Kmetijske skušnje.
(Terpeknost lesa pod %emljoJ. Majhni količi mnogoverstnega lesa poltretji pave dolgi in ravno toliko široki so se zakopali en pave globoko pod zemljo, prepričati se, kteri les bo nek prej gnjiti začel. Skušnja je tole učila: lipa, amerikan-ska breza, jelša (olša) in trepetlika so jele gnjiti v 3 letih, — navadna verba, divji kostanj in platan v 4 letih, — javor, bukev in navadna breza v 5 letih, — brest, jesen, gaber in laški topol v 7 letih. Akacia, hrast, smreka in borovci so bili v 7 letih le za pol* pavca nagnjiti. Mecesen, navadni brinov les in virginska cedra so bili skoz 7 let še popolnoma celi. Les mladih dreves gnjije hitreje, kakor starih zdravih. Dobro preležan les terpi v zemljo zakopan dalje kakor novo sekan.
(Jšadno drevje se ne da po mladikah (nati-čiK) mnomti). Višji vertnar družbinega verta v Gradcu gosp. Trummer naznanja v časniku „Wo-chenblatt  der steierm. LWG.",  da po več ko de-
—    122   —
setletnih skušnjah je gotovo prepričan, da vse tiste priporočila so prazne, ktere svetujejo: naj se mladika kakega sadnega drevesa vtakne v krompir ali jabelko. On je večkrat marljivo poskušal, pa nikdar mu ni po volji izšlo, — nikdar se natič ni vkoreninil, čeravno je perje nastavil. „Naj nihče praznega ne poskuša — pravi poslednjič Trum-mer — razun kutinj se nobeno žlahno sadno pleme ne da po natičih množiti.