G eo g ra fsk i v e stn ik , L ju b lja n a , L I (1979) U D C UD K 911 (497.12) tfr a n c is c e jsk i k a ta ster« = 863 POMEN FRANCISCEJSKEGA KATASTRA ZA AGRARNO — GEOGRAFSKA PROUČEVANJA M ilan N a t e k* I. Ni p re tira n a trd itev , da sodijo zap isk i in k a r te franc isce jskega k a ta ­ s tra m ed iz redno pom em bne, dragocene in dokaj zanesljive v ire , n a k a te re se n as lan ja jo tu d i š tev iln a p redvsem agrarno -geog rafska p roučevan ja . K r i­ tična p reso ja in p rik az fran c isce jsk eg a k a ta s tra in vsega k n jem u p r ip a d a ­ jočega g rad iv a n am p o n u ja m ožnosti, d a obnovim o vsaj p rib ližno podobo posam eznih d ružbenogeografsk ih po javov v p o k ra jin i, k a jti v franciscej- skem k a ta s tru je neposredno a li posredno zarisano in opisano s ta n je n a ­ šega podeželja, k ak ršn o je bilo v d v a jse tih le tih m in u leg a sto le tja . P o tem ­ takem je n a osnovi teg a g rad iv a m ogoče p r ik az a ti in o sve tliti po ld rug s to le tn i razvoj vsaj n e k a te rih na jbo lj tip ičn ih p rv in ag ra rn e pok ra jine . P rav tako pa je m ogoče spoznati te r p r ik az a ti pom en in sp rem em be posa­ m eznih p red e lo v in obm očij, in sicer v sk lopu razč len itev posam eznih d ru ž ­ benogospodarsk ih sistem ov, k i so b ili tak o značiln i za posam ezna obdobja. Od n as tan k a franc isce jskega k a ta s tra p a do danes so za je li in obliko­ vali naše podeželje vp liv i tr e h n a jp o m em b n ejš ih d ružbenogospodarsk ih si­ stem ov: a) zapozneli odm evi razk ra ja jo čeg a se fevda lnega obdobja, k i nam je m ed d rug im zapustilo tu d i tak o značilne oblike zem ljiške razd elitv e in socialne slo jev ito sti vasi, k ak ršn e im am o n a S lovenskem ; b) š tev ilne ob ­ like k ap ita lizm a in vzporedno s tem obdobjem p o ra ja jo če se in d u s tr ia li­ zacije; c) v vse to so se v raščale te m e ljn e povojne d ružbenogospodarske sprem em be, k i slonijo na te m e ljih sam oupravnega socializm a. S tem i te ­ m eljn im i č in ite lji p a m orem o neposredno sp rem lja ti p ren e k a te re nas ta le in p o ra ja jo če se sp rem em be v fiziognom iji ag ra rn e pok ra jine , z lasti še človekov odnos do zem ljiške posesti k ak o r tu d i do celo tnega okolja. II. 2e j o ž e f i n s k i k a t a s t e r (1785— 1787) je p rin ese l celo ten po- * S tro k o v n i sv e tn ik , S A Z U , G eo g ra fsk i in š t itu t A n to n a M elik a , N o v i trg 4, 61000 L ju b lja n a , Y U . 7 — G E O G R A FSK I V E ST N IK 97 pis zem ljišč z n jihovo izm ero. P o d robne je je n av a ja l po ljedelske k u ltu re . Na podlag i n a ra v n ih d an o s ti zem ljišč je tu d i ocenil n jihovo k v a lite to in donosnost. Iz ta k ra tn e izm ere zem ljišča so bile izvzete površine poštn ih in trg o v sk ih cest te r vse jav n e poti, p a pov ršine re k in po tokov, sk a ln a ta področja te r selišča ce rkva in župnišč (prim . G ospodarska in d ružbena zgodovina Slovencev. Z godovina ag ra rn ih panog. I. zvezek, A g ra rn o gospo­ darstvo , 1970, s tr . 8 — v n a d a ljn je m besed ilu ZA P; Ž u m e r , 1976, str. 48). Jožefinsk i k a ta s te r nam n u d i im ena zem ljišk ih la stn ik o v ozirom a po ­ sestn ikov s p o d a tk i ozirom a nav ed b am i n jim p rip ad a jo čeg a zem ljišča (ZAP, str. 8). P o m an jk ljiv o s ti teg a k a ta s tra so se pokazale m ed d rug im tu d i v n en a ta n čn i izm eri (oceni) zem ljišča te r v su m aričn i cen itv i p ridelkov , m ed d ru g im pa tu d i v tem , da n i dovolj upo štev a l d e jan sk ih p rid e lo v a ln ih stroškov. P ra v zato n i m ogel po d ati zadovoljivega vpogleda v p rija v ljen e napoved i davčn ih obveznosti in n jih o v e p r im e rja v e ( Ž u m e r , 1976, str. 49). Š tev ilne p o m an jk ljiv o s ti jožefinskega k a ta s tra je v zadovo ljivejši ob­ lik i odp rav il novi, » s t a b i l n i k a t a s t e r « , k i je b il n a ja v lje n s cesa r­ sk im p a ten to m z dne 23. decem bra 1817. le ta . To je tako im enovan i f r a n- c i s c e j s k i k a t a s t e r , k i je zavezal obdavčen ju vse rodov itne p o v r­ šine, in sicer n a osnovi čistega donosa (dohodka), p ra v tak o p a tu d i zazi­ d a ln a zem ljišča. D avkov so b ili oproščen i čisto n ep ro d u k tiv n i deli zem ­ ljišč (np r. pokopališča, jav n e ceste in p o ti te r trg i, po tok i, p rekop i, m oč­ v irja , ribn ik i, jeze ra itd .) . S tem odlokom so b ili zavezani za p o treb e tega op rav ila u s trez n i u ra d i (geo d e tsk o -k a tastrsk i), da o p rav ijo n a tančno izm e­ ro zem ljišča. Dežele ta k ra tn e avstroog rske m o n arh ije so razdelili v nove d a v č n e ozirom a k a t a s t r s k e o b č i n e (prim . V. M e l i k , 1949, str. 171— 172, Ž u m e r , 1976, str. 49—50). V le tih 1817 — 1827, ko je n a s ta ja l fran c isce jsk i k a ta s te r , so n a pod ­ lagi sodobnih in stro k o v n o dom ala neoporečn ih m eritev za vsako te r i to ­ ria ln o enoto (k a ta s trsk o občino) izdela li m ape zem ljišča v m erilu 1 : 2880. P o končan i geodetsk i izm eri n a te re n u so vse obstoječe in ugotovljene parce le oštevilčili; iz raču n a li so n jihovo površino te r sestav ili parcelne pro toko le . M ape so obarvali, in sicer po nam em bnosti zem ljišča (p rim . Ž u- m e r , 1976, str. 49). Na osnovi zap isanega sm em o up rav ičeno trd iti , da franc isce jsk i k a ta s te r tu d i po k arto g ra fsk em p rik azu in svojem zunan jem videzu p red s ta v lja p rvo in zelo podrobno, n a tan čn o in zanesljivo k arlo iz rabe zem ljišča, in sicer na te m elju g lavn ih zem ljišk ih k u ltu r (njive, trav n ik i, v rtov i, v inogradi, pašn ik i, gozdovi, stavbišča, n e ro d o v itn e p o v rši­ ne itd .), k a k ršn a je b ila v sred in i p rv e polovice 19. sto le tja . Šele z zem ljiš­ k im i k a r ta m i franciscejskega k a ta s tra je b ilo m ogoče sistem atično in p la ­ stično za je ti za celo tno slovensko ozem lje (z iz jem o P re k m u rja ) vse tis te te re n sk e oblike in pojave, k i jih je b ilo m ogoče p r ik az a ti s k a r tira n je m (ZAP, str. 8). T edaj so o p rav ili za vsako k a ta s trsk o občino, in za večino od n jih so se o h ran ila v skupnem svežn ju dokum en tov franc isce jskega k a ta s tra , n a ­ sled n ja dela: a) izdela li ozirom a iz risa li so k a ta s trsk o m apo v m erilu 1 : 2880; b) n a te re n u so sestav ili začasni opis po teka m eje davčne (k a ta ­ s trsk e ) občine, k i so ga poleg geodeta podp isa li še izb ran i p red s tav n ik i vseh sosedn jih (m ejn ih ) občin; c) dokončni opis m eje k a ta s trsk e občine (npr. n a tan č n i opis p o tek a m eje ; podane so razd a lje in sm eri m ed p o sa ­ m eznim i zakoličen im i m ejn ik i, p r i čem er so om enjena tu d i im ena — p ona­ vad i h išn a — sam otn ih dom ačij, zaselkov ali naselij, po tokov te r m a r­ k a n tn ih v zp e tin k ak o r tu d i vsa obm ejna sak ra ln a znam enja, b rv i in m osto­ v i te r ko lovozi); č) su m aričn i p reg led nam em bnosti zem ljišča (po ze m ljiš ­ k ih k u ltu ra h s s ta n je m sredi d v a jse tih le t p re te k leg a s to le tja ) ; d) abecedni seznam zem ljišk ih posestn ikov (k i je ponekod obogaten še z n jihov im so ­ cia ln im položajem ) s k ra je m bivališča; e) p ro toko l (zem ljišk ih ) parcel, in sicer z zaporedno štev ilko p arcele (in z označbo n je n e lege n a lis tu k a ta ­ strsk e m ape), izm ero in nam em bnostjo te r z im enom in p riim kom n jen eg a la s tn ik a te r k ra je m n jegovega sta lnega b ivališča; f) p ro toko l s tav b n ih (za­ zidan ih ) parce l z vsem i u strezn im i id en tifikac ijsk im i znam en ji (velikost in la s tn išk a p rip ad n o st te r nered k o k d aj tu d i z navedbam i g lavn ih n a ­ m em bnosti stavb ozirom a zgradb: stan o v an je — hiša, gospodarsko poslop­ je, k le t — zidan ica v v inogradu , o b rtn a delavn ica itd .) . Za veliko večino ozem lja SR S loven ije je g rad ivo franc isce jskega k a ­ ta s tra sh ran jen o v A rh iv u SR S loven ije v L ju b ljan i. Za ozem lje n ek d an je dežele K ra n jsk e se nam je oh ran ilo 929 o rig in a ln ih m ap z vsem i u s tre z ­ n im i lis tin am i (p ro to k o li) . Za obm očja n ek d a n je K oroške in Š ta jerske, ki so danes v Jugoslav iji, je n a voljo v L ju b lja n i 1.173 o rig in a ln ih m ap in 1.114 p rip ad a jo č ih pro tokolov; 172 o rig in a ln ih m ap je o h ran je n ih za k a ­ ta s trsk e občine s P rim o rsk eg a in Is tre (iz obdobja 1823 — 1827, delom a p a še tu d i iz le t 1811 — 1813) te r za 66 k a ta s trsk ih občin iz P re k m u rja (iz obdobja 1856 — 1860 s kasn ejš im i dodatk i; prim . S plošni p reg led fo n ­ dov . . . , 1960; V odnik po a rh iv ih . . . , 1965; ZAP, str. 12; Ž u m e r , 1976). P o tem tak em nam je na razpolago k o liko r to liko res zanesljiv ih podatkov o zem ljišk ih k u ltu ra h in n jih o v ih la s tn ik ih k a r za 2.340 k a ta s trsk ih občin, t. j. 88,4% od vseh občin (2.646), k i so v k ljučene v obseg današn jega ozem lja SR S lovenije. III. 2e dosedan ja š tev iln a geografska p ro u čev an ja slovenskega podeželja so se n a s la n ja la n a g rad ivo franc isce jskega k a ta s tra , iz k a te reg a so pov­ zem ala n e k a te ra n a jbo lj v idna zn am en ja in po jave, k i so se o h ran ili v po ­ sam eznem kom pleksu k m e tijsk eg a in d ru g eg a zem ljišča skozi d ese tle tja in sto le tja . V okv iru te h p roučevan j v e lja še posebej om eniti M e l i k o v a d o g n an ja o ko lonizaciji L ju b ljan sk eg a b a r ja (1927), V a t o v č e v o p ro ­ u č itev obm očja n ek d an jeg a laškega sodnega o k ra ja (1927) p a B l a z n i k o - v a p ro u čev an ja posam eznih obm očij n ek d an jeg a (ško fje)lo škega gospo­ stva (1928; 1934; 1938 in 1975). D om ala vsa te m e ljn a I l e š i č e v a p ro u če ­ v a n ja slovenskega podeželja slon ijo n a u p o rab i franc isce jskega k a ta s tra k o t p rim a rn e g a h isto ričnega dokum en tac ijskega v ira (1930; 1933; 1934; p rim . še C r k v e n č i č , 1967, str. 6). Vsa dosedan ja h isto rično-geografska p ro u čev an ja naše ag ra rn e p o k ra jin e p a so dosegla v rh v I l e š i č e v i h S istem ih po ljske razd elitv e n a S lovenskem (1950), še posebej potem , ko so b ila vsa n a jp o g lav itn e jša dognan ja s slovenskega ozem lja soočena z r e ­ zu lta ti podobn ih in so rodn ih p roučevan j v so sedn jih in d ru g ih ev ropsk ih deželah ( I l e š i č , 1959). P om en in veljavo g rad iv a franc isce jskega k a ta s tra sta ak tu a ln a p ri vseh tis tih d an a šn jih geografsk ih p roučevan jih , s k a te r im i želim o osvetliti tu d i posam ezne razv o jn e s topn je p r i n e k a te rih n a jm ark an tn e jš ih , to je te m eljn ih p o jav ih v p o k ra jin i v razdob ju zadn jega po ld rugega sto letja . Č eprav je b ila n ek d a n ja p a r c e l a c i j a slovenskega k m e t i j s k e g a z e m l j i š č a d o d o b ra p ro u čen a v štev iln ih in n a jraz ličn e jš ih geografsk ih delih , s č im er je b ila d an a tu d i m ožnost dokaj p od robne osvetlitve po teka poselitve našega ozem lja, p a nam osta ja jo k lju b tem u s teg a področja še vedno o d p rte m ožnosti nov ih raziskav . Z anim a nas n a p rim er, kako so sp rem em be d ružbenogospodarsk ih sistem ov vp liva le ne sam o n a m en javo iz rabe tal, tem več sp loh na p rev red n o te n je te m e ljn ih n a ra v n ih danosti okolja. T ehnološke sp rem em be v obdelovan ju zem lje so p rinesle svo js tve­ ne sp rem em be v n ek d an jo navezanost posam eznih zem ljišk ih k u ltu r na določene ob like re lie fa . S p ro u čev an ji navezanosti posam eznih zem ljišk ih k a teg o rij n a d robne re lie fne oblike bo m ogoče n a tan č n e je o p red e liti tu d i fu nkcijo pov ršja v posam eznem obdobju . Z v rsto p o d robn ih p roučitev v raz ličn ih časovnih obdob jih (p re rez ih ) p a se nam odp ira m ožnost, d a spoz­ nam o in opredelim o zakon ito s ti v procesu m e n jav a n ja posam eznih zem ljiš­ k ih k u ltu r (k a te g o rij) n a povsem določenih o b likah površja . D osedanje p ro u čitv e so bolj ali m an j puščale ob s tra n i sp rem em be oblik posam eznih parcel. Te so la h k o posled ica la s tn in sk ih (posestn ih ) sprem em b, nov ih n a ­ činov obdelovan ja ali pa k o ren itih d ružbenogospodarsk ih posegov v p o k ra ­ jino (npr. ko lonizacija , ag ra rn a refo rm a, razd elitev n ek d a n je g a skupnega vaškega zem ljišča, kom asacije , po d ru žb ljan ja , g rad itev p ro m etn eg a om rež­ ja, ra s t naselij, u rb an izac ije podeželja id r.) . V neposredn i zvezi s parcelacijo je n ak azan a g l o b a l n a i z r a b a z e m l j i š č a , k i se kaže v zem ljišk ih k u ltu ra h . O m eniti m oram o, da p r i­ n aša fran c isce jsk i k a ta s te r iz redno podrobno razč len itev zem ljišk ih k u l­ tu r, k ak ršn e v k asn ejš ih a rh iv sk ih zap isk ih ne na jd em o več. T iskan i o b ra ­ zec sum aričnega p reg led a zem ljišk ih k u ltu r po posam eznih k a ta s trsk ih ob­ činah im a od 34 ru b r ik k a r 31 že izpoln jen ih . P o d ro b n a č len itev sum ar- n ika zem ljišk ih k u ltu r za d v a jse ta le ta p re te k leg a sto le tja n am daje v grob ih obrisih ta k ra tn e nam em bnosti k m e tijsk eg a zem ljišča, obenem pa nam vsaj posredno p rik azu je vse te d an je oblike p ro izvodn je in u sm e rje ­ nosti km ečk ih gospodarstev . V p o d robnostih n as topajo v franciscejskem k a ta s tru n as led n je z e m l j i š k e k u l t u r e in n jih o v e m edsebojne p ove­ zave: v rtov i, sadovn jak i, lepo tn i ali cve tličn i v r to v i (nasad i), v inogradi, hm eljišča, nasad i to b ak a in žafrana, trav n ik i, tra v n ik i s sadn im drev jem , pašn ik i, m očv irja in še posebej m očv irja s trs tičev jem . M ed n jivam i je m ogoče razločevati: n jive , n jiv e s sadn im drev jem , n jiv e z o ljkam i, n jive z v insko tr to , n jiv e z d rev jem in v insko tr to te r rižev a polja . N a k a r ti k ak o r tu d i v zem ljiškem (parce lnem ) p ro to k o lu so še posebej om enjene in označene nov ine (fra te , k rčev in e ozirom a laz i). P rik a za n a sta obseg in raz p ro s tra n jen o s t g rm ičev ja in gozdov. O m enjene so gram oznice, pesko ­ kopi in glinokopi, kam nolom i, pa p red e li z izrabo šotišč, p arce le golega sk a lo v ja in d rugega n ero d o v itn eg a (pustega) zem ljišča. P osebej so p r ik a ­ zane pov ršine po tokov in rek , jeze r in ribn ikov , (m orsk ih ) solin, po ti, k o ­ lovozov in cest k ak o r tu d i izm ere s tavbnega zem ljišča z dvorišči vred . Še neko liko po d ro b n ejš i vpogled v č len itev zem ljišk ih k u ltu r za le to 1869 pa n ajdem o v Ž u m r o v i k n jig i (1976, s tr . 127— 130). V franc isce jskem k a ta s tru v zb u ja ta posebno pozornost obseg in ra z ­ p ro s tran je n o s t skupnega vaškega (sren jsk eg a ali občinskega) zem ljišča (to so gm ajne, k i jih sestav lja jo p ašn ik i in gozdovi v neposredn i b ližin i naselij k ak o r tu d i p lan in e v h ribovskem sv e tu ). N a osnovi franciscejskega k a ta s tra je m ogoče spoznati v pod ro b n o stih vsaj n ek a te re tem eljn e n a ra v ­ ne danosti, k i so ob sočasnih d ružbenogospodarsk ih p r ilik a h p rep rečevale delitev te g a zem ljišča m ed vaške uprav ičence. N adalje p a m orem o spoz­ n a ti tu d i velikost in stopn jo sk len jen o sti zem ljiške posesti posam eznih veleposestev te r sp re m lja ti n jih o v n a d a ljn ji razvoj (ra zk ro j) vse do d a ­ n ašn jih dni. V š tev iln ih p ro to k o lih franc isce jskega k a ta s tra je podano tedan je , to je obstoječe s o c i a l n o o b e l e ž j e z e m l j i š k e g a p o s e s t n i k a ( la s tn ik a ) . Ta se n am reč vedno in povsod ne u je m a več z velikostjo po ­ sesti. S o c i a l n a s e s t a v a n a s e l j a v le tu 1826 se kaže v štev ilu ce­ lih , polovičnih, č e tr tin sk ih k m e tij (hub ali g ru n to v ). Č eprav se pov ršin ska velikost k m e tije okrog le ta 1826 ne u je m a več dosledno z deležem g ru n ta (ali h u b e), k i je p red s ta v lja l ek s istenčno velikost zem ljiške posesti posa­ m ezne km ečke d ru ž in e že v fevda lnem obdobju, p a je b ila vseeno pode dovana razslo jenost km ečk ih naselij m ed odločujočim i p r i d e litv ah števil n ih gm ajn . Cela km etija , k a te re abso lu tna velikost posesti je b ila odvisna tu d i od posam eznega fevdalca te r od n jene lege (npr. dolinska, h rib o v sk a), je dobila ob de litv i soseskinega zem ljišča p rav ilom a d v a k ra t ozirom a š ti­ r ik ra t večjo površino gm ajn iškega sveta, ko t so ga dobile polovične ozi­ rom a če tr tin sk e k m etije . A becedni seznam zem ljišk ih posestn ikov nam om ogoča razločevanje km etov od k o ča rjev in d ru g ih n ek m etijsk ih zem ljišk ih posestn ikov (npr. o b rtn ik i, gostiln ičarji itd .) . Na osnovi k a ta s trsk e m ape spoznam o in ugo ­ tovim o raz lik e v po ložaju in legi dom ov posam eznih slo jev vaškega p reb i va lstva ozirom a zem ljišk ih posestn ikov v okv iru celo tnega nase lja ozirom a n jihovega zem ljišča v sk lopu vaškega te r i to r i ja (prim . tu d i K r e m e n š e k , 1968; V i l f a n , 1952). P r i pog lob ljenem š tu d iju (km ečk ih ) naselij, k je r skušam o spoznati n jih o v e posam ezne in značilne razv o jn e s topn je in funkciona lne sp rem em ­ be v zadn jem po ld rugem sto le tju , se lahko s p ridom naslonim o na m ape franciscejskega k a ta s tra . Za n o tra n jo s tru k tu ro vasi in n je n razvoj so iz­ red n eg a pom ena p arce lac ija ozirom a sistem i zem ljiške razd elitv e (M e 1 i k, 1933, str. 131; I l e š i č , 1950, str. 102). Na osnovi zem ljišk ih k a r t je m o­ goče do pod robnosti spoznati z g r a d b e n o s e s t a v o n a s e l j a (lesena poslopja so v m apah franciscejskega k a ta s tra ob arv an a z rum eno , zidana pa z rdečo b arv o ). Na to m ožnost in te rp re ta c ije o b ravnavanega arh ivskega g rad iv a p r i zgodovinsko-geografskem p rik azo v an ju n aselij nas je opozoril že F. B a š (1932 in 1933) sko ra j p re d p e td ese tim i le ti. T udi n ek a te re etno- loško-zgodovinske in te rp re ta c ije zg radbene fiziognom ije naselij se op ira jo na u po rabo k a r t franciscejskega k a ta s tra (A. B a š , 1952, 1953 in 1958; K o s , 1977; K r e m e n š e k , 1968; L e b a n , 1957 in 1958). P ra v n a pod lag i o b rav n a v an ih p isa n ih in k a rto g ra fsk o iz risan ih (u p o ­ dob ljen ih ) v irov je m ogoče spoznati in ugo tov iti posam ezne s tavbe in zg radbe (hiše, gospodarska poslopja, zidanice in h ram e ob vinograd ih , m line in žage) k ak o r tu d i oblike km ečk ih dom ov in naselij. Ne sam o za p rik az t e r i t o r i a l n e r a s t i n a s e l i j , tem več tu d i za označitev n jih o v eg a po ložaja in lege v okv iru ce lo tnega k m e tijsk eg a zem ljišča, se bom o neposredno n as lan ja li n a k a ta s trsk e m ape iz d v a jse tih le t p re te k leg a s to le tja . N a podlag i teg a v ira je m ogoče ugotoviti, a li so se v zadn jem po ld rugem s to le tju m en ja la selišča in sp rem en ile ob like k m eč­ k ih dom ov in s te m v zvezi tu d i osnovni tlo r is i ce lo tn ih naselij. F rancisce jsk i k a ta s te r d a je trd n o osnovo za podrobno poznavan je n e k ­ d a n jih t l o r i s o v n aš ih m e s t i n t r g o v te r vseh d ru g ih n e k m e t i j ­ s k i h n a s e l i j . Z n jim nam je om ogočeno sp rem lja ti n jihovo te rito ria ln o ra s t v zadn jem po ld rugem sto le tju . P r i tem lahko izluščim o vse tis te so­ časne vp live d ružben ih , po litičn ih , socialn ih in s tra te šk ih č in ite ljev te r gospodarsk ih in p ro m etn ih tokov, k i so pospeševali in u sm e rja li n jihovo š irjen je . Ob po zn av an ju v sa k o k ra tn ih m estn ih funkcij je m ogoče podrobno sp rem lja ti š ir je n je obm estn ih p red e lo v n a podeželje ozirom a v raščan je km ečk ih naselij v u rb an sk e ag lom eracije . O bsto jnost trd n o s ti in av ten tič ­ nosti n ek d an je fiziognom ije in s tru k tu re a g ra rn ih je d e r v (o b )m estn ih p red e lih je odvisna od tra ja n ja in jak o sti u rb an sk ih in in d u stria lizac ijsk ih vplivov. S tem grad ivom je tu d i z razvo jne p la ti m ogoče osvetliti fiziogno­ m ijo in razp o red itev u lic te r n jih o v e p re te k le in d anašn je funkcije , bodisi v o k v iru p red m e s tja bodisi v sk lopu celo tnega m esta (prim . I l e š i č , 1930, str. 156— 157; M e l i k , 1930, str. 129— 135; V r i š e r , 1963, str. 12, 24—26 in 29). T udi e tno log ija kot geografiji iz redno so rodna in dopo ln ju joča jo zn a n ­ s tv en a veda doslej n i posvečala posebne sk rb i p ro u čev an ju raz p o re d itv e in lege zgradb, dvorišč, v rto v itd . Z novim i p ro u čev an ji bo m ogoče po jasn iti u sk la jen o sti m ed lego posam eznih poslopij v okv iru km ečkega dom a po sam inah , zase lk ih in v raz ličn ih d ru g ih ob likah n aš ih n aselij. P ra v ta k o še niso v zadovo ljivem obsegu p roučene n ek d an je oblike h iš in m ed n je u v r ­ ščene štev ilne u rb an iz iran e oblike s tan o v an jsk ih zg radb (prim . N o v a k , 1952). S leh ern i po d ro b n ejš i p reg led in p rik az te r ito r ia ln e ra s ti nase lja tem elji na nep o sred n i n as lo n itv i n a s ta re jše k a ta s trsk e m ape. P roučevalec se bo up rav ičeno vp raša l, n a k a te ra k m e tijsk a zem ljišča so se raz š ir ja la selišča nov ih dom ov bodisi km ečkega ali d eag ra riz iran eg a p reb iv a ls tv a in k akšna je n jih o v a fu n k c ija v sk lopu ce lostnega in sočasnega naselb in skega gospo­ d arstv a . Že bežen p reg led po posam eznih n ase ljih n am je pokazal, da je več ina nov ih km ečk ih dom ov postav ila svo ja selišča na n a jm an j donosna k m etijsk a zem ljišča, m ed tem ko so štev ilne zgradbe n ea g ra rn ih dejavnosti in dom ovi n ek m etijsk eg a p reb iv a ls tv a zasedli tu d i n a jbo lj rodov itne p o v r­ šine. P oleg teg a je ko ris tn o in po trebno , da ugotovim o posam ezne sestavne dele naselij, k i se kažejo po sam osvojih ob likah in fu n k c ijah zaselkov, ra z ­ ložen ih naselij k ak o r tu d i v s trn je n ih n ase ljih bodisi v n jih o v i socialni s tru k tu r i bodisi v zgradbeno-fiz iognom skih sestav inah . F ranciscejsk i k a ta s te r nam nu d i n ad a lje podroben in sistem atičen vpogled v s tru k tu ro n ek d an jeg a p r o m e t n e g a o m r e ž j a . Škoda je, da tu d i v tak o p o d robn ih m apah , na k ak ršn ih sloni zem ljišk i k a ta s te r (1 : 2880), niso zarisane vse (peš)po ti, Id so im ele iz redno vlogo ne samo kot b ližn jice p ri povezovan ju posam eznih dom ov z zaselk i te r z d rug im i naselji, tem več tu d i p r i vsej te d a n ji iz rab i k m e tijsk eg a zem ljišča. Sam o v zad n jih tr e h dese tle tjih , ko so se oblike vaškega p ro m eta m očno sp rem e­ nile (np r. peš ho jo in prevoze z vprežno živ ino so dom ala k a r n ae n k ra t zam enjali: kolesa, t r a k to r j i in d ru g a m o to rn a vozila), so p rem noge pešpoti popolnom a izgubile svoj n ek d a n ji pom en in veljavo . S tem p a so se za­ b risa le za n jim i skoraj vse v idne sledi, k i so k ak o rk o li že sta lno živele v p o k ra jin i in so o p rav lja le povsem določene naloge v posam eznem le tnem času. B rez dvom a bo d an ašn jeg a p roučevalca p ro m etn eg a om režja p ritegn ilo n ek d an je p rom etno ožilje kolovozov in v ašk ih cest. Z genetsko o svetlitv ijo d an ašn jih p rom etn ic bo m a rs ik je m ogoče spoznati, d a so se te neposredno naslonile na n ek d a n je kolovoze, k i so jih red n o in sk rbno vzdrževali vsi upo rabn ik i. T rase p o ljsk ih kolovozov so se p rav ilo m a n as lan ja le n a m anj rodov itne dele obdelovalnega zem ljišča. Z razvejenostjo n jihovega om režja so b ile z lah k o to dostopne posam ezne p arcele v slehernem kom pleksu v aš­ kega zem ljišča. P on av ad i so b ili obdani (om ejen i) s kolovozi posam ezni deli k m e tijsk ih površin . T udi p r i geografsk ih p ro u čev an jih m oram o n am en ja ti posebno skrb p oznavan ju sočasne v red n o sti zem ljišč, k i so neposredno ob p rom etn icah . P ra v tak o je po treb n o u go tov iti raz like , k i so nas ta le ali z u k in itv ijo po ti ali s p reu sm e ritv ijo p ro m eta na drugo pot. P odoba je, d a so n e k a te ri n jiv sk i kolovozi m la jšega n a s ta n k a ko t p a r ­ celacija zem ljišča. Z arad i tega s ta re jše om režje kolovozov skoraj n ik je r ne deli in ne p rečka posam eznih n jiv ; p rav ilo m a so za risan i s kolovozi posam ezni zem ljišk i kom pleksi. Toda štev ilne s ta re jše tra se cest se niso m ogle več naslon iti n a n ek d a n je kolovoze. Zato so b ile z zg rad itv ijo cest posam ezne p arce le p resek an e (razd e ljen e). In s tem so bile dane spet nove m ožnosti za o d tu je v an je na ta n ač in razd eljen ih parcel. P onavad i se je sp rem enila tu d i obdelava ta k e parcele . Še očitnejše v rze li v n ek d an je e n o t­ no vaško zem ljišče je vnes la g rad n ja železnice in sodobnih av tom obilsk ih cest. Ta zv rst p ro m etn eg a ožilja pa se zarad i novih tehno lošk ih zah tev ni m ogla več n as lo n iti n a n ek d a n je oblike zem ljiške parcelacije . T udi z ob­ sežnejšim i reg u lac ijam i rek in po tokov so b ili p resek an i n a dvoje n e k d a ­ n ji eno tn i kom pleksi vaškega zem ljišča. G eografsko p ro u čev an je n ek d an jeg a in dan ašn jeg a p rom etnega ožilja — bodisi k ra je v n eg a bodisi m ed k ra jev n e g a — n u d i štev iln e p rim erjave , k i m o ra jo slone ti n a sočasni fu n k c io n a ln i v k lju čen o sti p ro m eta v ž iv lje n j­ ske in p ro izvodno-gospodarske tokove (np r. š ir in a cestišč, n jih o v e strm in e — vzponi in v ijuge , p reh o d i p rek o rek in po p lav n ih ali zam očv irjen ih p re ­ delov, povezovan je ozirom a do p o ln jev an je kopnega p ro m eta z rečn im in m orsk im ali jeze rsk im itd .) . M ape franciscejskega k a ta s tra nam od g rin ja jo tu d i vpogled v b rv i in m ostove, k i so b ili p o stav ljen i p reko po tokov in rek , k ak o r tu d i v n jihovo zgradbeno sestavo (les ali k am en ). F ran cisce jsk i k a ta s te r p re d s ta v lja n ep recen ljiv o v red n o st za t o p o ­ g r a f i j o ozirom a i m e n o s l o v j e n ašeg a ozem lja. To še posebej ve lja za tis ta obm očja, k i so jih p rem e rili in u strezn e zap iske sestav ili in u re ­ d ili n a tan č n i geom etri. Ta n a tan čn o st v e lja še posebej za vp ise štev iln ih l e d i n s k i h i m e n , k i so tu d i n a m ap ah lo k a liz ira n a bolj ali m an j n a ­ tančno . Š tev ilna k ra je v n a in le d in sk a im en a so n am lah k o izv rs tn a pom a­ gala, s k a te r im i a g ra rn i zgodov inarji za č rtu je jo po tek kolon izacije posa­ m ezn ih obm očij, obenem p a se v n jih iz raža jo štev iln a svo js tva n a ra v n ih d anosti določenega zem ljišča (p rim . V a t o v e c , 1927; M e l i k , 1935, str. 343 do 348; I l e š i č , 1Ö33 in 1950; Z A P ). M ed d rug im bo zan im alo geogra­ fa, v k ak šn i zvezi so le d in sk a im ena in iz rab a zem ljišča k ak o r tu d i s p re ­ m em be n jegove nam em bnosti v zadn jem p o ld rugem sto le tju . P ra v tako nas bo zan im al odnos m ed led in sk im im enom , k v a lite to zem ljišča te r obli­ ko pov ršja . S fran c isce jsk im k a ta s tro m se nam o d p ira vpogled v n ek d an je , tudi v n a jd ro b n e jše ožilje v o d n e g a o m r e ž j a . Z rek o n s tru k c ijo n ek d an jeg a rečnega om režja in n jegove p rim e rja v e z d an ašn jim s tan jem nam pokažejo v rsto več jih ali m a n jš ih sprem em b, k i so p red ru g ač ile in p reu sm erile s tru ­ ge n e k d a n jih potokov. Te so nas ta le ali zarad i n a ra v n ih d e javn ikov (n e u r­ ja s povodn jim i) ali človekovih posegov, ko je p reu sm e rja l in z reg u la c ija ­ m i ponavad i tu d i pog lab lja l s tru g e posam eznim rek am ali potokom . M ape fran c isce jsk eg a k a ta s tra p rik az u je jo n a tan čn o lokacijo posam ez­ nih, ted a j obsto ječih in delu jočih obratov na vodni pogon. S tem pa nam je d an a m ožnost, da po d ro b n eje osvetlim o iz rabo po točn ih voda, ko u g o ­ tav ljam o m line in žage te r d ruge obrate , k i so jih pog an ja li po tok i. T udi te dejavnosti, k i so b ile navezane n a izrabo k ra je v n ih en e rg e tsk ih v irov, je m ogoče in po treb n o o sve tliti s sočasnim gospodarsk im sta n je m vsakega posam eznega p o d ročja posebej. V neposredn i zvezi z n ek d a n jo izrabo voda so b ili jezovi in m linščice. T ud i te o b jek te ozirom a sestav ine oko lja je m ogoče iz lušč iti iz m ap te r jih o sve tliti z d rug im gradivom , k i je o h ran je n o ozirom a zapisano v svežn jih franciscejskega k a ta s tra . IV. P ra v dejstvo, da im am o n a razpolago k o liko r to liko popolne e labo rate franc isce jskega k a ta s tra za veliko večino slovenskega ozem lja, dajem o te ­ m u a rh iv sk em u g rad iv u še posebno ve ljavo in znanstveno v red n o st. N avse­ zadn je nam p o n u ja in omogoča zelo p od roben in neposreden vpogled v s ta n je in raz p o re d ite v zem ljišk ih k u ltu r , n jihovo odvisnost ozirom a n av e ­ zanost n a svo js tvene ob like re liefa . O benem pa nam d a je tu d i m ožnosti, da se seznanim o s posestno (velikostno) s tru k tu ro naselij in n jih o v ih po ­ sam eznih sestavn ih delov, da lje s tlo risn im i in zg radben im i značilnostm i km ečk ih dom ov, zaselkov, vasi, trg o v ali m est itd . S k ra tk a , v n jem je n e ­ p recen ljiv i v ir posred n ih ali n ep o sred n ih in fo rm acij, k i pom agajo tud i geografu, da si izob liku je te r izpopolni ko liko r to liko jasno, n a tančno in podrobno te r v erodosto jno podobo o posam eznih p red e lih naših pokrajin , k ak ršn e so b ile v zače tku p re te k leg a sto le tja . Na podlag i teg a g rad iva nam je d an a m ožnost, da spoznam o in opredelim o n ek a te re na jbo lj značilne d ružbenogospodarske pojave, sp rem ljam o m en javo n jih o v ih funkcij in ve­ ljave v sk lopu geografskega okolja (npr. zem ljiška posest, parcelacija , m en jav an je la s tn iš tv a na posam ezn ih p a rc e la h itd .) . Že doslej sm o se v š tev iln ih (ag rarn o -)g eo g rafsk ih p ro u čev an jih slo­ ven sk ih n aselij in p o k ra jin n as lan ja li p redvsem n a k a ta s trsk e m ape in p reg lede posam eznih pro tokolov, k i so nam p red sta v ili p o d atk e o zem ljiš­ k ih lastn ik ih , izm eri in v rs ti zem ljišča. D ocela n e iz rab ljen i p a so drugi e l a b o r a t i o c e n i t v i k a t a s t r s k e g a d o h o d k a po posam ez­ n ih občinah, k i so n as ta li v obdobju 1827 — 1832 in segajo s posam eznim i p o p rav k i vse t ja do le ta 1840. G rad ivo o cen itv i k a ta s trsk e g a dohodka je o h ran jen o za K ra n jsk o in n ek a te re občine slovenske K oroške, k i so bile po p rv i sve tovn i v o jn i p rik lju čen e Jugoslav iji, v A rh iv u S lovenije (prim . V e r b i č , 1969, str. 161). V te h delih so zb ran i poleg k a ta s trsk e g a dohodka zem ljišč še podatk i o gospodarskem s ta n ju posam eznih (k a ta s trsk ih ) občin. Tu se nam po n u ­ ja jo opisi posam eznih k ra je v z vsem i n jih o v im i ( ta k ra tn im i) značilnostm i; podana je p reb iv a ls tv en a in h id ro g ra fsk a oznaka občin, gospodarska u sm er­ jen o st p reb iva ls tva , ob like lju d sk e k u ltu re , u v e ljav ljen i nač in i in režim i p reb iv a ls tv en e p reh ran e , oblike zem ljiške la s tn in e z navedbam i štev ila h u b (km etij po ve likosti in izm eri), zap isan i so p o d a tk i o ko lič in i in v rednosti k m e tijsk ih p ridelkov , o s ta n ju živine itd . (podrobnosti gl. B 1 a z- n i k, 1975; V e r b i č , 1969). S k ra tk a , u p o rab a in š tu d ij ce lo tnega fran cis­ cejskega k a ta s tra nam pom agata in om ogočata oživiti podobo n ek d an jih značilnosti posam ezn ih slovensk ih predelov . To pa je pom em bno m ed d ru ­ gim tu d i zato, k e r na n jegov i osnovi lah k o zelo podrobno prikažem o pre- n ek a te re razv o jn e značilnosti, k ak ršn e je doživelo slovensko podeželje v zad n jih s to p e td ese tih le tih svo jega razvoja. B ib liog rafija — B ib liography Baš, A., 1952, K s tavbnem u in zem ljiškem u znača ju L ju b ljan e v francis- ce jskem k a ta s tru . S lovensk i e tnograf, V., L jub ljana , s tr. 76 — 100. Baš, A., 1953, S ta v b n i značaj K ostan jev ice v franciscejskem k a ta s tru . K o­ s tan jev ica na K rk i, s tr. 103 — 108. Baš, A., 1957, S tav b n i značaj K am nika v franciscejskem k a ta s tru . K am niški zborn ik , III., K am nik , s tr. 62 — 68. Baš, F., 1932, K u ltu re v M aribo ru v zače tku X IX . s to le tja . M ariborsk i k o ­ led ar, s tr . 51 — 68. Baš, F., 1933, G rad b en a slika M aribo ra v zače tku X IX . sto le tja . M arib o r­ sk i ko ledar, s tr . 41 — 63. B laznik, P., 1928, K olonizacija S elške doline. L jub ljana , 118 str. B laznik, P., 1928, B iten j (H istorično-geografska š tu d ija ) . G eografsk i v e s t­ n ik, IV., L ju b ljan a , str. 88 — 98. B laznik, P., 1934, P osestne razm ere v S elšk i dolini. G eografsk i vestn ik , X., L ju b ljan a , s tr . 4 — 66. B laznik, P., 1938, K olonizacija P o ljan sk e doline. G lasn ik M uzejskega d ru ­ štv a za S lovenijo , XIX., L ju b ljan a , s tr . 1 — 62. B laznik, P., 1975, B iten j in fran c isce jsk i k a ta s te r . L oški razgledi, XXII.. Š kofja Loka, str. 83 — 93. C rkvenčič, 1., 1967, U pavodu 60-godišnjice ro d je n ja prof. S vetozara I le ­ šiča. Z b o rn ik rad o v a p rvog jugoslavenskog sim pozija o ag ra rno j geo­ g ra fiji u M aribo ru od 3. do 5. d ecem bra 1964, L ju b ljan a , str. 5 — 12. Ilešič, S., 1930, P rv o tn a k m e tsk a n ase lja v obm očju V elike L ju b ljan e . G eo­ grafsk i vestn ik , V. — VI., L ju b ljan a , str. 154 — 160. Ilešič, S., 1933, K m etsk a n ase lja n a vzhodnem G oren jskem . G eografski v estn ik , IX., L ju b ljan a , s tr . 3 — 94. Ilešič, S., 1934, V asi n a L ju b ljan sk em p o lju in n jegovem obrobju . G eograf­ ski vestn ik , X., L ju b ljan a , s tr . 88 — 102. Ilešič, S., 1950, S istem i po ljske razd e litv e n a S lovenskem . L ju b ljan a , SAZU, D ela 2, s tr . 120 + 31 str. prilog . Ilešič, S., 1959, D ie F lu rfo rm en S low eniens im L ich te der europäischen F lu rfo rschung . M ünchner G eographische H efte , H. 16, R egensburg , str. 132. Kos, J., 1977, P odoba m esta Loža v p rv ih tre h d ese tle tjih d ev e tn a js teg a s to le tja . N o tran jsk i lis ti, I., S ta r i t rg p r i Ložu, str. 85 — 90. K rem enšek , S., 1968, V aščani v obm estju (Ob p r im e ru vasi M oste p r i L ju b ­ lja n i) . S lovensk i e tnograf, XX., L ju b ljan a , str. 46 — 75. L eban, V., 1957, Razvoj M ost. M oščanska k ron ika , I., št. 2, L jub ljana , str. 50 — 53. L eban, V., 1958, R azvoj M ost. M oščanska k ro n ik a , II., št. 1, L ju b ljan a , str. 23 — 26. M elik, A., 1927, K olonizacija L ju b ljan sk e g a b arja . L ju b ljan a , s tr. 66. M elik, A., 1930, Razvoj L ju b ljan e . G eografsk i vestn ik , V. — VI., L jub ljana, str. 93 — 137. M elik, A., 1933, K m etsk a nase lja na S lovenskem . G eografsk i vestn ik , IX., L ju b ljan a , s tr . 129 — 165. M elik, A., 1936, S lovenija. G eografsk i opis, 1/2, L ju b ljan a , str. 395 — 701. M elik, V., 1949, N ase lja ko t u p rav n o -sta tis tičn e enote. — Razvoj in s tru k ­ tu ra š tev n ih oddelkov na S lovenskem . G eografsk i vestn ik , XX. — XXI., L ju b ljan a , str. 153 — 194. N ovak, V., 1952, L judsko s tav b arstv o v n aš i etnog ra fiji. S lovensk i e tn o ­ graf, V., L ju b ljan a , s tr . 14 — 17. V atovec, F., 1927, K s ta re jš i u p ra v n i in gospodarsk i zgodovini laškega o k ­ ra ja . L ju b ljan a , s tr . 96. V erbič, M., 1969, Š kofja Loka v luči cen itve k a ta s trsk e g a dohodka le ta 1827 in 1830. K ron ika, XVII., L ju b ljan a , str. 161 — 167. V ilfan, S., 1952, Od v inskega h ra m a do b a jte . S lovensk i e tnograf, V., L ju b ­ ljan a , s tr . 132 — 142. V rišer, I., 1963, U p u ts tv a za p ro u čav an je geografije gradova. L jub ljana , s tr . 37. Žum er, L., 1976, Delež gozdov v slovenskem p ro sto ru . In š titu t za gozdno in lesno gospodarstvo p r i B io tehn išk i fak u lte ti, S trokovna in zn an stv e­ n a dela 50, L ju b ljan a , XVI + 259 s tr . + p ril. G ospodarska in d ru žb en a zgodovina S lovencev. Zgodovina ag ra rn ih panog, I. zvezek, A g ra rn o gospodarstvo. L ju b ljan a , 1970, s tr . 652 + pril. S plošni p reg led fondov D ržavnega a rh iv a LR S lovenije. L ju b ljan a 1960, s tr . 171. V odnik po arh iv ih S lovenije. L jub ljana , 1965, str. 606. THE SIG N IFIC A N C E OF THE F R A N Z IA N L A N D -REG ISTER FOR A G R A R IA N G EO G R APH ICA L R ESEA RC H M ilan N a t e k (S um m ary) T he la n d reg is te r m ade fo r m ost of th e S lovene te r r i to ry du rin g th e y ears 1817— 1827 is com m only kn o w n as th e »stable« or th e F ran zian (a f te r E m pero r F ran z I) land -reg is te r. I t con ta ins a d e ta iled ou tline of the p rin c ip a l ch a rac teris tics of th e la n d use a t th e tim e of its o rig in as w ell as of th e social and land -ow nersh ip s tru c tu re in ag ra ria n and all o the r k inds of se ttlem en ts. U sing th e F ran z ian lan d -reg is te r i t is possible to trace in g rea t d e ta il a ll th e p rin c ip a l developm enta l tre n d s in th e ag ra rian reg ions d u rin g th e la st 150 years. In doing th is it is necessary to id e n tify all those fea tu re s w hich have been p rese rv e d in th e physiognom y of the a rea from th e p as t and those w h ich have been m odified by th e various socio-econom ic changes. T he au th o r has ap p ra ised th e m a te ria l con ta ined in th e F ra n z ia n land- reg is te r above all from th e aspect of th e h isto rical-geograph ic s tu d y of a g ra ria n reg ions. It is h is opinion th a t a p re se n ta tio n of th e developm ent of th e in d iv id u a l co n s titu en t e lem en ts of th e geograph ical en v ironm en t (i. e. a genetic elucida tion ) is needed if w e w an t to u n d e rs ta n d th e fu n c ­ tions of these e lem en ts and d e te rm in e th e ir significance w ith in th e en tire area . T he functions of th e in d iv id u a l e lem en ts of th e geographical e n v i­ ro n m en t shou ld be p re se n ted a lread y fro m th e s tan d p o in t of th e techno lo ­ gical changes ch a rac te ris tic of th e a g ra ria n p roduction in ind iv id u al p e ­ riods. T he a rtic le po in ts out th e sign ificance of th e F ran zian land -reg iste r for a global u n d e rs ta n d in g of th e u tiliza tio n of a g ra ria n la n d as w ell as fo r its d iv ision in to ind iv id u al la n d ca tegories an d in d iv id u a l sizes of h o ld ­ ings. The lan d -reg is te r discloses th e p rin c ip a l ty p es of th e parce lling of land, th e fo rm s of a g ra ria n se ttlem en ts an d of farm steads, an d also calls a tten tio n to th e construc tion of se ttlem en ts (bu ild ings construc ted of w ood and those co n stru c ted of stones and b rick s). The F ran z ian land -reg is te r p rov ides a basis fo r a sy stem atic p re se n ta tio n of th e developm ent of the te rr ito r ia l g ro w th of se ttlem en ts and fo r an elucida tion of the expansion of u rb an , m ining, an d in d u s tria l se ttlem en ts on the ag ra ria n land . I t also gives basic m a te ria l fo r u n d e rs ta n d in g th e tra ff ic n e tw o rk s as w ell as th e h y d ro g rap h ic n e tw o rk of th e past. A ll in all, a s tu d y of th e m a te ria l con­ ta in ed in th e F ra n z ia n lan d -reg is te r p rov ides a solid basis fo r a m ore com ­ p rehensive u n d e rs ta n d in g of th e developm ent of th e S lovene reg ions d u ­ rin g th e in d u stria liz a tio n period .