15. številka. Ljubljana, v torek 20. januvarja. XXIV. leto, 1891. SLflVMSKI MM Iihaja vsak dan ivcier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-og e rsk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 pld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih nlicah Bt. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ruskega carja novoletnica. Ko je bil Napoleon III. tia vrhuncu svojega vladanja, in v polni moči Bvoji tako rekoč odločeval OBodo Evrope, gledali bo VBi narodi nekako radovedno na prestolnico ob Seni, ter pričakovali, kak glas bode od tam prišel. Posebno je bilo to od I. 1859. naprej, ko je novoletni govor Napoleonov kakor blisk iz jasnega neba razkril pretečo nevarnost za evropski mir, in napovedal t jasnimi besedami in brez ^okolišanja vojno, ki se je razvnela kmalu potem mej Francijo in Avstrijo za neodvisnost Italije. Tako ostalo je dolgo vrsto let. Napoleonova zvezda je obledela, zasijala je v novem svitu ona Hobenzollerjev, in Berolin prevzel je za nekaj časa vodstvo europske velike politike, v Berolinn igrala se je prva violina v europskom koncertu. Toda kmalu spremenila se je situvacija. Vedno jasneje približevanje mej Francijo in Rusijo preložilo je težišče evropske velike politike bolj proti severu, oči evropskih narodov 7ačele so se bojazljivo obračati v Peterburg. Ključ onemu hramu, iz katerega bi švignila furija evropske vojne, nahaja se v rokah ruskega cara. Da je resničen ta izrek, dokaz temu je dvakratno potovanje mladega nem škega carja na ruski dvor, da prepreči omenjeno približevanje mej Francijo in Rusijo, ter pridobi zadnjo za «voje namene. V koliko se mu je to posrečilo, je znano. Da ima Rusija zares take namene, kakor to dan na dan čitamo v Slovanom nasprotnih nemško-židovskih novinah, že davnej bi nad Evropo prišlo vse zlo in gorje, katero prinaša vojna. Balkanske homatije dale so že dosti povoda k temu. Kakor razuzdani paglavci, dražili so mali mogotci v Sofiji ruskega orjaka, kateri se pa ni zmenil za nehvaležno postopanje teh pigmejev, ter mirno korakal svoja pota, misleč si, taki pritlikovci ne mogo me razžaliti ali spraviti z duševnega ravnotežja. Res teško je bilo za mogočno Rusijo prenašati vedna in vedna izzivanja, evropski mir visel je včasih res že samo na nitki, a miroljubje in od vseh, celo od najbolj zagrizenih nasprotnikov Slovanstva priznana poStenost in iskrenost ruskega carja, obvarovala sta Evropo pred grozo vojne funje. LISTEK. Milan. Črtica iz življenja. (Za »Slov. Narod" napiBal Fr. d. P. Z—e.) (Dalje.) Onemogel od pvipovedanja nasloni se Milan na naslonjač. Motno oko upre na tla, a duh je letel nazaj v srečnejše, lepše dni. Spomin mu je slikal mali vrtič pred belo hišico. — Na pol otvorene ustnice šepetale so ono melanholično narodno slavonsko : Kud pogledam — svnd je tamno, Za me nema Bvjetila, Moja draga, ona sama Svjetilo mi uzela..... čez nekaj časa nastavi svojo pripovest: »Pretekle pomladi sem bil po nasvetu zdravnikov v Meranu. Potrt ud telesnih in duševnih boli izgubil sem svojo voljo in slušal sem vsaki svet. — Koliko je bilo tu ljudi, ki so prišli krepit svoje zdravje, koliko jih je bilo, ki so prišli zabavljat se! Divno podnebje, krasni krajevi podavajo vsakemu gostu, kar je iskal. Malo tožnih lic sem videl. Da nam vsaj bližja bodočnost v tem oziru ne prinese bistvenih sprememb, za to so nam porok mirne besede, katere je tudi letos spregovoril car Aleksander 111. ob novem letu. Star običaj je na Ruskem, da na novega leta dan (13. januvarja) generalni gouverner Moskovski v imenu prebivalstva stare prestolnice Ruskega carstva izreka novoletna voščila caru v Peterburgu. Car odgovarja na to novoletno voščilo z lastnoročnim pismom, v katerem navaduo razjasni politiko svoje vlade, oziroma razgrne zaveso, katera zakriva s tajuostno temoto namene njene. Novoletno pismo vladarja vBeh Rusov, je nekako razkritje, iz katerega se da sklepati, kake namene ima za bodoče leto vlada ruska, oziroma glavni in jedini nje me rodajni faktor, to je car sam. Tudi car Aleksander III. drži se tega ruskega starega običaja, in jednoglasna je sodba vseh nepristranskih časopisov, da so njegova novoletna pisma poslednjih let bila navdahuena duhom miru. „V novo leto stopivši, prosim Boga, da bi se tudi nadalje razvoj notranjega ukrepljenja ljubljene naše domovine nepretrgano in nekaljeno mogel vršiti v miru kateri nas vse osrečuje, ki ga vsi želimo". Tako pisal je car lansko leto v svojem novoletnem pismu knezu Dolgorukemu. Jednako glasi se tudi letošnje pismo, b katerim je odgovoril car na voščila, ki jih je izrekel v imenu Moskve knez Dolgo-ruki. Tudi v letošnjem pismu poudarja car, da prosi Boga, naj blagoslovi tudi v tem letu Rusijo z dobrotami miru in blagobitja. Gotovo bodo te miroljubive besede ruskega carja našle odmev po vsej Europi, zagotavljajo pa nas ob jednem, da vsaj v kolikor je od Rusije odvisno, se mir ne bode kalil, kajti jekleni, a skoz in skoz tudi pošteni značaj carjev je porok, da ne zakriva po navadi zvitih diplomatov za sladkimi besedami druzih hudobnih nakan. To priznali so mu celo najstrastneji sovražniki Rusije in slovanstva sploh in zatorej smejo narodi evropski vsaj naj bližnji bodočnosti zaupno gledati v oči, kajti novoletnica ruskega carja glasi se odločno za mir. Kako pa se bode razvila zares napeta situ-vacija, katero je rodilo nepreuehano oboroževanje in tekmovanje evropskih držav, ki stokajo pod pezo Vse je polno življenja, polno sreče, polno ljubezni! ,Mari sem jaz jedini prokletnik na ti šimi zemlji,1 sem često djal, ,kateremu ni pomoči, kojega duh se ne more razvedriti? !' — Glej — ondi gre znanec moj iz mladih dnij. Pod roko vodi krasno, mlado ženo. Srečno se je vrnil iz Bosne, zlat križec mu diči junaška prsa. — Gotovo ji pripoveda, kako so se hrabro borili za bedno rajo, kako je on v najljućem boji mislil na svojo milo nevesto, kako je štel ure, da jo zopet vidi. . . Jedva me opazi, boji se, da s svojim očesom, s svojim dahom ne okužim sreče njegove .... A ona me obžalujočim očesom pogleda, oklene se čvratejše njegove roke, a on se nagne do njenega zornega lica.....Oj, zakaj ne smem tudi jaz biti srečen!? — Znanec moj se vrača — glej vender me je prepoznal. »Kaj je s teboj, Milane, da ni več čuti o tebi ? Ne izgledaš baš zdravo .... Kje bivaš navadno; doma te že dolgo ni bilo." — Ali glas mu ni prijazen, ko nekdaj, roko mi je tako hladno stisnil, pogled mu je tako malomaren! Gotovo je junaku z zlatim križcem na prsih mrzko, da vidi mene krevljo, ki sem ae klatil po kopeljih, dokler so drugi rojaci venca 1 i glave z lavori zmage..... Že sem mu hotel zaničljivo groznega militarizma, to je stvar, na katere rešitev evropski narodi mislijo le s trepetom. Toda ne kalimo si sedanjosti s strahom pred bodočo hudo uro, naudaja naj uas nada na blagi mir, katero nam je vzbudila v prsih ruskega carja novoletnica. Y. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 20. januvarja. Germanizacija V (lalictjt. Poljski listi se pritožujejo, da se germanizuje pri poštnih in brzojavnih uradili v Galiciji. Tako so posamični postni in brzojavni uradi prisiljeni nemški občevati s poštnim m brzojavnim ravnateljstvom. Še hujše je pa pri železnicah. Notranji uradni jezik je izključno nemški, kakor v „dobrem starem času*. Nezavisna poljska planila odločno zahtevajo, da se naredi konec takemu nezakonitemu postopanju. Tudi v nas vidimo, da se najbolj germanizme pri uradih, ki so podčinjeni trgovskemu miu'Sterstvu. Iz tega pač smemo sklepati, da je mar-quisu Baequehemu posebno nemščina mila. Tirolski deželni zbor. Dunajski listi so dobili vest, da se tirolski deželni zbor že danes zaključi. Ce je ta vest resnična, uaiu kaže, da se je iz dosedanjih posvetovanj v odseku vlada prepričala, da ni pričakovati, da 1 deželni zbor sklenil tak šolski zakon, katerega I mogla predložiti sankciji. Zbornice tehnikov. Ogerski tehniki Že neka) čas razpravlja'» mltel da bi se osnovale zbornice tehnikov, ki bi bile podobne sedanjim odvetniškim zbornicam. Glavni nalo j novim zbornicam bi bil, da urede pravico, kdo sin -delovati kot samostojni inžener v zasobui praks Budimpeštanske društvo inženirjev in arhitektov jt bilo izvolilo poseben odsek, da je izdelal poročilo < tej zadevi. V kratkem hoče omenjeno društvo zbor niči poslancev poslati prošnjo v tej stvari. Vnuiije države. .1/ / n is ter Ta rSanov ic. „Male Novine", katere posebno z veseljen napadajo državne dostojanstvenike srbske, so jek napadati ministra Tavšanović*. V odprtem pismu dc ministerskega predsednika se pravi, da je gori orne njeni minister imel 1700 cekinov dolga, ko je po stal minister, sedaj pa ima samo v delnicah hra nilnega in posojilnega društva 35 000 frankov. List pravi, da se še marsikaj govori, kako je minister reči: .Pusti me, kaj to tebi mar?' — Ali ne čakajo mojega odgovora, reče znanec: „Govori se, da si se ti prav malo kavaliraki ponašal nasproti svoji zaročnici Jelki. Krivo Bi učinil siroti bedni......" Neseni ga dalje poslušal. Obup me je z nova prijel — in nevede, kaj delam, iskal in premetaval sem po svoji prtljagi v stanovanji, da najdem — njeno sliko, njena pisma. — ,Jeli mogoće*, sem djal, .da bi to divno bitje krilo v svojem srci laž, vark )V Jeli mogoče, da bi to krasno in milo dekle za toliko mojo ljubezen vračalo hinavstvo!' — — Tisti večer sem sklenil, da jo poiščeui, da jo vidim, da Čujem iz njenih ust svojo usodo. Preklinjam se, da neseni takrat imel toliko moralne sile, da bi bil poizvedel, kdo jo je otel moji sreči?" Mislil sem na tožno povest prijateljevo in tudi jaz sem slutil, da se je Milan prenaglil, da je izrekel okrutno in krivo obsodbo, pa uničil morebiti dvoje src. Do tedaj je živel samo svojim študijam, spominu na dobro mater in ljubavi svoji. Temne strani življenja ni nikdar poznal, značaja svojega ni nikdar koval v trdem boji — za obstanek, pa mu je zuačaj ostal — mehak. Samo Jelko je še moral doseči, — pa evo vrhunca njegovi sreči. Ali obogatel in pozivlje ministerskega predsednika, da pojasni stvar v interesu radikalne stranke, ki mora gledati, da je cista že zaradi tega, ker je drugim večkrat očitala korupcijo. Vladna glasila odločno zavrač jo ta napad, ki ni drugega nego zlobna laž, kakeršne se sploh redno nahajalo v „Malih No-viHab". M in isterski preffsetlnik bolgarski. Po poročilih iz Sofije, je Štefan Stambulov dobil ob novem letu nad 2000 častitk Mnogo teb častitk je najbrž bilo uajetih, da so služile kot neka demonstracija proti Koburžanu Knezu se je hotelo pokazati, kako zaupanie ima Stambulov pri narodu, da bi se ga ne upal odstraniti. l*rifski ftežeini zbor. Komisije pruskega deželnega zbora hitro nadaljujejo svoje delovanje. Nov občinski red bode kmalu rešen, pa tudi posvetovanje o Ijudskošolskcm zakonu se približuje koncu. Kakor se kaže, bode komisija poslednjo predlogo vsprejela skoro popolnoma nespremenjeno, kakor jo je predložila vlada, dasi se močno upira katoliški centrom. Upati je torej, da deželni zbor v tem zasedanji povodno reši svojo nalogo, dasi s«1 j t* že kazalo, da bodo konservativci in katoliški centrom zavrgli vsake reforme. Švedski zboru ici. sta se včeraj otvorili. Krali imenoval je predsednikom prve zbornice grofa Lagerbjelka, podpredsednikom pa vs» učiliščnegu kancelurja Ehrenheima, predsednikom druge zbornice guverneria Rvdingn, podpredsednikom pa grajščaka Dauieissona. Varnellova zvezda še ni zateinnefa. Kaj da sta se Brien in Pameti dogovorila, še ni zagotovo znano, zato pa danes še no moremo soditi, kaj bode sloni Parnell Toliko pa že danes lahko rečemo, da svoje politične uloge Se ui do igral. Njegovi nasprotniki triumfovali so vsekako prezgodaj po volilni zmagi v Kilkeny-ji< S tistega časa so s t ■ odnošaji na Irskem nekako za Parnelia prej na bolje nego na slabše obrnili. To čuti tudi vodja protiparneliovcev Mac Carthv in za to so njegova glasila se bodovala, da se je Partfell jel pogajali z Brienom. Mož ie čutil, da pri teh poga-janjili m* gre le za Parnelia tem teč tudi zanj, ki si je prisvoiil vodstvo. Posebna pa tUdI duhovščina, ki bi se rada otresla protestanta Parnelia, že sedaj sluti, da se je prezgodaj veselila. Da je po znani pravdi zares se bilo posrečilo nasprotnikom pripraviti ob seljavo pri narodu tu čudno Parnell sam se je bil nekako Ircem odtujil, Vrč. let ga ni bilo že na zeleni otok. Živel je V Londonu in bavil se s politiko. Poleg tega je pu mnogo pripomoglo njegovim nasprotnikom, da sta se Dillou in Brien i/javila proti njemu. Vzlic temu pa Pameti vender ni zgubil vseh privržencev na Irskem. Ce tudi so se postavili proti njemu škofje, veniler se velik del naroda nikakor ni < ifpovedal od njega. Sedai, ko se je stvar jela mirneje presojati, ie pa Paroellov ujiiiv jel znatno naraSAati. Irci pri-hajsjo do preverjenja, itam, kje ona sedaj biva, česar nesem mogel znati, ker sem se samo nejasno sj>o-miiijal vesti iz časopisov, da je neka gospodičina Jelka Oivlova s krasnim uspehom pela v češki operi. Precej drugi dan poiščem zdravnika, ki je bil na velikem glasu. Iz vseh krajev bo prihajali bolniki k njemu, ker je bila dognana stvar, da se ni nikdar zmotil v dijagnozi. Bil je poznat osornež i u veuder so ga radi imeli. Posla je imel toliko, da je pozabil na srce in da v brigi za zdravje svojih bolnikov ni utegnil poiskati Bi družice za življenje. Pri moji skrbi za prijatelja neseni ni pazil na to, da Be ta Bloveči zdravnik zove — doktor Ofel. Pripovedujem učenjaku zdravniku o svojem prijatelji, a on bo odmah odveze z menoj, ker ga je ,casus( zanimal, kakor se mi je zdelo. Zatopil se je v misli in na moja vprašanja ni odgovarjal. Te dni je bil Parnell v narodni ligi v Dublinu jako naudušeno pozdravl|en. Jasno se je videlo, da Irci še vedno v njem vidijo svojega vodjo. Še bolj |ia nam nekai druzega kaže, kak je Paruellov upliv na Irskem. On še vedno gospodari z denarji irske lige, ali vender zadnji čas doneski za ligo hitreje dohajajo nego so dosedai. Poslednjih štirinajst dnij je došlo blagajnici nič rnani ilego 5000 funtov šter-Imgov. To je pač najbnlia zaupnica Parnellu. Mnogi, ki so se mu izneverili, se zopet pridružujejo k njemu Tako se je podružnica „Narodne lige" v Belfastu zopet izjavila zanj, dasi se je bila poprej izjavila proti njemu. Cuje se, da Parnell za nekaj časa odloži vod stvii in ga prevzame Brien ali pa Dillon. Tega pa Parnell ne bode storil zaradi tega, ker je zgubil zaupanie naroda, temveč, zaradi tega, ker to zahteva sedanji politični položaj. Svojega mandata pa najbrž tudi odložil ne bode. Scer pa pri sedanjih razmerah pač ne moremo reč', če Parnell odloži vodstvo, da je to* njegov poraz, temveč bode to prej le zmaga njegova. S tem bode odstranil, da uničil svojega največjega nasprotnika Carthv ja, pripravil ga bode ob vodstvo jednega dela irske stranke Dillon ali Brien bode pa tudi le na videz vodja, toliko, da se bode on pogajal z Gladstounm, kateri vsled svoiih strogih moralnih načel ne mara občevati s Paruellom Pravi vodja stranke ostane pa tudi še nadalje Parnell. Vsa irska politika gibala Be bode po istem tiru, kakor ga bode |cj predpisoval ujen dosedanji vodja. Ko pride zopet Ugoden čas, pa bode Parnell zopet sam prevzel vodstvo v roke. To bode tem ložje,*ker tudi mnogi angleški liberalci be vidipJ pravega povoda, zakaj da bi se moral umakniti Parnell političnemu življenju. Jedini Gladstoiie ni hotel odstopiti od zahteve, da Parnell vodstvo odloži, drugi morda bi se pa bili dali že tudi drugače pogovoriti. Kdor pozna Parnellovo prekanjenost in njegove izredne zmožnosti ne dvoji, da bode ta fflbfl še igral veliko ulogo v irski ZgO dovini in da ostaue še nadalje strah angleški kon servativni vladi, ki se je že veselila, da se ga je otresla, ali sedaj vidi, da se je varala, kajti narod irski že odpušča napako svojemu vodji zaradi velikih zaslug, ti i jih ima zanj. Parnell pa tudi lahko reče, da se on nikdar ni izneveril narodu, naj se sicer kakor koli hoče sodi o nj^m. Govori se, da se je že našlo pot, po kateri pride Parnell zopet do vodstva Angleški liberalci bi se baje zadovoljili, če Parnell vzame Sbeo, katera je ločena od svojega moža. Škofje irski menijo nekda, da se katoliško prebhnlstvo Irske s tem še ne more zadovoljiti, Če bi se tudi protestantski Angleži, ali Parnell je prisiljen odložiti vodstvo le zaradi angleških zaveznikov, ne pa zaradi irskih škofov, če bi se Gladstoue zadovolil. bi ne irski škofje najbrž tudi morali. Sicer pa ne vemo, če bode Parnell nasto|>il to pot, ali pa kako drugo. Dopisi. I#. Ilirsli«' Ifiislriee 17 januvarja. [Izv. dop.] V nas ide štetje ž-* proti koncu. Kolikor je doslej znano, je vse upisalo slovenski občevalni jezik, izimši jedinoga našega c. kr. notarja A'freda K u d e s c h a, ki je zapisal, da je njegov občevalni jezik nemški. Gosp Rudesch porojen je v Ribnici, njegova soproga je rodom Ljubljančanka, oba znata slovenski iu Ru lesch mora kot notar občevati s strankami izključno v slovenskem jeziku, zato je mko čudno, zakaj je zapisal, da je nemščina njegov občevalni jezik. Sedaj razvidiinn, zakaj je g. Rudesch pred več nego letom dnij iz tukajšnje čitalnice izstopil. On neče biti Slovenec, Ko dospeva do Milanovega stanovanja, opazil sem, da se je visoko čelo zdravnikovo pokrilo s strašnim oblakom. Ko pregleda bolnika in vidi njegovo stanje, ne oblaži mu se strogo lice. „Vi ste torej g. Milan Milic?" zagrmi zdravnik. — „Moral bi priti k vam kot strogi sodnik, a ne kot lečnik. — Seveda, vi me no poznate? Videli ste me pri neki priliki, ali takrat ste glodali v drugo lice. Poznavali ste pa Jelko,..... hčerko mojega starujega brata? Dokako da nesto znali, da se je moj brat proti volji roditeljev oženil, pa rajše oBtavil domovino in šel z izvoljeno soprogo daleč na jug, kakor da bi bil prelomil besedo zadano svoji obljubi. A svet je tako malen, da se sorodniki in znanci spet srečavujo, prej ali pa pozne j. Nesreča je samo ta, da sem svojo netjakinjo Bpoznal še le v Pragi. S solznim okom pripovedovala mi je o bedi in žalostni osodi BVOJlh roditeljev, o smrti svojega očeta, mojega ponosnega brata, ki je svojevoljno pretrgal vezi z roditelji iu domovino. Pripovedovala in i je o vaši blagi materi, o vas. Olga, vaša sorodkinja, je našla z novci, ki jih je podedovala po vaši materi, — moža, pa je ostavila Jelko, kakor menda veste. Kako srečen sem bil, da sem mogel vzeti milo dekle pod svoje okrilje I Pomladil sem se, slušajoč neče biti to, kar je, akoravno se mu še sedaj na govorjenji pozna, kje je bil porojen. Iz Cer kljun na Gorenjskem 18. januvarja. [Izv. dop.] Včeraj imeli smo tukaj semenj. Prignalo se je obilo lepe, rejene živine sem, a večinoma le iz bližnjih vasi/, zaradi obilih snežnih žametov. Tudi prodala se je živina jako dobro. Videti je bilo več volov, ki so bili prodani nad 200 gld. jeden. To je gotovo lepa cena. — Ves dan ni bilo najmanjšega nereda, dasiravno je naš kraj razupit, da se naši čvrsti, korenjaški fantje, včasih nepotrebno malo poskusijo, kdo je močnejši. Naj mi bode tukaj tudi dovoljeno, omeniti važno /adevo glede Kamniške železnice. V nas bo velike vasi in župnije, ki imajo direktno zvezo glede vožnje v Ljubljano. Že pri poskusnih vožnjah se je pripetilo obilo nesreč, kajti vlak hode od Cernuč do Trzine vozil vedno poleg ceste. Erar odstopil je železnici toliko prostora, da Be je komaj mogoče ogniti. Vsak človek previdi torej, da nam bode pozneje pot v Ljubljano zaprta, ko železnica steče. Opozorjamo torej župane, da v tej važni zadevi skupn i store svojo dolžnost, da se ta nedostatek odpravi, kakor bode mogoče in da tudi naše deželne poslance na to opomnijo. Skupnimi močmi in resno voljo se bode. menda vender kaj dosvglo. Dxi. Iz Ormoža 18. januvarja. [Izv. dop. ] (Ormoška kmetijska podružnica) imela je dne 11. januvarja t. I. v Ormoži ,Pri zlatem jelenu" pod vodstvom g. oskrbnika Antona Jesiba svoj letni »bor, pri katerem so se povoljno rešile podružnične zadeve. G. dr. Geršak je govoril obširno o zasajanji ameriških trt. Dal nam je tudi pokusiti vino, ki ga je dobil od tukaj vzgojenega ameriškega „Jork Madeira". Pokušano vino se je pripoznalo, čeravno ima še nekaj posebnega ukusa, kot dobro in tudi močno. Za rabo bode ta trta, ako pride tudi k nam trtna uš, najbolj prilična, ker rano in rada rodi. Vino ima črešnjevo rudečo barvo in še je bol| temuo, ako se grozdje kvasi. G. A. Miki poročal je o društvenem zakladu in je bil nezadovoljen, kakor celi odbor, nad onimi udi, ki zaostajajo z uplačevanjem doiieukov po več let, kar dela mnogo nepotrebnih pisarij. Ustopilo je več novih udov. V novi odbor se jednoglasno izvolijo gg: Dr. Ivan Geršak, predseduik; Anton .lesih, predsednika namestnik; Alojzij Miki, deuarničar; Anton P ore k ar, tajnik in Jakob Cajnkar, odbornik. Zn poslanca k 67. občnemu zboru c. kr. kmetijske diužbe Štajerske se izvolita: G. dr. Ivan Geršak; za njegovega namestnika pa g. Anton Jes i h. Domače stvari. — (Za „Mir") nabral je mej Ljubljanskimi rodoljubi gospod Ivan Hribar 173 gld. 40 kr. Naj bi ta izgled poauemali tudi drugod, kajti „Mir", ki je največ pripomogel, da so se iz narodnega spanja probudili koroški Slovenci, zaslužuje podpore. jo govoriti o mojem bratu, pa Bem vam zavidal, ki ste jo imeti v kratkem povesti pred oltar, a meni oteti uetiakinjo, ki si še neseni dosti ogrel srca na otroku mojega brata. — To plemenito in ponosno bitje ljubilo je vas in samo vas s tolikim žarom, jaz sem imel malo prostora v njenem srci. A vi pridivjate v onem času k njej, ko je po takem krasnem uspehu slonela na mojih prsih iu govorila: ,A njega ui tu. Milan ni prišel, on ni hotel priti. — Kaj če mi slava, kaj lovori, ko njega ui . . . Vi neste znali ceniti tolike ljubezni! — A ne samo to, vi Bte ji govorili razžaljive beBede. — Jeli ste bili pri pameti, ko ste dirali s surovimi besedami v najsveteja čuvstva ljubečega dekleta, kn ste sumnjali o njeni ljubezni, o njenem — p o-štenji, ko ste porušili njen svet, ki ga je na teb temeljih postavljala. — Ali tako je v življenji ! Če stopiš komu na ulici na nogo, ali pa na obleko, tvoj obraz se nabere v sladke gube, suemeš klobuk, pa veliš! ,Oprostite milostiva! Ne zamerite veleče njen i! Pardon, oh pardon J1 itd. — a če bratu svojema brezsrčuo poteptate nade, — ljubezen, — poštenje, — če mu z okrutno roko trgate srce iz nedrij, če mu uničite bodočnost, srečo in vse, kar mu je sveto, takrat ne iščete iu ne najdete lepe fraze, da se izpričate!" (Konce pnbj — („Odločen korak".) Pod tem naslo-tom pripoveduje včerajšnji „Slovenec", da ae je preteklo nedeljo pri sv. Jakobu, pri av. Petru in pri oo. frančiškanih z lece čitala neka izjava, naperjena proti našemu liatu, ker je v „Nedeljskem pismu" napisal par kritičnih opomb glede o. D. Su-rora, ki je pri „ofrih" nabiral darove za svoje afriške rojake. V tej izjavi ae mej drugim pozivljejo verniki, da zabranijo našemu listu razširjenje mej družine in prav goreče molijo za spreobrnenje naše. V očigled tej izjavi konstatujemo, da vztrajamo pri svojih na/.orib. Preubožen narod smo, da bi denarja pošiljali Sudancem, ko imamo vender doma robov in sužnjev v izobilji, ko se ljudstvo zaradi bele v tolpah izseljuje v Ameriko, služit si onkraj morja s krvavimi žulji vsakdanji kruh. Z narodnogospodarskega, a tudi z druzega stališča ne zdi se nam umestno, da se denar odvaja iz dežele in v božjih hramih radovednost pase. Sicer pa z veseljem pozdravljamo z lece v treh cerkvah prečitano izjavo, ker našemu listu ne bode škodljiva, marveč je le — priporočilo na n aročbo. — (Dolg n e k r o I o g,) uprav demonstrativen, napisal je uradni list v včerajšnji številki o pokojnem Iiaimundu Zhubru pl. Okrog. Mi se sicer radi držimo gesla „De mortuis nil nisi bene" a temu nekrologu nasproti ne moremo več molčati. Mi bi pač radi vedeli na katera takta se op rajo uradnega lista laskavi pridevki: „uuermUdl eher Fleiss, strenger Grechtigkeitssinn und unantastbare Objec-tivitiit", v dekretu, ki se pokojniku uročil povodom umirovljenja njegovega, o njih vsaj ni niti sledu. Sicer pa je znano, da je pokojni Zhuber imel in večkrat izrekel načelo: „Jedeš slovenische Blatt soli tchoo deBhalb coufisciert vverden, weil es slovenisch ist." Te besede so karakteristike dovolj! — (Novi pevski zbor „Glasbene Matice". Da po razhodu čitalniškega pevskega zbora, slovenska Ljubljana ne bode dolgo brez večjega pevskega zbora, ki bi v sebi združeval vse prijatelje slovenskega petja, to je bilo jasno slehernemu, ki le malo pozna razmere, in sareg ustanovil se je konečno predvčeranjem novi pevski zbor, ki bode integrujoč del vrle naše »Glasbeno Matice" in ki bode gotovo tudi mnogo pripomogel, da si to društvo pridobi vedno večje simpatije in širje polje delavnosti svoje. Okolu malega jedra pevcev, ki so se že dlje časa vežbali v prostorih „Ulnsbene Matice" nabralo se je s časoma vedno večje število, ki je naraslo do 4G pevcev. Ce se pridružijo Ae mnogi drugi znani izvrstni pevci, o čemer ne dvomim, imeli bodemo v kratkem jako impozanten pevski zbor, ki bode dostojno representoval pevsko čast Ljubljane. Nasprotniki naši pa, ki so se morda že veselili zaradi zadnjih gotovo neljubih pojav, preverili se bodo, da za stvar smo vsi jedne misli. Orgnnizacija novega zbora je na dobri podlagi osnovana in ima v sebi poroštvo razvoja in napredka, posebno pa če se bodo novemu zboru pridružili vsi naši stari pevci, katerim ljubezen do slovenskega petja gotovo ne bode pripuščala, da odtezajo sku šene svoje moči novemu pndvzetju. V podrobnosti se za danes ne bodem spuščal, ker nam je obljubljeno obširneje oficijelno poročilo, katero bodemo prijavili v kratkem. Dostavim naj samo toliko, da bode bržkone novi zbor s sodelovanjem nekaterih znanih muzikalnih moči nastopil javno že v teku bodočega posta, katero novico bode gotovo naše petje in glasbo čislajoče občinstvo pozdravilo z veseljem. —i — („Slovenski Pravnik") prinaša v 1. štev. nastopno vsebino: 1. Dr. F.: O rabi jezikov v naših uradih, sosebno pri sodiščih. 2. Dr. Edm, Udziel: Pravo nadzastavno po pravu avstrijskem. 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Dokaza po §-u 348 trg. zak. ni moči nadomestiti z glavno prisego; vrniti blagu ni staviti ga na razpolaganje, b) Zastavna pravica najemodavca in zakona: Je li dopusten zastavni popis glede na „in-vecta et illata" zaradi ne še zapadle najemščinske tirjatve? c) Bedno bivališče osebe, kazensko zaprte. Kazensko pravo: K pojmu „nepremagljivo sile* (§ 2. lit. g kaz. zak.) 4. Književna poročila. 5 Bazne vesti. 6.„ Vabilo. — „Pravnik" izhaja dne 15. vsakega meseca in stane 4 gld. na leto, 2 gld. na pol leta. Društvenina in naročnina pošilja se društvenemu blagajniku notarju Ivanu Gogo I i; a rokopisi društvenemu tajniku iu uredniku dru. Danilu Maja r o n u. — (Dunajske pošte) pri zaključku lista še nesmo dobili, ker ima vlak par ur zamude. — (Iv Škofje Loke) poročajo se nam zanimive podrobnosti o ljudskem Štetji. Mej drugim upisala sta se kot Nemca trgovca Pl . . . . in J. J .... o. Prvemu je tekla zibelka v Železnikih, drugemu pa v Karlovci. Pa nemški sta menda še oba britko malo kave in otrobov prodala, ker se od slovenskega našega ljudstva živita, od kar sta na svetu. Ločanom toplo priporočamo ta dva poštenjaka v primeren odpor. Saj nam ne mauka domačih poštenih trgovcev, ki se svojega slovenskega jezika ne sramujejo. — (Ljudsko štetje v Trstu) Zadnja »Edinost" j)iše: Gospodar hiše via Porta št. 551 (Kadin), do danes ni dobil niti popisne pole niti ni prišel kak komisar v hišo. Kako to vprašamo? In če se tako godi temu inteligentnemu posestniku, kaj naj si mislimo o nevednih kadinskih bajtarjih! — V hiši g. Fišnerja poleg vojaške bolnice stanuje deset slovenskih družin (40 duš.) Tudi teh se ni nikdo spomnil povodom ljudskega popiso-vauja, ampak popisali so jih sami — kako? si lahko vsakdo Bam misli. In tako se je godilo vse v|>rek. — (1788 — 189 0.) Ker je baš sedaj ljudsko štetje, ni brez zanimivosti, pogledati za dobro Stoletje nazaj in primerjati takratne številke s sedanjimi. L. 1788. imela je L j u b I j a n a 11.000 prebivalcev, Zagreb 4000, Gradec 35 000, Trst 22.000 Sedaj ima Ljubljana 30 000, Zagreb skoro 40.000, Gradec 112.000, Trst pa brez okolice približno 130 000. Najmočneje pomnožil se je Zagreb, Ljubljana in Gradec pa sta zelo jednako naraščala, oba — počasi. — (Po ljudskem Štet j i) ima Reka 30 059 prebivalcev. V desetih letih pomnožilo se je prebivalstvo za 9000 duš, to je za 40%, — Mesto Pulj ima sedaj 23 019 prebivalcev, pred 10 leti bilo jih je 17.777. — (Železniški vlak se je moral umakniti burji.) Reški brzovlak, ki je jtretekli petek ob 9. uri zjutraj krenil iz Reške postaje, došel je samo do postaje Plase, kjer ga je burja ustavila, tako, da se je moral nazaj vrniti. V obče vlada že nekaj dnij v Primorji neobičajno silna burja, ter ie po večih krajih Upravo besnela. Jednake zime že ni bilo od 1. 1879. naprej. — (Iz Trsta.) Ples „Tržaškega podpornega društva" preteklo soboto bil je prav ž'vahcn v okusno okrašeni dvorani Tersicore. „Delavsko podporno društvo" in „Trlaški Sokol" bila sta zastopana po deputacijah. Vladal je duh prave vzajemnosti. — Prvi plesni venček plesnega odseka del. podp. društva, pri katerem se je tudi plesalo „Kolo" bil je tudi prav dobro obiskan. Mej odmorom dekla niovala je g. Maj cen o v a, Stritarjevo „Mojemu narodu", gospici Arko iu Drenik pa sta zapeli „Sarafan". Vse tri izvršile so z občo pohvalo svoje uloge. Prihodnji venček bode 31. t. m. — (Novoosnovano „pevsko in bralno društvo* na Opčini) imelo je občni zbnr v nedeljo 11. t. in. Predsednikom je bil izvoljen priljubljeni domoljub g. Fran Karič; podpredsednikom g. DraSČek; tajnikom g. A. Vremec, blagajnikom g. J Daueu; v odbor pa gg. J Vremec, Sošič J in A. T u r k. l'e\ci peli so več zborov, predsednik pa je nazdravil cesarju trikratno „Živio", domača godba je svirala mej splošnim naudušenjem cesarsko himno. Nadejamo se, da bode novo društvo krepko delovalo, kakor sestricemu v okolici Tržaški — (Volkovi v Zagrebu) Pretekle noči prignala je huda zima in pa visoki sneg volkove prav v obližje mesta, ter so opazili volkove v Novi-vesi in v Vodovodski ulici, kjer so pograbili in požrli jcduega psa. Ubili doz daj še neso nobenega. — („ Priročni zakonik") za slovenske deželane na Goriškem je izdal g. £. Klavžar in pride že v tem meseci na svitlo. Knjiga obsega na 450 straneh v osmerki vse deželne postave veljavne za pokneženo grofijo goriško in gradiško in nekatere i/mej najvažnešjib državnih postav. V I. delu so upavne postave. II. del obsega gosjiodarstvene jiostave. V III. zadnjem delu so priobčene vse šol ske, državne in deželue postave ^iJJre"tj dokler je naredbe. Gradivo je v tej jjje'še jedenkrat žar s pomočjo kronologičnega eS me y bože moj ? ( je lahko najti v njej vsake mati> da naj 8e k Knjiga, katera bo gotovo dolcit umirajoč mi pri občinskim zastopnikom, taji8ein 8k|epa| in nim uradnikom in drugim iupanjft ... Ko sem bo na prodaj pri knjigotrž^ UBadi| |jubejBen do v Goric i'na Travniku, kamor naj se pošiljajo dotične naročbe. Ceno objavimo prihodnjič. ,N. Soča". — (Vabilo.) Bralno društvo pri sv. Juriji ob ŠČ.avnici imelo bode v nedeljo 25. t. m. ob 3. uri popoludue v narodni šoli redni občni zbor in „Besedo" s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Foerster: „Venec Vodnikovih pesnij", moški zbor. 3 Občni zbor: a) Prečitanje spremenjenih in potrjenih pravil; b) poročilo o delovanji v preteklem letu; c) volitev novega odbora ; d) upla-čevanje letnine; e) razni nasveti 4. Fleišman : „Vse drobno", moški zbor 5. VVarlamov „Sarafan", čve-terosj)ev. 6 Slavnostni govor. 7. Dr. Ipavic: „Domovini", zbor se samospevi. 8. Uajdrih: „Sirota", peterospev. 9. Kocijančič: „ Rnženkravt, nagelj in rožmarinzbor. 10. „Na straži", peterospev. Potem prosta zabava pri g. Fr. Vaupntiči. U-itopnine ni. K obi 1 i udeležbi vabi uljudno odbor. — (Čitalnica v Sežani) priredi veliko veselico na Svečnice dan, pri katerej bo le sodelovala vojaška godba iz Trsta Telegrami Slo venskemu Narodu": Hamburg" 1!). januvarja. Zavarovalna društva najela so poseben parobrod, da pluje križem pri Helgolandti in svari ladije, da ne v uidejo v Labo. Več ladij tiči v reki v ledu. Palermo 19. januvarja. Vsled viharja zrušila se je deloma streha pri bolnici za bolnike na očeh. Vec bolnikov teško ranjenih. Pariz 19. januvarja. Zima je jako huda. V južni Francoski zamrznilo je več rek, kar že trideset let ni bilo. Dunaj 20. januvarja, „"Wiener Žeitung": Pomožnih uradov načelnik pri okrožnem sodišči v Novemmestii, Martin Mohar, dobil povodom zaprošenega stalnega umirovljenja zlati zaslužni križec s krotio. — Elsner, okrajnega sodišča pristav v Skofjiloki, imenovan okrajnim sodnikom na Vrhniki. Hamburg 20. januvarja. Po poročilih iz Iqnique pr plula neka jadrenica z Angleškega tjakaj še le čez 190 dnij. Ta Lidija je nekda probila iste viharje, kakor se domneva o Orthu. Zaradi tega je novo Upanje opravičeno, da Ivan Orth še ni poginil. London 20. januvarja. Več vojnih ladij od angleškega brodovja v Tihem mo''ji odplulo v Čile. Razne vesti. * (F i n a n ci j e I n a kriza v I t a I i j i.) Iz Milana pišejo „Frankfurter Zeitung" ; Kriza, proti/.ro-čena v Savoni po polomu bančnih hiš For/ian. in Giusti, zadobiva veliko vece deinenzii»\ m* a o se je v prvem treooUu mislilo. Oškodovanih je mnogo trgovcev, industrijalcev, privatnih o>eb iu javnih zavodov, in o premoženji mnogih teh odpre k>n-kurz Trgovski promet v tem, na industriji bogatem no stu jako peša; preračunih) ne je, da so udeleženci bančnih hiš Pouzoue, Porziaui m Giusti tekom jednoga leta izgubili 14 milijonov lir. — Hranilnica v Correggio ustavila je plačevanja. * (Knez primas ogerski ) kardinal Simot briga se jako malo za svetne prijatelje. Njegovi največje veselje je po zimi krmljenje tičev. Po zim slednji dan hodi po vrtu, če mu le zdravje dopuS in posiplje kruhove drobtinice in drugo krmo lačniu tičem. Poslednji pa že tudi dobro poznajo dobrot nika svojega in se v velikih trojnih zbirajo okrot njega. * (Sneg.) Zaradi snega so se hrzovlaki p* ogerskih železnicah ustavili. Po nekaterih železnica) ustavljen jo ves promet. — V Hercegovini. Krivo ščijah in Ćrnigori je tudi velik sneg. V Krivoščija > so se pokazalo veliko čete volkov. Tudi po It h li je v več. krajih snežilo. * (Zamenjan vlak.) Po napačni izmenjav tirov je v Stetinu nedavno zavozil osobni vlak n kolodvor za blago, tovorni vlak pa na kolodvor 2 osebni promet. Mnogo ljudij je na kolodvoru j>r čakovalo svojih sorodnikov — nokaterniki celo boketi — in bo se jako začudili, zislišavši tuljen bikov, kruljenje prašičev in bleketanje ovac in ni pokazal noben Človeški obraz. * (Popisovanje Židov) V Varšavi morajo popisati do 27. t. m. vai fcMi-ulj "ali ne, vodani Tudi o n a je trpela, tudi hči mojega brata je trpela,'« ko si jo ti zapustil, ali Jelka te je pozabila! Nesem torej dolžan, da te ozdravim. Trpi samo! To naj bo moje maščevanje y Vzel je klobuk in htel oditi. Jaz grem za njim čez prvo sobo, prosim ga, zaklinjam ga, naj se smiluje! Spominjem ga, naj pomisli na zdvojnost, Če zve, da je Milan umrl, ljubeči jo z istim obogatel in pozivlje ministerskega predsednika, da pojasni stvar v interesu radikalne stranke, ki mora gledati, da je čista že zaradi tega, ker je drugim večkrat očitala korupcijo. Vladna glasila odločno zavrač jo ta napad, ki ni druzega nego zlobna laž, kakeršne se sploh redno nahajajo v „Malih No-vinah". Ministerski predsednik bolgarski. Po poročilih iz Sofije, je Štefan Stambulov dobil ob novem letu nad 2000 častitk. Mnogo teh Častitk je najbrž bilo najetih, da so služile kot neka demonstracija proti Koburžanu. Knezu se je hotelo pokazati, kako zaupanje ima Stambulov pri narodu, da bi se ga ne upal odstraniti. Pruski deželni zbor. Komisije pruskega deželnega zbora hitro nadaljujejo svoje delovanje. Nov občinski red bode kmalu rešen, pa tudi posvetovanje o Ijudskošolskem zakonu se približuje koncu. Kakor se kaže, bode komisija poslednjo predlogo vsprejela Bkoro popolnoma nespremenjeno, kakor jo je predložila vlada, dasi se moćno upira katoliški centrum. Upati je torej, da deželni zbor v tem zasedanji povoljno reši svojo nalogo, dasi se je že kaznio, da bodo konservativci in katoliški centrum zavrgli vsake reforme. Šredski zbornici* sta se včeraj otvorili. Kralj imenoval je predsednikom prve zbornico grobi Lngerh jelka, podpredsednikom pa vsi učiliščuega kancelarja Ehrenheima, predsednikom druge zbornice guvernerja Rvdiuga, podpredsednikom pa grajščaka Danielssona. I\irnclloe(t zeeztiu še ni stntctnnela. Kaj da sta se Bi ion m Parnell dogovorila, že ni zagotovo znano, zato pa danes še iih moremo soditi, kaj bode storil Parnell Toliko pa že danes lahko rečemo, da svoje politične uioge še ni do igral. Njegovi nasprotnik,i triumfovali so vsekako prezgodaj po volilu) zmagi v Kilkeny-ji. S tistega časa so se od podaj i na Irskem nekako za Parnelia prej na bolje nego na slabše obrnili. To čuti tudi vodja protiparnelloVjBev Mac Carthv in za to so njegova glasila se hudovala, da se je Parnell jel pogajati /. Brionom, Mož ie čutil, da pri teh pogajanjih ne gre le za Parnelia temveč tudi zanj, ki si je prisvojil vodstvo. Posebna pa tudi duhovščina, ki bi se rada otresla protestanta Parnelia, že sedaj sluti, da se je prezgodaj veselila. Da je po znanj pravdi zares se bilo posrečilo nasprotnikom ga pripraviti ob veljavo pri na-rodn m čudno Pameti sam se je bil nekako Ircem odtujil, Več let ga ni bilo že na zeleni otok. Ztvel je v Londonu in bavil se s politiko. Poleg tega je pa mnogo pripomoglo njegovim nasprotnikom, da sta se Dillon in Brien izjavila proti njemu. Vzlic temu pa Parnell vender ni zgubil vseh privržencev na Irskem. Če tudi so He postavil) proti njemu škofje, vender se velik del naroda nikakor ni odpovedal od njega. Beda}, ko se je stvar jela mirneje presojati, ie pa Parnellov upliv jel znatno naraščati. Irci j>ri-hajajo do preverjenja, da je. vsa pravda naperjena proti Parnellu bila le politična knmediia, katero so uprizorili, da hi uničili skušenega vodjo. V .-a j je baš kajdtati Shea bil priča v neki prejšnji pravdi proti Pantelltt. Tudi je iz pravde proti Timesu dovoli znano, kako so podmitovali priče. Jednakih sredstev so se posluževali tudi v novi pravdi. Parnell je bil Angležem tako nevaren nksprot nik kakor malo kilo On je Irce znova preorgani-zoval k narodnemu bnju in jim pridobil političen ugled. Brez njega bih bi danes javaline tak faktor v politiki, kakor so. On sicer ni poseben govornik, ali je prekanjen v vseh parlamentarnih zvijačah. Noben drug in znal vseh slabih stranij parlamen-taričuega reda, izkoristiti zase bolje nego on. prevelika sreča se tudi teško, časih še teže pod-naša, kakor prevelika beda in gorje\ — Po vsem sem ne tudi uveril, da njegova bolezen ni toliko telesna, kakor duševna, pa sem srčno želel, da se posreči ozdraviti bolnega prija-telia, izmiriti ga s svetom Bito je prilike, da bi Milan mogel jedenkrat poBtati pravi steber svoje domovine. — Nakanil sem, da informiram kojega veščaka zdravnika o pravem stanji prijateljevem, pOtem pa da iz|>itam, kje ona sedaj biva, česar nesem mogel znati, ker sem se samo nejasno spominjal vesti iz časopisov, da je neka gospodičina Jelka Ofelova k krasnim uspehom jiela v češki operi. 1'ieci't drugi dan poišČem zdravniku, ki je bil na velikem glasu. Iz vseh krajev so prihajali bolniki k njemu, ker je bila doguaua stvar, da se ni nikdar zmotil v dijagnozi. Bil je poznat osornež iu vender so ga radi imeli. Poula je imel toliko, da je pozabil na srce in da v brigi za zdravje svojih bolnikov ni utegnil poiskati si družice za Življenje. Pri moji skrbi za prijatelja nesem ni pazil na to, da se ta sloveči zdravnik zove — doktor Ofel. Pripovedujem učenjaku zdravniku o svojem prijatelji, a on se odmah odveze z menoj, ker ga je ,casus4 zanimal, kakor se mi je zdelo. Zatopil se je v misli in na moja vprašanja ni odgovarjal. Te dni je bil Parnell v narodni ligi v Duhlinu jako naudušeno pozdravljen. .Jasno se je videlo, da Irci še vedno v njem vidijo svojega vodjo. Še bolj pa nam nekaj druzega kaže, kak je Parnellov upliv na Irskem. On ie vedno gospodari z denarji irske lige, ali vender zadnji čas doneski za ligo hitreje dohajajo nego so dosedai. Poslednjih štirinajst dnij je došlo blagajnici mč manj nego 5000 funtov Šter-lingov. To je pač najbolja zaupnica Parnellu. Mnogi, ki so se mu izneverili, se zopet pridružujejo k njemu Tako se je podružnica „Narodne lige" v Belfa8tu zopet izjavila zanj, dasi se je bila poprej izjavila proti njemu. Cu|e se, da Parnell za nekaj časa odloži Vod stvo in ga prevzame Brien ali pa Dillon. Tega pa Parnell ne bode storil zaradi tega, ker je zgubil zaujiauie naroda, temveč zaradi tega, ker to zahteva sedanji politični položaj. Svojega mandata pa najbrž tudi odložil ne bode. Scer pa pri sedanjih razmerah pač ne moremo reč', če Parnell odloži vodstvo, da je ter megov poraz, temveč bode to prej le zmaga njegova. S tem bode odstranil, da uničil svojega največjega nasprotnika Carthv-ja, pripravil ga bode ob vodstvo jed nega dela irske stranke Dillon ali Brien bode pa tudi le na videz vodja, toliko, da se bode on pogajal z Gladstonom, kateri vsled svo|ih strogih moralnih načel ne mara občevati s Parnellom. Pravi vodja stranke ostane pa tudi še nadalje Parnell. Vsa irska politika gibala se hode po i steni tiru, kakor ga bode jej predpisoval njen dosedanji vodja. Ko pride zopet ugoden čas, pa bode Parnell zopet sam prevzel vodstvo v roke. To bode tem ložje, ker tudi mnogi angleški liberalci ne vidijo pravega povoda, zakaj da bi se moral umakniti Parnell političnemu življenju. Jedini Gladstone ni hotel odstopiti od zahteve, da Parnell vodstvo odloži, drugi morda bi se pa bili dali že tudi ibugače pogovoriti. Kdor pozna Parnellovo prekanjenost in njegove izredne zmožnosti ne dvoii, da hode ta mož še igral veliko ulogo v irski zgo dovini in da ostaue še nadalje strah angleški kon servativni vladi, ki se je že veselila, da se ga je otresla, ali sedaj vidi, da se je varala, kajti narod irski že odpušča napake svojemu vodji zaradi velikih zaslug, ki jih ima zanj. Parnell pa tudi lahko reče, da se on nikdar ni izneveril narodu, uaj se sicer kakor koli hoče sodi o ujem. Govori se, da se je že našlo pot, po kateri pride Parnell zopet do vodstva. Angleški liberalci bi se baje zadovoljili, če Parnell vzame Sbeo, katera je ločena od svojega možu. Škofje irski menijo nekda, da ne katoliško prebivalstvo Irske s tem še ne more zadovoljiti, če bi se tudi protestantski Angleži, ali Parnell je prisiljen odložiti vodstvo le zaradi angleških zaveznikov, ne pa zaradi irskih škofov, če bi se Gladatoue zadovolil, bi se irski škofje najbrž ta*)i morali. Sicer pa ne vemo, če bode Parnell nastopil to pot, ali pa kako drugo. Dopisi. Iz IlirMke Itisirioe 17 januvarja. [Izv. dop.] V nas ide štetje ž-* proti koncu. Kolikor je doslej znauo. je vse upisalo slovenski občevalni jezik, izimši jedinega našega c. kr. notarja Alfreda II ud es c h a, ki je zapisal, da je njegov občevalni jezik nemški. Gosp Rudesch porojen je v Ribnici, njegova soproga je rodom Ljubljančanka, oba zuata slovenski iu Rudesch mora kot notar občevati s strankami izključno v slo venskem jeziku, zato je iako čudno, zakaj je zapisal, da je nemščina njegov občevalni jezik Sedaj razvidimo, zakaj je g. Rudesch pred več nego letom dnij iz tukajšnje čitalnice izstopil. Ou neče biti Slovenec, Ko dospeva do Milanovega stanovanja, opazil sem, da se je visoko čelo zdravnikovo pokrilo s strašnim oblakom. Ko pregleda bolnika in vidi njegovo stanje, ne oblaži mu se strogo lice. „Vi ste torej g. Milan Milic?" zagrmi zdravnik. — „Moral bi priti k vam kot strogi Hodnik, a ne kot lečnik. — Seveda, vi me ne poznate? Videli ste me pri neki priliki, ali takrat ste gledali v drugo lice. Poznavali ste pa Jelko,..... hčerko mojega starujega brata? Dokako da neste znali, da se je inoj brat proti volji roditeljev oženil, pa rajše ostavil domovino in šel z izvoljeno soprogo daleč na jug, kakor da bi bil prelomil besedo zadano svoji obljubi. A svet je tako malen, da se soruduiki in znanci spet sreča vaj o, prej ali pa poznej. Nesreča je samo ta, da sem svojo netjakiujo spoznal še le v Pragi. S solznim okom pripovedovala mi je o bedi iu žalostni usodi svojih roditeljev, o smrti svojega očeta, mojega ponosnega brata, ki je svojevoljno pretrgal vezi z roditelji in domovino. Pripovedovala mi je o vaši blagi materi, o vas. Olga, vaša sorodkinja, je našla z novci, ki jih je podedovala po vaši materi, — moža, pa je ostavila Jelko, kakor menda veste. Kako srečen sem bil, da sem mogel vzeti milo dekle pod svoje okrilje! Pomladil sem se, slušajoč neče biti to, kar je, akoravno se mu še sedaj na govorjenji pozna, kje je bil porojen. Iz Cerltljan na Gorenjskem 18. januvarja. [Izv. dop.] Včeraj imeli smo tukaj semenj. Prignalo se je obilo lepe, njene živine sem, a večinoma ie iz bližnjih vasij, zaradi obi lih snežnih žametov. Tudi prodala se je živina jako dobro. Videti je bilo več volov, ki bo bili prodani nad 200 gld. jeden. To je gotovo lepa cena. — Ves dan ni bilo najmanjšega nereda, dasiravnu je naš kraj razupit, da se naši čvrsti, korenjaški fantje, včasih uepotrebno malo poskusijo, kdo je močnejši. Naj mi bode tukaj tudi dovoljeno, omeniti važno zadevo glede Kamniške železnice. V nas so velike vasi in župnije, ki imajo direktno zvezo glede vožnje v Ljubljano. Že pri poskusnih vožnjah se je pripetilo obilo nesreč, kajti vlak bode od Gernuč do Trzine vozil vedno poleg ceste. Erar odstopil je železnici toliko prostora, da se je komaj mogoče ogniti. Vsak človek previdi torej, da nam bode pozneje pot v Ljubljano zaprta, ko železnica steče. Opozorjamo torej župane, da v tej važni zadevi skupn) store svojo dolžnost, da se ta nedostatek odpravi, kakor bode mogoče in da tudi naše deželne poslance na to opomnijo. Skupnimi močmi in resno voljo se bode menda vender kaj doseglo. Dxi. Iz Ormoža 18. januvarja. [Izv. dop.] (Ormoška kmetijska podružnica) imela je dne II. januvarja t. I. v Ormoži BPri zlatem jelenu" pod vodstvom g. oskrbnika Antona Jesiha svoj letni zbor, pri katerem so Be povoljno rešile podružnične zadeve. G. dr. Geršak je govoril obširno o zasajanji ameriških trt. Dal nam je tudi pokusiti vino, ki ga je dobil od tukaj vzgojenega ameriškega „Jork Madeira". Pokušano vino se je pripoznalo, čeravno ima še nekaj posebnega ukusa, kot dobro in tudi močno. Za rabo bode ta trta, ako pride tudi k nam trtna uš, najbolj prilična, ker rano in rada rodi. Vino ima črešnjevo rudečo barvo in še je bolj temuo, ako se grozdje kvasi. G. A. Miki poročal je o društvenem zakladu in je bil nezadovoljen, kakor celi odbor, nad onimi udi, ki zaostajajo z uplačevanjem doneskov po več let, kar dela mnogo nepotrebnih pisarij. Ustopilo je več novih udov. V novi odbor se jeduoglasno izvolijo gg: Dr. Ivan Geršak, predsednik; Anton Jesi h, predsednika namestnik; Alojzij Miki, denarničar; Anton Pore k ar, tajnik in Jakob Cujukar, odbornik. Za poslanca k 67. občnemu zboru c. kr. kmetijske družbe Štajerske se izvolita: G. dr. Ivan Geršak, za njegovega namestnika pa g. Anton J es i h. Domače stvari. — (Za „Mir") nabral je mej Ljubljanskimi rodoljubi gospod Ivan Hribar 173 gld. 40 kr. Naj bi ta izgled posuemali tudi drugod, kajti „Mir", ki je največ pripomogel, da so se iz narodnega spanja probudili koroški Slovenci, zaslužuje podpore. jo govoriti o mojem bratu, pa sem vam zavidal, ki ste jo imeli v kratkem povesti pred oltar, a meni oteti uetjakinjo, ki si še nesem dosti ogrel srca na otroku mojega brata. — To plemenito in ponosno bitje ljubilo je vas in samo vas s tolikim žarom, jaz sem imel malo prostora v njenem srci. A vi pridivjate v onem času k njej, ko je po takem krasnem uspehu slonela na mojih prsih in govorila: ,A njega ui tu. Milan ui prišel, on ui hotel priti. — Kaj če mi slava, kaj lovori, ko njega ni . . . .' Vi neste znali ceniti tolike ljubezni! — A ne samo to, vi ste ji govorili razžaljive besede. — Jeli ste bili pri pameti, ko ste dirali b surovimi besedami v najsveteja čuvstva ljubečega dekleta, ko ste sumnjali o ujeni ljubezni, o njenem — pošten j i, ko ste porušili njen svet, ki ga je na teb temeljih postavljala. — Ali tako je v življenji ! Če stopiš komu na ulici na nogo, ali pa na obleko, tvoj obraz se nabere v sladke gube, unemeš klobuk, pa veliš! ,Oprostite milostiva! Ne zamerite velecenjeni! Pardon, oh pardon !l itd. — a če bratu svojemu brezsrčno poteptate nade, — ljubezen, — poštenje, — če mu z okrutno roko trgate srce iz nedrij, če mu uničite bodočnost, srečo in vse, kar mu je sveto, takrat ne iščete iu ne najdete lepe fraze, da se izpričate 1" (Konec pnh.j — (»Odločen korak".) Pod tem naslovom pripoveduje včerajšnji »Slovenec", da se je preteklo nedeljo pri sv. Jakobu, pri sv. Petru in pri oo. frančiškanih z lece čitala neka izjava, naperjena proti našemu listu, ker je v „Nedeljskem pismu" napisal par kritičnih opomb glede" o. D. Su-rora, ki je pri „ofrih" nabiral darove za svoje afriške rojake. V tej izjavi se mej drugim pozivljejo verniki, da zabranijo našemu listu razširjenje mej družine in prav goreče molijo za spreobrnenje naše. V očigled tej izjavi konstatujemo, da vztrajamo pri svojih nazorih. Preubožen narod smo, da bi denarja pošiljali Sudancem, ko imamo vender doma robov in sužnjev v izobilji, ko se ljudstvo zaradi bele v tolpah izseljuje v Ameriko, služit si onkraj morja s krvavimi žulji vsakdanji kruh. Z narodnogospodarskega, a tudi z druzega stališča ne zdi se nam umestno, da se denar odvaja iz dežele in v božjih hramih radovednost pase. Sicer pa z veseljem pozdravljamo z lece v treh cerkvah prečitano izjavo, ker našemu listu ne bode škodljiva, marveč je le — priporočilo na naročbo. — (Dolg n e k r o 1 o g,) uprav demonstrativen, napisal je uradni list v včerajšnji številki o pokojnem Baimundu Zbubru pl. Okrog. Mi se sicer radi držimo gesla „De mortuis nil nisi bene" a temu nekrologu nasproti ne moremo več molčati. Mi bi pač radi vedeli na katera fakta se Opirajo uradnega lista laskavi pridevki: „uuermudl cher Fleiss, strenger Grechtigkeitssinn und unantastbare Objec-tivitfit", v dekretu, ki se pokojniku uročil povodom umirovljenja njegovega, o njib vsaj ni niti sledu. Sicer pa je znano, da je pokojni Zhuber imel in večkrat izrekel načelo: „Jedeš sloveniscbe Blatt soli schun deshalb tonrisciert vverden, vveil es slovenisch ist." Te besede so karakteristike dovolj! — (Novi pevski zbor »Glasbene Matice". Da po razhodu čitalniškega pevskega zbora, slovenska Ljubljana ne bode dolgo brez večjega pevskega zbora, ki bi v sebi združeval vse prijatelje slovenskega petja, to je bilo jasno slehernemu, ki le malo pozna razmere. In S a res ustanovil se je komuno predvčeranjem novi pevski zbor, ki bode integrujuč del vrle naše »Glasbene Matice" in ki bode gotovo tudi mnogo pripomogel, da si to društvo pridobi vedno večje simpatijo in širje polje delavnosti svoje. Okolu malega jedra pevcev, ki so se Že dlje časa vežbali v prostorih „Glasbene Matice" nabralo se je s časoma vedno večje število, ki je naraslo do 46 pevcev. Ce se pridružijo *e mnogi drugi znani i/vrstni pevci, o čemer ne do mim, imeli bodemo v kratkem jako inipozanten pevski zbor, ki bode dostojno representoval pevsko čast Ljubljane. Nasprotniki naši pa, ki so se morda že veselili zaradi zadnjih gotovo neljubih pojuv, preverili se bodo, da za stvar smo vsi jedne misli. Organizacija novega zbora je na dobri podlagi osnovana in ima v sebi poroštvo razvoja in napredka, posebno pa če se bodo novemu zboru pridružili vsi naši stari pevci, katerim ljubezen do slovenskega petja gotovo ne bode pripuščala, da odtezajo sku šene svoje moči novemu podvzetju. V podrobnosti se za danes ne bodem spuščal, ker nam je obljubljeno obširneje oficijelno poročilo, katero bodemo prijavili v kratkem. Dostavim naj samo toliko, da bode bržkone novi zbor s sodelovanjem nekaterih znanih muzikalnih moči nastopil javno že v teku bodočega postu, katero novico bode gotovo naše petje in glasbo čislajoče občinstvo pozdravilo z veseljem. —i — („Slovenski Pravnik") prinaša v 1. štev. nastopno vsebino: 1. Dr. F.: O rabi jezikov v naših uradih, sosebno pri sodiščih. 2. Dr. Edm. Udziel: Pravo uadzastavno po pravu avstrijskem. 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Dokaza po §-u 348 trg. zak. ni moči nadomestiti z glavno prisego; vrniti blago ni staviti ga na razpolaganje, b) Zastavna pravica najemodavca in zakona: Je li dopusten zastavni popis -lede na „in-veeta et illata" zaradi ne še zapadle najemščinske tirjatve? c) Redno bivališče osebe, kazensko zaprte. Kazensko pravo: K pojmu »nepremagljive sile" (§ 2. lit. g kaz. zak.) 4. Književna poročila. 5 Razne vesti. 6.*Vabilo. — »Pravnik" izhaja dne 15. vsakega meseca in stane 4 gld. na leto, 2 gld. na pol leta. Društvenina in naročnina pošilja se društvenemu blagajniku notarju Ivanu Gogo li; a rokopisi društvenemu tajniku iu uredniku dru. Danilu Maja ro nu. — (Dunajske poŠte) pri zaključku lista še nesmo dobili, ker ima vlak par ur zamude. — (Iv Škofje Loke) poročajo se nam zanimive podrobnosti o ljudskem štetji. Mej drugim upisala sta se kot Nemca trgovca Pl . . . . in J. J .... o. Prvemu je tekla zibelka v Železnikih, drugemu pa v Karlovci. Pa nemški sta menda še oba britko malo kave in otrobov prodala, ker se od slovenskega našega ljudstva Živita, od kar sta na svetu. Ločanom toplo priporočamo ta dva poštenjaka v primeren odpor. Saj nam ne mauka domačih poštenih trgovcev, ki «e svojega slovenskega jezika ne sramujejo. — (Ljudsko štetje v Trstu) Zadnja „Elinost" piše: Gospodar hiše via Porta št. 551 (Kadin), do danes ni dobil niti popisne pole niti ni prišel kak komisar v hišo. Kako to vprašamo? In če se tako godi temu inteligentnemu posestniku, kaj naj si mislimo o nevednih kadinskib bajtarjih! — V hiši g. Fišnerja poleg vojaške bolnice Btanuje deset slovenskih družin (40 duš.) Tudi teh se ui ni kdo spomnil povodom ljudskega popisovanja, ampak popisali so jih sami — kako? si lahko vsakdo sam misli. In tako se je godilo vse vprek. — (1788 — 189 0.) Ker je baš sedaj ljudsko štetje, ni brez zauimivosti, pogledati za dobro stoletje nazaj in primerjati takratne številke s sedanjimi. L. 1788. imela je Ljubljana 11.000 prebivalcev, Zagreb 4000, Gradec 35.000, Trst 22.000 Sedaj ima Ljubljana 30 000, Zagreb skoro 40.000, Gradec 112.000, Trst pa brez okolice približno 130 000. Najmočneje pomnožil se je Zagreb, Ljubljana in Gradec pa sta zelo jednako naraščala, oba — počasi. — (Po 1 j u d s k e m š t e t j i) ima Reka 30 059 prebivalcev. V desetih letih pomnožilo se je prebivalstvo za 9000 duš, to je za 40»/0, — Mesto Pulj ima sedaj 23 019 prebivalcev, pred 10 leti bilo jih je 17 777. — (Železniški vlak se je moral umakniti burji.) Reški brzovlak, ki je pretekli petek ob 9. uri zjutruj krenil iz Reške postaje, došel je samo do postaje Plase, kjer ga je burja ustavila, tako, da se je moral nazaj vrniti. V obče vlada že nekaj dnij v Primorji neobičajno silna burja, ter ie po večih krajih upravo besnela. Jednake zime že ni bilo od I. 1879. naprej. — (Iz Trsta.) Ples „Tržaškega podpornega društva" preteklo soboto bil je prav živahen v okusno okrašeni dvorani Tersicore. „Delav*ko podporno društ o" iu „TržaŠki Sokol" bila sta zastopana po deputacijah. Vladal je duh prave vzajemnosti. — Prvi {desni venček plesnega odseka del. podp. društva, pri katerem se je tudi plesalo „Kolo" bil je tudi prav dobi o obiskan. Mej odmorom de-klamovaln je g. Majceuova, Stritarjevo „Mojemu narodu", gospici Arko iu Drenik pa sta zapeli „Sarafan". Vse tri izvršile so z občo pohvalo svoje uloge. Prihodnji veniVk bode 31. t. m. — (Novoosnovano „pevsko in bralno društvo" na Opčini) imelo je občni zbor v nedeljo 11. t. m. Predsednikom je bil izvoljen priljubljeni domoljub g. Fran Karič; podpredsednikom g. DraŠček; tajnikom g. A. Vremec, blagajnikom g. J Daueu; v odbor pa gg. J. Vremec, Sošič J in A. Tur k. Pevci peli so več zborov, predsednik pa je nazdravil cesarju trikratno „Živio", domača godba je svirala mej splošnim naudušenjem cesarsko himno. Nadejamo se, da bode novo društvo krepko delovalo, kakor sestricernu v okolici Tržaški. — (Volkovi v Zagrebu) Pretekle noči prignala je huda zima in pa visoki sneg volkove prav vobližje mesta, ter so opazili volkove v Novi-vesi in v Vodovodski ulici, kjer so pograbili in požrli jeduega psa. Ubili doz laj še neso nobenega. — („ Priročni zakonik") za slovenske deželane na Goriškem je izdal g. E. Kl a v žar in pride že v tem meseci na svitlo. Knjiga obsega na 450 straneh v osnierki vse deželne postave veljavne za pokneženo grofijo goriško in gradiško in nekatere izmej najvažnešjib državnih postav. V I. delu so upavne postave. II. del obsega gospodarstvene postave. V III. zadnjem delu so priobčeue vse šolske, državne in deželne postave m važniše vladne naredbe. Gradivo je v tej knjigi lepo razvrščeno i u s pomočjo krooologičnega in alfabetičnega kazala je lahko najti v njej vsako postavo in naredbo. Knjiga, katera bo gotovo dobio došla vsem županom, občinskim zastopnikom, tajnikom, učiteljem, političnim uradnikom in drugimi javnim opravnikom — bo na prodaj pri knjigotržjd Coppag & Skertu v kardinal Simor briga se iako malo za svetne prijatelje. Njegov« največje veselje je po zimi Krmljenje tičev. Po zini slednji dan hodi po vrtu, če mu le zdravje dopufi \i in posiplje kruhove drobtinice in drugo krmo iačnin tičem. Poslednji pa že tudi dobro poznajo dobrot nika svojega in se v velikih trojnih zbirajo oknu njega * (Sneg.) Zaradi snega so si> hrzovlaki p< ogerskih železnicah ustavili. Po nekaterih železnical ustavljen jo ves promet. — V Hercegovini, Krivo ščijah in Črnigori je tudi velik sneg. V KrivoSčija i ho se pok a/a le velike čete volkov. Tudi po Itali i je v več krajih snežilo * (Zamenjan vlak.) Po napačni izmenjav tirov je v Stetinu nedavno zavozil OBobni vlak n . kolodvor za blago, tovorni vlak pa na kolodvor ? osebni promet. Mnogo ljudij je na kolodvoru pr rukovalo svojih sorodnikov — nukaterniki celo boketi — in bo se jako začudili, zaslišavši tuljem bikov, kruljenje prašičev in bleketanje ovac in ni pokazal noben človeški obraz. * (Popisovanje Židov) V Varšavi morajo ae popisati do 2?. t. m. vsi žulje'. Hišni gosj/^darji so odgovorni, da se kak Žid no zataji ali pa sV9-jega rojstnega kraja ali stanu napačno ne zapiše. * (Bolnica) v Moskvi je pogorela. Izpod razvalin izvlekli so že 14 obžganih mrličev. * (Ko kovice za plavanje.) Neki Špan-jolec v Barceloni izumil je rokavice za plavanje, s katerimi se jako dolgo in lahko da plavati. Prsti na teh rokovicah spojeni so jednako, kakor na nogab ptic plavalk. Mnogoletna opazovani«. Pri slabem prebavlje-nji ia pomankanji slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli-ovi „.Heidlitz-praaki" zelo odlikujejo k* kor nobeno rinilo sredstvo s svojim želodec k repi'u j i m'i m t< r kri čiste^iru uplivom. Cena fikatljici 1 gld. To poAtnoiu povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar, c in kr. dvorni založnik na Diinaji, Tuchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vadno izrecno Moli-ove preparate z njt-ga varstveno znamko iu podpisom. 1 (4-1) „LJUBLJANSKI 1W" 't Mloji : /.a »se loto kI° C — 4 6° C — n 6° C sl. svz. ■1, svz. Sl. s/.ll. obl. obl. obl. 210«m. snega. Tujci: 19. januvarja. Prt Malici: Btein, VVi.-nh.im, Stoidler, VVolf, Ilatidl, VWgol z Dunaj«. — Mililer iz Curilia. — Dmkelspiel It Trsta. — Leldm>yer it Gradca J * r i Slonu: Strakaohj Nobel, 'Kosenberg, Maurizio, Pavbirt, lTlrich z Dinaia. — Kaistir iz Heljaka.— Kastncr iz Celovoa. — liolun iz I^lsvo — Tallian iz Sternb«rgs. — Ambnižič i/. Novelufiine. - Herti i/. IiiomostH. I'ri Mtutri|hUUaui * 58. januv.irja: Ivan D.mic, puškar, 32 k)t, Kolodvorsko ulice Št. 4, za spridenjem jeter. — Marija Lavrič, pa-/nikova hfi, 8*/j let, Žitni tr# ftt. !. za davico. 19« januvarjaJ Vetieid Kubelka, hišni posestnik, f>.'i let, Poljanska coita fit. 57, za otrpnjenjem niožgan. SfO< januvarja : Frane Huher, prisiljenec, 19 let, Poljanski insip št. oP, za jetiko. V deželni bolnici: 19. januvarja : Anton Volčič, delavec, 60 let, za jetiko. Srednja temperatura —7*3°, za 5-3° pod normalom. ZDuLO^Lajsl^SL borza dne 20. januvarja t. I. (Izvirno tel« grafično por čilo.) včeraj .... tfld. 91-10 .....91 15 Papirna renta..... Srebrna renta..... Zlata renta ...... f»°/0 marčna renta .... Akcijo narodne banke Kreditne akcije..... London........ Srebro........ Napol......... 0. kr. cekini .... Nemško marke..... 4°/0 državne srečke i/. I. 1854 Drlaviie srećke i/. I. 18H4 ngeraka zlata renta 4°/u . Ogerska papirna renta f»°/0 . Dunava iog. srečke 5u/0 . . /.umi j. obe. avstr. 4*/i*/l z'Hti Kreditne srečko..... Uuiiolibve srečko .... Akcije unglo-avstr. banko 108 30 102 80 t) 92 -307 75 .14 1 • 9 04 5-40 5G 12'/, 25'» KId. 100 . — danes — gld. 90 0 — , 91*10 — „ 108 45 — „ 10980 — , »95- — . 30«-75 — . 11435 — J 9 04«/, — , -40 — . 56-20 130 gld. 50 kr . 100 pid. /.asi., listi . . . 100 K!d. tO „ 120 179 103 100 121 113 181 19 nit 20 65 90 50 90 zavarovalni družbi za življenje,THE GRESHAM' v Londonu. Pred Štirimi leti zavaroval se je pokojni moj mož gospod J (»s i p Pinter pri „THE OREBHAM" v Londonu za pet tisoč goldinarjev za sloeaj smrti. Po smrti njegovi je zastopnik tega zavoda v Ljubljani, gospod Guido Zesohko, takoj izplačal zavarovani znesek. Javno izrekam mu svojo najiskrenojso zahvalo in najtopleje priporočam sled njemu, da so zavaruje pri tom zavodu, kajti 8 tem si zagotovi bodočnost rodbine svoje. V Laškem trgu, due 15. januvarja 1891. (38) Ivana Piutor. sem prijateljem in znancem, od katerih se nesem mogel osebno posloviti pri svojem odhodu iz Ljubljane, kličem: Srčni na zdar! Dragotin Hribar. (41 Tramway-drust. velj. 170 t jrjr(«i Pristen saiuo, če imata navod iu obli?, varatveno zuamko in podpis, ki je tu zraven; torej naj se pasi zavrne vse manj vredne ponared.be. L.Schwenk-a lekarna Meldllag-DunaJ. Pristnega imajo v I.Jub-l|aul j. Swoboda, U. pl. Trnkoczy, 0. Piccoli, L. Greool; v Rudolf ovein S. pl. Slailovir, F. 1 laika; v Kamnika J. Močnik; w Cflovcl A. Epger, W. Tburiiiwald, j. Birnba-clirr; v llrezali A. Aioh-in^rer; v Trgu na Koroškem) ('. Menner; t IleljalKM F. Scholz, Dr. E. Kuinpf; r Oorlet 0. B. Pontoni; v Wolfs-Itvrgu A. Iluth; v Kra-njl K. Su\ nik ; v Rad-is«»ui C. E Andrien; v ■ «1 r i i i Josip Warto; v Radovi|lol A. Robi k; V Coljl J. Kupferschmid. 1/dnjutelj iu odgovorni urednik: Jusi p Nolh, laiHtuina iti tisk .Narodne Tifikarne".