-bele bodo letos nastopili še na turnirjih v Ogleju in Šlovrencu. □ Obvestila BASKETBREGKAMP 2012. V dolinskem športnem centru bo od 11. do 15. junija košarkarski kamp, in sicer od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00. Vabljene so deklice in dečki od 6. do 16. leta. Predvidena prisotnost uglednega gosta. Informacije od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.30 na tel. št.040 8327146 (Boris) in 333 2208272. SPDT organizira v nedeljo, 20. maja, avtobusni izlet v Senovo na Bohorju, kjer si bomo ogledali nekaj naravnih in tudi kulturnih znamenitosti. Vpisovanje na izlet obvezno do četrtka, 17. maja. Informacije na tel. št. 3384913458. AŠD SK BRDINA organizira 10. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno do 30. maja. Informacije: Vanja 335-5476663. 22 Sreda, 9. maja 2012 ŠPORT / atletika - Konec tedna v Rusiji svetovni pokal v hitri hoji Neuničljivi Ruzzier šestič med svetovno (člansko) elito Cilj v Saransku:»Priti do konca!« - V fazi priprav od 120 do 130 km hoje na teden »Na svetovnem pokalu v hitri hoji je lahko konkurenca močnejša kot na olimpijskih igrah. Na igrah sme namreč vsaka država nastopiti največ s tremi atleti, na svetovnem pokalu pa jih je lahko pet,« pred odhodom v rusko mesto Saransk (ob Volgi), kjer bo v nedeljo, 13. maja nastopil na 50-ki-lometrski preizkušnji svetovnega pokala pravi 59-letni atlet iz Lonjerja Fa-bio Ruzzier. Na tej prestižni tekmi za člane bo v dresu reprezentance Slovenije nastopil že petič, prvič je namreč na svetovnem pokalu tekmoval leta 2002 v Turinu, ko je s 55. mestom dosegel tudi svojo najboljšo uvrstitev. Letošnja izvedba bo po številu nastopajočih najbrž rekordna, saj je prijavljenih kar 493 atletov iz 67 držav. Na tekmi bodo nastopila mnogi udeleženci olimpijskih iger v Londonu, razen italijanskega reprezentanta Schwa-zerja, Slovaka Totha in Francoza Diniza. Kljub temu, da je letos dosegel najboljši izid na svetu bodisi na 50 bodisi na 20 kilometrov, se je v olimpijskem letu očitno odločil za drugačen program dela, Ruzzier meni, da najbrž zato, ker je prezgodaj pridobil najboljšo formo. Lonjerski veteran, ki še vedno uspešno nastopa tudi med člani, bo na tekmi daleč najstarejši tekmovalec. Španec Miguel Angel Prieto, drugi najstarejši udeleženec tekme za svetovni pokal, ima 11 let manj. »Priti do konca pravočasno!« je Ruzzierjev odgovor na vprašanje, kateri je njegov cilj v Saransku. Se pravi v manj kot 4 urah 35 minutah po 48. kilometru, kjer je postavljena »dead line«. Da mu to uspe, mora hoditi s povprečjem 5 minut 42 sekund za kilometer. Ruzzier pravi, da je dobro pripravljen, malce ga skrbijo le vremenske napovedi. V nedeljo naj bi bilo v Saransku 27 stopinj, vročina pa našemu atletu ne prija preveč. V zadnji fazi priprav je prehodil od 120 do 130 kilometrov na teden. Če je bilo vreme slabo, je treniral na pokriti stezi stadiona Rocco. Pred tremi tedni je prehodil v en mah 35 km, pred dvema tednoma pa 25. Pred nedeljsko tekmo je v nedeljo na tržaškem stadionu na Ko-lonji nastopil še na tekmi na 5 km za trofejo 4 pokrajin in s časom 24:0,0 bil drugi za Igorjem Sapunovom (23:4,9). Vendar ga v Saransku čaka desetkrat daljša razdalja. V Rusijo bo poletel jutri iz Ljubljane. (ak) Fabio Ruzzier bo v ruskem Saransku že šestič zastopal Slovenijo na tekmi svetovnega pokala za člane šah - 7. Kraški turnir Premoč Slovencev Naši dijaki v Piemontu Z brzopoteznim turnirjem (čas za razmislek 5 minut) in turnirjem v pospešenem šahu (čas za razmislek 15 minut) se je minuli vikend zaključil 7. Kraški turnir, ki ga organizirata tržaško društvo SST 1904 in Šahovsko društvo Sežana. V Sežani se je v soboto zbralo 44, v nedeljo pa kar 49 šahistov. Oba turnirja sta osvojila slovenska igralca: prvega mojstrski kandidat Valter Pre-garac (15/17), drugega pa Fide mojster Daniel Beletič 8,5/9). Nastopilo je tudi nekaj zamejskih šahistov: na 5 minut je bil najboljši Bruno Iancovich (31.) pred Markom Oblakom (33.) in Enricom Genzom (34.). Vsi trije so dosegli 8 točk Cristina Sustersich je bila na koncu 39. (6/17). Na 15 minut pa je bil najboljši Enrico Genzo (34.) pred Markom Oblakom (35.) in Cristino Su-stersich (38.); vsi trije so zbrali 4 toč- ke. Lejla Juretič je bila s 3,5 točkami 41., Valentina Bisiacchi pa z 1,5 točke 49. Za mlajše tekmovalce je bil nastop proti močnejšim in izkušenejšim nasprotnikom prav gotovo koristna vaja pred nastopom na šolskem ekipnem državnem finalu, ki bo ta konec tedna v kraju Acqui Terme v Piemontu, Nastopilo bo tudi šest ekip slovenskih šol: tri ekipe Zoisa (tudi z dijaki Prešerna in Stefana), dve ekipi openske-ga didaktičnega ravnateljstva in ena ekipa doberdobske večstopenjske šole. Srednješolke Kosovela, ki so osvojile prvo mesto v deželi, pa so se zaradi drugih obveznosti večine ekipe morale odpovedati nastopu na državnem finalu. Furlanija Julijska krajina pa je z 22 ekipami dežela, ki ima za go-stujeočim Pijemontom (24) najavljeno najbolj številno zasedbo. Marko Oblak Mladinke šole Gregorčič na najvišji stopnički, Stefan tretji V športno kulturnem centru v Zgoniku je državni tehniški zavod Žiga Zois, v sodelovanju z namiznoteniškem odsekom pri ŠK Kras, organiziral najprej pokrajinsko fazo namiznoteniškega turnirja za šole, včeraj pa še deželno. Na njej sta dijakinji našega goriškega liceja Gregorčič Jasmin Lutman in Mila Boschi z zmago v finalu proti videmski šoli Co-pernico osvojili naslov deželnih prvakinj. V polfinalu sta premagali dijakinji tržaškega poklicnega zavoda Jožefa Stefa-na Martino Bresciani in Ailin Visentin (odsotni sta bili članici ekipe Aleksandra Brankovič in Giada Sardo), ki sta nato zmagali v malem finalu in zasedli končno 3. mesto. Na pokrajinski fazi v Trstu je sodelovalo 14 moških in 11 ženskih ekip. Od slovenskih šol sta poleg prvvakinj Stefana nastopila tudi Prešeren (3. mesto ženske) in Zoisa (5. mesto moški). Na sliki (slosport.org):prof Tomaž Susič, Ailin Visentin, Martina Brescinai, Mila Boschi, Jasmin Lutman in porf. Silva Meulia. šolski šport Andraž De Luisa (Prešeren) 2. na deželni fazi Andraž De Luisa Dijak liceja Prešeren Andraž De Luisa je po zmagi na pokrajinski fazi v orientacijskem teku v sklopu Dijaških iger uspešno nastopil tudi na deželni fazi v Palma-novi. Med 35 naraščajniki je 14-letnik iz Trebč osvojil visoko 2. mesto in si priboril pravico za nastop na meddeželni fazi v Trentu, ki bo 23. maja. Andraž je član orientacijskega odseka Gaje, od letošnje sezone pa trenira in nastopa tudi s slovensko mladinsko reprezentanco. Med kadetinjami pa je v Palmanovi tekmovala tudi dijakinja Večstopenjske šole Doberdob Micol Frandolič, ki je bila med 50 dijakinjami 15. ODBOJKA - Na pokrajinskem finalu moških ekip nižjih srednjih šol je Večstopenjska šola Doberdob premagala Nižjo srednjo šolo Trinko. Dijaki do-berdobske nižje srednje šole pod vodstvom profesorja Andreja Vremca so Goričane, ki so nastopili v okrnjeni postavi, premagali z 2:0 (25:13 in 25:20), v obeh nizih pa so prikazali bolj prepričljivo igro - v prvem so povedli že s 13:1, v drugem pa je bilo izenačeno do 18:20, nato pa so Doberdobci brez težav dosegli 25. točko. Deželni finale bo v Lignanu v ponedeljek, 14. maja. Doberdob: A. in J. Lavrenčič, Pod-veršič, Terpin, Cotič, M. in M. Juren, Prescheren, Antoniutti, Cosolo. Profesor: Vremec. Trinko: Komjanc, Pisk, M. in T. Pahor, Princi, Braini, Hlede. Profesor: Kodrič. ATLETIKA - Na atletski pokrajinski fazi Dijaških iger za goriške nižje srednje šole so nastopili tudi dijaki Trinka. Najuspešnejši je bil Simon Čavdek, ki je osvojil pokrajinski naslov v skoku v daljino. Dijak 3. razreda, sicer nogometaš Sovodenj, je skočil 4,91 m in si priboril tudi uvrstitev na deželni finale, ki bo v kraju Domegge pri Bellunu 23. maja. Nastopili so še: kadetinje: 80 m: 17. Hana Berčič Upelj, višina: 5. Sofia Michelon, vortex: 7. Petra Marassi; kadeti: 80 m: 14. Kristjan Komjanc, 1000 m: 19. Tadej Pahor, skok v daljino: 13. Luca Marras (vsi Trinko). AEROBIKA - Dijakinje nižje šole Trinko so že konec aprila nastopile na meddeželni fazi aerobike (pokrajinske faze ni bilo). Dijakinje 1., 2. in 3. razreda so vajo pod vodstvom profesorja Aleksandra Kodriča pripravile v kratkem času, kljub temu pa so jo v Padovi uspešno predstavile. Med štirimi šolskimi ekipami so bile sicer četrte, zadnje, razlika s prvouvrš-čeno ekipo pa je bila minimalna (zaostale so le dve točki). Trinko: Pintar, Virginio, Vogrič, Gomišček, Braini, Primožič, Michelon, Semolič. TENIS - Šolski pokrajinski naslov v tenisu je letos pripadel dijaku 2. razreda nižje srednje šole Trinko Ma-nuelu Piovesanu. Na pokrajinski fazi za goriške nižje srednje šole je bil med kadeti najboljši. košarka Bor in Breg drevi pred drugo tekmo Košarkarje Bora in Brega čaka danes 2. tekma četrtfinala končnice deželne C-li-ge. Sobotni zmagoviti srečanji, kot kaže, nista pustili posledic zdravstvene narave v taborih slovenskih predstavnikov, tako da bi morala Bor in Breg (danes (ob 20.30) nastopiti v nespremenjeni postavi. Bregovega predsednika in društvenega zdravnika Borisa Salvija sicer skrbi gleženj Michaela Robbe, ki je v soboto doživel zvin. Če bi ne zmogel za silo sanirati poškodbe, je v zameno pripravljen na povratek Saša Ferfoglia. Bor bo svojo tekmo vsekakor igra na Trbižu in ne v Tolmeču. PROMOCIJSKA LIGA Barcolana - Bor Nova Ljubljanska banka 81:63 (21:18, 35:30, 56:43) Bor: Manta 9, Bassi 8, Peretti 9, Gal-locchio 16, Liccari 4, Mase 8, Pastor 9. Trener: Martini. Borovci so sklenili prvenstvo s porazom proti bolj izkušeni Barcolani. Gostje so se predstavili le s sedmimi igralci, edini preblisk so imeli v uvodu tekme z delnim izidom 0:7. Do konca polčasa so se enakovredno borili z nasprotnikom tudi po zaslugi trojk Mante, nato so jim pošle moči, tako da je v drugem delu srečanja Barcolana prišla do uspeha po zaslugi delnega izida 46:33. UNDER 19 ELITE Jadran Zadružna kraška banka - Falcon-star 70:76 (18:25, 41:42, 57:62) Jadran: Batich 16, Daneu 14,Tritta 19, Gregori 3, Majovski 4, Ridolfi, Longo, Va-lič, Valentinuz, Zhok, Škerl 14, Žerjal. Trener: Mura. Jadran ZKB je sklenil prvenstvo s častnim porazom in končal drugi del brez zmage. Izkušnja igranja v pomlajeni postavi pa je bila kljub vsemu pozitivna. Murovi mladinci so bili vso tekmo enakovredni Trži-čanom, slano pa so plačali že običajno nesposobnost zmagovitih potez v odločilnih trenutkih. S koši razpoloženih Baticha in Škerla so držali korak z gosti, ki so že od vsega začetka vsilili oster ritem. Še sredi zadnje četrtine je bil izid 67:68, tu pa dolge tri minute nobena od ekip ni uspela dati koša. Z nekaj prostimi meti so se nasprotniki le okoristili, v zadnji minuti pa je Tritta s trojko približal jadranovce na same tri točke. Načrtne osebne napake pa se odtlej niso obrestovale in tesno je prevladal Falconstar. Trener Andrea Mura se je ob koncu prvenstva želel zahvaliti svojim igralcem za resen pristop, še zlasti je misli usmeril k tistim fantom, ki niso dosti igrali, a so se vzorno trudili skozi vso sezono. Javno je hotel izkazati hvaležnost tudi zvestemu spremljevalcu ekipe Iztoku Valiču. DEŽELNO PRVENSTVO U15 Goriziana - Jadran A 59:47 (13:9, 22:20, 45:34) Jadran A: DellAnno 2, coloni, Orel, Škabar 10, Krevatin 6, Danieluzzo, Ušaj 19, Daneu 8, Tulliach 2. SON: 7. Trener: Ger-jevič. Na tekmi, ki ni odločala o končni uvrstitvi, saj je Jadran že pred časom dosegel 1. mesto, se varovanci Gerjeviča niso izkazali. Igrali so površno, premalo agresivno in tako tudi zasluženo izgubili: »To bo prava šola pred zaključnim deželnim finalom, ki nas čaka konec tedna. Tekma je pokazala, kako je treba vedno zaigrati maksimalno,« je pojasnil trener. Jadranovci bodo prvo tekmo deželnega finala igrali že jutri v Tržiču ob 17.00 proti Amici Pall. Udinese. V naslednjih dveh dneh pa bo igral z zmagovalcem in poražencem tekme Nord Caravan - Basket Villanova Hrv. PRVENSTVO U13 Sokol - Barcoalana 100:29 (28:6, 44:14, 77:19) Sokol: Giaccari 2, G. Terčon 17, Gras-si 8, Fabi 12, Daneu 6, Monet 2, Legiša, Orel 5, Gherlani 12, Coslovich 4, Zavadlal 22, I. Terčon 10. Trener: Lazarevski. Sokol je zadnjo tekmo prepričljivo zmagal. Skromni nasprotniki, ki zasedajo zadnje mesto na lestvici, niso bili kos igralcem in igralkam Sokola, ki pa so uspešno polnili koš. Priložnost so dobili tudi tisti igralci, ki so proti močnejšim ekipam dobili manj priložnosti, čisto vsi pa so se izkazali. Končni vrstni red: Azzurra A 36, Interclub 30, Azzurra B 28, Libertas 22, Azzurra C 20, Sokol 18, Kontovel 14, Griso-velli 8, Salesiani A 6, Barcolana 0. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 10. maja 2012 9 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Risanka »Hrček Miha: Zajček uhec« 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 23.40 Show: SupercIub (v. Max Giu-sti, L. Barbarossa)1.10 Dnevnik Parlament 1.20 Nan.: A proposito di Bryan ^ Rai Tre cette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.15 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Nad.: My Life - Segreti e pas-sioni 17.00 Film: Final Run - Corsa contro il tempo (akc., ZDA '99, r. A.Mastroianni, i. R. Urich) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nogomet: Atletico Madrid - Athletic Bilbao, Evropska liga, finale) 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 11.30 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 8.00 Dnevnik in Focus 9.30 Dnevnik - kratke vesti 9.35 Aktualno: Linea verde - Meteo verde 10.25 Aktualno: Palazzo del Quirinale, celebra-zione della giornata in ricordo delle vittime del terrorismo 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.10 Aktualno: Ver-detto finale 15.15 Aktualno: La vita in di-retta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Punto su di te 23.20 Aktualno: Porta a Porta 0.55 Nočni dnevnik 1.35 Aktualno: Sottovoce 6.30 Odd. za otroke: Cartoon flakes 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.15 Nan.: La si-gnora del West 17.00 Nan.: Private Practice 17.45 Dnevnik L.I.S. 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.25 Dnevnik V Italia 1 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, sledi Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia sia-mo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Šport: Si gira 12.45 20.10 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 15.05 Tgr Piazza Affari 15.10 Kolesarstvo: 95. kolesarska dirka po Italiji 17.00 Šport: Processo alla tappa 18.05 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik 1.05 Šport: Giro notte 1.35 Aktualno: Crash - Contatto Impatto con-vivenza u Rete 4 6.05 Rubrika: Peste e corna 6.45 Dnevnik - kratke vesti 7.20 Dok.: Come eravamo 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 3 10.50 Aktualno: Ri- ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (8. maja 2011) Vodoravno: Čajkovski, Igo Gruden, ton, A. K., BG, Kante, Atar, van, Pisani, Stan-kovič, Rad, ars, Aram, R. A., laik, ireden-ta, Avlida, tantal, Meiningen, Ate, Anja, inje, sin; na sliki: Vasilij Kante. 23.05 Film: American Pie 2 (kom., ZDA '01, r. J. Rogers, i. J. Biggs)1.05 Nan.: The Shield ^ Tele 4 i. Toto, T. DeFilippo, S. Jachino) 22.30 Ro-tocalco ADNKronos 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.35 Film: Sentieri selvaggi (western, ZDA, '56, r. J. Ford, i. J. Wayne, J. Hunter, V. Miles) La 7 22.55 FiIm: Profumo - Storia di un as-sassino (triler, Fr.,/Nem./Šp., '06, r. T. Tykwer, i. B. WhisIaw)1.45 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Variete: Uomini e donne 16.05 Talent show: Amici 16.45 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: Il braccio e la mente (v. F. Insinna) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Stri-scia la notizia 21.10 Nan.: Le tre rose di Eva (4. del) 23.20 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Ugly Betty 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Camera Café 16.00 Nan.: Chuck 16.50 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 21.10 Resni-čnostni show: Questo pazzo pazzo matrimonio (r. G. Squarcia) LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.3017.55 Variete: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Brevi amori a Palma di Maiorca (kom., It./Šp., '59, r. G. Bianchi, i. A. Sordi) 15.55 Nan.: L'Ispet-tore Barnaby 18.50 Show: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Hancock (fant., ZDA '08, r. P. Berg, i. W. Smith) 22.55 Film: 10 cose di noi (kom., ZDA '06, r. B. Siberling, i. M. Freeman) 0.40 Dnevnik in športne vesti 0.50 Aktualno: (ah)iPiroso 1.50 Show: G'Day alle 7 su La7 |r Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi, dobro jutro (pon.) 10.10 Risanke in risane nanizanke 11.00 Poučna odd.: Zlatko Zakladko 11.25 Igr. nan.: V dotiku z vodo 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Valovanja usod 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Tednik (pon.) 14.25 Globus (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak (pon.) 15.45 18.35 Risanke 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 1.25 Turbulenca 18.00 Nan.: Začnimo znova 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 2.20 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Sedmina (Slo) 21.35 Kratki igr. film: Solzice (pon.) 22.00 Odmevi, Kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Prava ideja! 23.35 Ye-Eun Choi, Simfoniki RTV Slovenija in Marko Letonja (D. Šostakovič) (t Slovenija 2 7.00 Risanke 8.00 Otroški infokanal 8.45 0.40 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro (pon.) 13.05 Sobotno popoldne (pon.) 14.20 Duhovni utrip (pon.) 14.35 O živalih in ljudeh (pon.) 15.00 Na vrtu (pon.) 15.30 Ugriznimo znanost (pon.) 15.55 Odbojka (M): Kvalifikacije za olimpijske igre, Slovenija - Španija, prenos iz Sofije 19.00 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 19.15 Londonski vrtiljak 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nogomet: Evropska liga - finale, prenos iz Bukarešte 23.00 Dok. serija: Slovensko olimpijsko stoletje 0.00 Bleščica - odd. o modi |r Slovenija 3 9.00 4. seja - Odbor za zunanjo politiko, prenos 10.00 6. seja - Komisija za nadzor javnih financ, posnetek 14.00 4. seja - Odbor za kmetijstvo gozdarstvo, prehrano in okolje, prenos 18.00 3. seja - Ustavna komisija, prenos 19.55 Sporočamo 20.00 Aktualno 20.30 Kontaktna oddaja 21.30 Žarišče 23.00 Aktualno Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Back stage live 15.30 Potopisi 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben - glasbena oddaja 17.25 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.35, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanke: Jacky 20.00 Slovenski magazin 20.40 Nogomet: Evropska liga - finale, prenos 22.50 Odbojka: KV Oi Slovenija -Španija, povzetek pop Pop TV 7.00 Deželni dnevnik 7.30 Dok.: Piccola grande Italia 7.55 14.05 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.15 Film: Colpo grosso (kom., ZDA, '60, r. L. Milestone, i. F. Sinatra, D. Martin, P. Lawford) 13.15 20.00 Kratkometraža: Maremetraggio -Appuntamenti corti 13.30 Dnevnik 14.00 20.25 Tg Agenparl 16.15 Šport: Hard Trek 16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.03 Dok.: L'Italia da sco-prire 19.30 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: San Giovanni decollato (kom., It., '40, r. A. Palermi, 6.20 8.50, 10.00, 11.25 Tv prodaja 6.50 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.50 15.35 Nad.: Zakon brez ljubezni 9.05 Čista hiša (resnič. serija) 10.30 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 11.55 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki (zabavna serija) 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR in vremenska napoved 20.00 Film: Sabrina (ZDA) 22.25 24UR zvečer 22.55 Nan.: Na kraju zločina CSI 23.55 Nan.: Vohun v nemilosti A Kanal A 7.05 Družinski pes (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.25 12.15 Družina za umret (hum. nan.) 8.55 13.15 Frasier (hum. nan.) 9.25 13.45 Pa me ustreli 9.55 16.10 Faktor strahu Južna Afrika (resnič. serija) 10.55 Astro Tv 12.45 Tv prodaja 14.10 Film: Pasja simfonija (ZDA) 17.05 Nan.: Na kraju zločina - Miami 18.00 Svet 18.55 1.25 Nan.: Teksaški mož postave 19.45 Pazi kamera! 20.00 Film: Zadetek v polno - Smrtonosno orožje 2 22.10 Film: Alien 3 (ZDA)0.25 Nan.: Dexter 2.15 Love TV RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Iz naših arhivov -življenjska zgodba Mare Samsa; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Važno je sodelovati, vodi in pripr. Peter Rustia; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Kajetan Kovič -Pot v Trento, 19. nad.; 18.00 Glasbeni magazine; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00-9.00 Jutro na RK; 5.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 10.30 Poročila; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.30 Na rešetu; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip: Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggian-do (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accad-de oggi; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Anteprima clas-sifica; 11.00, 21.30 Economia e dintorni; 11.35 Play list; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz files (od novembra dalje); 14.00, 23.00 Fine-stra sul FVG; 14.35, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 20.00 Proza; 22.00 Classicamente, liricamente, sonoramente classici; 23.30 Nel paese delle donne; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Pri-imkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 9. maja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI dolžina dneva Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.22 Dolžina dneva 14.41 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 24.52 in zatone ob 9.44 bioprognoza Vreme večini ljudi ne bo povzročalo težav, le pri najbolj občutljivih se bodo občasno pojavljale manjše vremensko pogojene težave. plimovanje Danes: ob 7.14 najnižje -46 cm, ob 15.21 najvišje 19, ob 20.01 najnižje 9 cm, ob 24.28 najvišje 20 cm. Jutri: ob 8.24 najnižje -36 cm, ob 17.16 najvišje 24 cm, ob 23.06 najnižje 6 cm. temperature v gorah oc 500 m...........16 2000 m............3 1000 m ..........11 2500 m............0 1500 m............6 2864 m...........-2 uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7, v gorah 8. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp ^Po vsej deželi bo pretežno jasno do rahlo oblačno vreme. Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V severni Sloveniji bodo popoldne možne posamezne nevihte. rusija - Med gledalci tudi Berlusconi in Schroder Putin po slovesni zaprisegi odigral tekmo hokeja na ledu zda - Študija univerze Duke Epidemija debelosti se širi počasneje MOSKVA - Potem ko je v ponedeljek Vladimir Putin slovesno prisegel kot novi predsednik Rusije, si je privoščil slavje v svojem značilnem "mačističnem" slogu. Odigral je namreč tekmo svojega novega najljubšega športa, hokeja na ledu. Med tekmo mu je uspelo zabiti gol in izvesti podajo, njegova ekipa pa je nazadnje tudi zmagala. Med tekmo sta Putina in njegove soigralce opazovala njegova stara prijatelja, nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi in nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder. Putin je le nekaj ur po začetku zgodovinskega tretjega predsedniškega mandata prišel na led moskovskega stadiona Megasport, kjer se je odvila gala tekma. Po poročanju ruske državne televizije so ga gledalci sprejeli z glasnim navdušenjem. Putin je med tekmo nosil dres s številko 11, njegova ekipa amaterjev pa je igrala proti ruskim in sovjetskim hokejskim legendam. Novi ruski predsednik se je na led podal v končnici tekme, ko je njegova ekipa izgubljala s 3 proti 4. Le nekaj minut po Putinovem prihodu na led je bilo videti, kot bi obramba legend magično izpuhtela, kar je predsedniku omogočilo, da je spretno pognal plošček v mrežo in izenačil. Zatem je izvedel še podajo in gol je zabil njegov soigralec, znan ruski saksofonist Igor But-man, s čimer je rezultat zvišal na 5 proti 4 v korist predsednikove ekipe. Zatem je ekipa hokejskih legend rezultat znova izenačila, sodnik pa je določil, da se bo tekma odločila s pomočjo kazenskih strelov. Odločilni strel je seveda izvedel prav Putin, ki je uspel plošček poslati mimo ogromnega vratarja. Temu se je uspelo izogniti sicer nežnemu Putino-vemu strelu in tako omogočiti zmago predsednikovi ekipi. Množica gledalcev je ob zmagi navdušeno vzklikala, med njimi tudi Berlusconi. Kot je poročala ruska televizija NTV, naj bi nekdanjega italijanskega premiera na tekmi spremljala "svetlolasa prevajalka". Putin, ki rad javno demonstrira svojo hrabrost in junaštvo s športi, kot je judo, se je hokeja na ledu lotil nedavno, uri pa se pri najboljših nekdanjih hokejistih, še navaja AFP. (STA) WASHINGTON - Študija univerze Duke za Center za nadzor nad boleznimi (CDC) ugotavlja, da se epidemija debelosti v ZDA zadnja leta upo-časnjuje, čeprav Američani ne postajajo nič bolj vitki kot doslej. Trenutno naj bi bilo 78 milijonov odraslih v ZDA predebelih. Če se v prihodnjih letih nič ne spremeni na bolje, bo predebelih še 32 milijonov Američanov, kar bo stroške za zdravstvo v ZDA v tem času obremenilo za dodatnih 550 milijard dolarjev. Glede na mere indeksa telesne mase, ki je razmerje med višino in telesno težo, je skoraj nemogoče ne biti predebel, vendar pa je večji problem huda debelost, kar pomeni najmanj 50 kilogramov preveč. Huda debelost naj bi se v ZDA do leta 2030 s sedanjim tempom podvojila na 11 od- stotkov vsega prebivalstva. Problem se začne že v otroštvu, saj je polovica odraslih, ki so hudo debeli, imela težave z odvečno telesno težo že v rosnih letih. S preveliko telesno težo so povezane številne bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in druge, za kar ZDA danes porabijo okrog 150 milijard dolarjev na leto. Dobra novica je sicer, da so se številke rasti iz "noro debelih" 80. in 90. let prejšnjega stoletja umirile. V zadnjih desetih letih se stopnja debelosti za ženske skorajda ni povečevala. Nekaj več rasti je bilo opaziti pri moških in to pri tistih z višjimi dohodki, česar znanstveniki za zdaj še ne znajo razložiti. V ZDA imajo več težav z odvečnimi kilogrami ljudje z nižjimi dohodki, ki uživajo poceni hitro prehrano. (STA) Vladimir Putin se spušča na igrišče ansa zda - V lanskem letu se je državljanstvu ZDA odpovedalo 1788 ljudi Zaradi davkov narašča število odpovedi ameriškemu državljanstvu NEW YORK - Lani se je po podatkih ameriške davkarije državljanstvu ZDA odpovedalo 1788 ljudi, kar je več kot leta 2007, 2008 in 2009 skupaj. Razlog je vse bolj vsiljiva in nadležna davčna zakonodaja v ZDA, ki od Američanov zahteva, da tudi iz tujine "cesarju v Washingtonu plačajo, kar je cesarjevega". Ameriška davkarija spremlja podatke o odpovedih državljanstva od leta 1981, doslej pa jih ni bilo pretirano veliko. Od leta 2010, ko je bil sprejet nov zakon proti utajevanju davkov v tujih bankah, pa število narašča. Ameriška vlada se je spravila na tuje finančne ustanove, v katerih imajo državljani račune. Švicarska banka UBS je leta 2009 privolila v plačilo 780 milijonov dolarjev kazni in predala podatke o 4700 imetnikih računov, da je poravnala pregon ameriških finančnih oblasti zaradi nudenja davčnega zavetišča. Ameriška administracija predsednika Baracka Obame lovi predvsem bogataše, ki skrivajo denar na tujih računih. V tujini danes živi šest milijonov Američanov. Napovedujejo, da bo odpovedi ameriškemu državljanstvu še več. Temu se sicer ni moč odpovedati zastonj. Taksa za odpoved je 450 dolarjev, če je premoženje posameznika vredno več kot dva milijona dolarjev, pa je potrebno plačati še poseben davek. (STA)