Ameriška Domovi ima


NO. 241
hm— h
AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 10, 1952
LETO LIH — VOL LIE
Poročilo o tržaškem položaju pred Zdr. narodi v New Yorku
Poročilo vsebuje pregled gospodarskega položaja, de la in šolstva v zoni A.
NEW YORK. — Področni poveljnik gen. T. J. Winterton v Trstu je podal Združenim narodom podrobno poročilo o upravljanju zone A Tržaškega svobodnega ozemlja za leto 1951.
General podaja optimistično sodbo o tržaškem gospodarskem položaju: dvignila se je industrijska pridelava, delovanje ladjedelnic se je obdržalo na visoki ravni, pristaniški promet pa ja celo presegel rekordni promet iz leta 1950.
Nato obravnava poročilo življenjski standard prebivalstva ugotavlja, da so lani življenjski stroški za spoznanje narasli Tudi finančni položaj se je zelo izboljšal. Ob koncu lanskega leta je bilo vpisanih na svobodnem ozemlju Trsta 91,000 brezposelnih. Občuteno je pomanjkanje stanovanj.
Glede šolstva ugotavlja poročilo, da je v primeri z letom 1949 število učencev na slov. osnovnih šolah padlo lani za 22.9 odst. na italijanskih pa za 6.2 odst kar je treba pripisati padcu rojstev med vojnimi leti. Na slovenskih srednjih šolgh pa se je število dijakov zvišalo za 10.8 odst. na italijanskih pa za 7.9.
VLADA V ZNAMENJU VEŠAL
V Pragi se vrše spet aretacija nadaljnih komunističnih veličin.
Samomor češkega diplomala na ladji Giulio Cesare
Diplomata so našli obešenega v njegovi kabini na parniku, ki je priplul iz Južne Amerike.
se sliši enaka pesem terorizma in mizerije
V	krvavih izgredih v Maroku je bilo ubitih nad 50 ljudi
Izgredi so nastali po 24 urni stavki delavcev, odrejeni zaradi umora tajnika del. federacije.
CASABLANCA, Maroko. —
V	krvavih izgredih v Maroku, ki so jih inscenirali nacionalisti, je bilo do ponedeljka zvečer u-bitih že nad 50 oseb.
Policija je izselila francoske državljane iz neke mestne četr-ti, vojaški letalci pa so metali na skupine demonstrantov bombe s plinom, ki povzroča solze, v prizadevanju, da bi jih razgnali.
Policija je obkolila glavni stan Maroške generalne delavske federacije, v katerem je nad 2,000 članov. Izgredi so izbruh nili po 24-urnem štrajku, ki ga je odredila gori omenjena delavska federacija. Stavka je bila odrejena po uboju Farhata Ha-:heda, gen. tajnika del. federacije, ki ga je ubil neznan morilec.
Po mestu patruljira policija in vojaštvo v oklepnih avtomobilih.
&MOWC*&
BEOGRAD. — Beograjski radio poroča o novem valu aretacij v Češkoslovaški, kjer je bilo med onimi, ki so bili po ukazu iz Moskve aretirani, tudi pet visokih komunističnih voditeljev.
Na listi sedanje čistke so odlične ali boljše rečeno — bivše odlične osebnosti, kakor: general Ludvik Svoboda, prvi povojni minister obrambe; Antonin Gregor, bivši minister za zunanjo trgovino; Evgen Urban, minister za delo in socialno varnost; Avguštin Kliment, minister za težko industrijo, in Via dimir Kopriva, bvši minister za narodno varnost.
Komaj pretekli teden je bilo v Pragi obešenih enajst visokih komunističnih vlastodržcev, pa je že spet nova čistka v teku. — Kljub temu, da so pretveze za njihove aretacije različne, vendar ni nobenega dvoma, da je na dnu teh aretacij dejstvo, ker Češkoslovaška silno zaostaja s svojimi dobavami raznega blaga Sovjetski zvezi.
Adolf Zidek, -.načelnik jeklarne v Liskovcu, je bil že pred dnevi odstavljen s svojega položaja ter vržen iz komunistične partije, ker je javno izjavil: — Jaz sem predstavnik tisočerih sužnjev v naši jeklarni.”
Dodatno poročilo k že objavljenemu poročilu v našem listu).
MILAN, Italija. —- Tukajšnje časopisje poroča, da je neki Čeh, ki sta ga zasledovala preko Atlantika dva sovjetska agenta, zapisal za svojo ženo: “Jaz ne morem tega več prenašati”, nakar se je v svoji kabini na parniku obesil.
Dne 29. nov. so namreč našli v kabini parnika Giulico Cesare, ki je priplul v Genovo iz Južne Amerike, truplo 44-letnega Ladislava Brozeka.
Carski kapetan pozna j \i vseh dežel, ki jim vlada komunizem; vpliv vodke
SAN FRANCISCO. — Neki 64 let stari prodajalec časopisov v tem mestu je izjavil,\ da noče sodnijskega postopanja proti nekemu mornarju, ki ga je pobil na tla ter mu raztresel časopise po cesti.
“Gospod sodnik, on ni imel zlega namena,” je dejal prodajalec časopisov. “Bil je pijan, pa j je bil malo bolj razposajen. —
Vem, kako je to. Tudi jaz sem bil svoje dni vojak.”
“Da ste b.b vojak?” ga je vprašal sodnik John J. McMahon.
“Da, v ruski carski armadi, kjer sem bil kapetan,” je odgovoril prodajalec časopisov, Va-zilij Zaharov.
Razne drobne novice k Clevelanda in te okolice
Gosringov avtomobil naprodaj
Brozek je napisal svoji ženi:	LONDON. — Dne 16. decem-
Opazujeta me dva sovjetska , bodo tukaj na javni dražbi kurirja Anatolij Pavlov in prodali avtomobil bivšega na-
Ivan Liachine”.
Brozek je bil češki diplomat ter se je nahajal na potu v domovino z neke svoje misije v Južni Ameriki.
jcijskega maršala Hermann Goe-ringa. Avtomobil, ki je znamke Mercedes Benz, je zavarovan proti kroglam ter proizvaja 100 milj brzine na uro.
K ropu še žalitev
SAN ANTONIO, Tex.
Neki
\Tovi predsednik Izraela
JERUZALEM. — Novi predsednik izraelske države je po- moški in dve ženski so napadli stal 68-letni Isaac Ben Zvi, ki je 28-letnea Tynce Jolesa, mu vze-nasledil umrlega predsednika C. 11 $35, potem so ga pa še slekli Weizmana.	in za noge obesili na drevo.
ASKAVO PRIZNANJE ZA DOBRO VOLJO SLOVENSKEMU ROJAKU LOUIS SLAPNIKU
CLEVELAND. — Cleveland- govi prijatelji, je splošno znan skl “Press” objavlja daljše po- po svoji dobrodelnosti in dobri ročilo o našem rojaku, znanem volji. Pomaga rad, kjer more in cvetličarju Louisu Slapniku, ter je daroval že mnogo cvetja za o-objavlja tudi njegovo sliko, ki krasitev cerkva, za razne ban-ga kaže, kako pripravlja pake- kete in druge svečane prilike, te s “candyjem” za šolarje sv. Pri vsem tem mu pridno poma-Vida in East Madison šol,, ka- gata negova ženica Clare in sin mor je Louis kot deček pohajal. Donald.
Za časa velikega snega in za-
češka kmetica vprašuje časnikarja Andrico: “Kaj smo vendar storili, da smo to zaslužili?” — Clevelandski slo-j Seja— venski časnikar priznava, da v Jugoslaviji ni tiskovne | društvo Sv. Cecilije št. 37 svobode.	(SOZ ima nocoj ob 7:30 sejo v
.	. SND na St. Clair Ave. Po seji
katerega posnamemo nekatere bo domača zabava, zanimivosti:
Amerika je postala tako prl. L^na seja— ljubljena pri jugoslovanskem . rUi*V0 ■^■ne št- 4 SDZ bo ljudstvu, da je na srednjih šolah ™el° noc°j ob 7:30 letno s-ejo v angleščina nadomestila nemšči- .:na ^t- Clair Ave., soba št. no kot obvezni jezik-oz. pred-K’	bo pobirala asesment
met.	Pd 6- ure naprej. Razdeljeni bo-
“Ruse Jugoslovani sovražijo do dividendni čeki. in se jih boje, ker je njihova ar- Kriva je pošta— mada v severnem delu Sloveni- Naši naročniki, ki dobivajo list je po vojni morila, plenila in po pošti, po večini zadnje pet-posiljevala (ženske), kakor ne-|kove številke niso v redu preje-kdaj srednjeveške armade,” — li. Mismolistodposlalikotna-ugotavlja Grili.	vadno, toda na pošti so ga za-
“Ljudstvo se zelo zanima za mešali med tednike, ki jih obi-Amenko in se vprašuje, če bo čajno ne odpošljejo’ takoj. Na Amerika še nadalje podpirala naše vprašanje so se opravičili, Zapadno Evropo proti Sovjetski da imajo več novih delavcev ki zvezi. Dela ameriških pisatel- posla še niso dobro vajeni. Se-jev pridno prevajajo in ameriš-1 daj bodo list odposlali takoj ke novele izhajajo v podlistkih)
v mnogih časopisih.”	Naglica se je izplačala—
Dalje pravi Grili, da so ga	pet’ ki 50 Prinesle svoje
kmetje spraševali o ameriškem had‘ ° .Iet f131,6 llkalnike v Nor' življenjskem standardu, in kor°°d0Appnance and Fumiture, jim je povedal, kakšen je, so se J“° St' Clair Ave-’ in doblle začudili, kako je Ameriki mogoče nje n0Ve “American Beauty” za-vzdrževati tako visok življenj- ston;i’ so: Julla Debevec, 6018 skl standard. Ime governerja ^‘ass Ave-> ^ary Stanovnik, Lauscbeta je v Jugoslaviji sploš- r209 Bonna Ave.; Mrs. Novak, no znano in ljudje se ne morejo	ft- Clair Ave.; Jos. Roitz,
načuditi, kako, se je mogel člo-	Bonna Ave., in Mrs. A.
vek slovenskega porekla tako ^ar^nCiC’ -^16 E. 60 St.
visoko dvigniti.	------°-
Svobode tiska v Jugoslaviji ni, Te menda res ne bo več je rekel Mr. Grili. — Časopisje	nazaj
je organizirano kot državna
funkcija in ni svobodno, Čeprav! INDIANAPOLIS. — William
London je bil zavit v meglo, kakršne ne pomnijo prebivalci
______	jtelji, ki so, obdarovali za Mikiav- metov v Clevelandu je Louis or-( “Prosim, pošljite kaj stare ob-
Megla se je vlačila nad me- ^a’ decembra> otroke gori orne- jganiziral svoje prijatelje, s ka leke, če jo morete utrpeti. — Ve-stom Štiri dni______Ustavljen	s carLdyjem slado-1 terimi je prmno pomagal p-
I Louis Slapnik in njegovi prija-Itelji, ki so obdarovali za, Miklav-
CLEVELAND. — Theodore Andrica, znani clevelandski časnikar, ki vsako leto obišče Evropo, je objavil te dni v listu “The Press” pismo neke svoje znanke’, češke kmetice, s katere družino je že dolgo znan. V tem pismu pravi ta češka žena med drugim, sledeče:
“Vse leto smo delali samo za to, da smo mogli životariti ter prekrmiti nekaj kokoši in gosi, ki smo jih imeli. Spominjali se boste, da smo imeli dva akra zemlje. Zdaj so nam oblasti povedale, da pričenši z novim letom, nam bo ta zemlja odvzeta in dodeljena zadrugi.
“Vse poletje in vso jesen sem hodila na dnino k drugim kmetom, kjer sem delala od šestih zjutraj do sedmih zvečer. Toda vse meje delo je bilo zaman: — kmetje mi niso dali niti zrna žita, temveč mi plačevali v denarju, denar pa je brez veljave.
Prosim, povejte mi v svojem prihodnjem pismu, koliko časa bo to še trajalo. Kaj smo vendar storili, da smo zaslužili to? Po radiu pravijo, da bo nastala tretja svetovna vojna, ker jo hočete vi, Amerikanci. Zakaj hočete vojno?
Naša hči Ružena je zaposlena v nekem Otroškem domu v Olomucu, kjer pa ima tako malo hrane, da je zbolela. Zaklali smo naši zadnji dve goski ter ji poslali malo gosje masti, da si jo bo namazala na kruh.
“Nas odmerek riža znaša ENO PETINO FUNTA na mesec. To malo riža, kar ga dobimo, pošljemo Ruženi. Edina tolažba nam je to, ker se nekaterim, ki so nam nakopali to gorje na glavo, zdaj enako povračuje!
Dopoldne dež in toplo. Popoldne in ponoči deloma oblačno in hladno.
Važni dnevi svetovne zgodovine
je bil skoraj ves promet.
LONDON. — Mesto London je bilo štiri dni zavito v tako gosto meglo, kakršne ne pomnijo prebivalci
Milijone ljudi, ki so bili na potu z dela domov, je obtičalo, kjer so se pač nahajali, ker se je moral začasno ustaviti ves promet. V ponedeljek popoldne se je za hip pokazalo sonce, takoj nato pa je legla na mesto spet gosta megla.
Avtobusi in vsa druga vozila so se morala ustaviti na mestih, kamor so prispela, ko je legla na zemljo megla. Bilo je tudi več prometnih nesreč, ki pa k k sreči niso bile resne, ker se je pač ves promet pomikal po polževo, v kolikor ni sploh prenehal.
Neki električni vlak je trčil v zadnji del drugega vlaka. Ranjenih je bilo sedem oseb.
odkidavanju snega s cest v slovenski naselbini, in prav tako je povsod pomagal ob času velike
ledom so bili sledeči: Louis Žele, James Slapnik, Charles Slapnik, dr. Dejak, John Kovačič,
Tino Modic, John Drenik, Euclid eksplozije plina v slovenski na-Race, Lou:'s Gornik (Prosser), selbini.
Louis Slapnik, Pavlick Glass in Na njegovo pobudo so pričeli Sorn Restaurant.	trgovci tudi krasiti St. Clair ce-
Louis Slapnik ali “šentklerski sto v slovenski naselbini ob vsa-župan”, kakor mu pravijo nje- koletni božični sezoni.
Med rojaki, ki so^ v zadnjem časii obiskali Jugoslavijo, je bil tudi Vatro Grili, bivši urednik Enakopravnosti in sedanji pomožni policijski prosekutor. O tem svojem obisku v Jugoslaviji je objavil v listu ‘’The Cleveland News” daljše poročilo, iz |
objavlja tudi brzojavne vesti iz Bill, star 87 let, je bil v ponede-inozemstva.	Cjek sodnijsko razporočen, ko je
razložil sodniku stvar: “žena me Me zapustila pred 32 Leti, in mislim, da se ne bo več vrnila,” je rekel. — “Jaz sem istih misli”, je potrdil sodnik ter ga ločil.
Slovenska pisarna
5116 Glass Ave., Cleveland, O Telefon: EX 1-9717
ŠOLA (slovenska sobotna) se najlepše zahvaljuje dram. društvu “Liliji” za naklonjenost in
Kazuarji napadli človeka
SYDNEY, Avstralija. — Tu-
Dne 1. dec. 1896 je umrl Alfred Noble, izumitelj dinamita in ustanovitelj Nobelove nagra-' pa jo je ročno ubral skozi vrata de.	; |na prosto.
Omedlevica ob pravem času
NEW YORK. — Pred okence bančne blagajničarke Marie Euler v Irving Trust Co. banki je stopil v ponedeljek neki moški, ki ji je molče ponudil listek, na katerem je stalo:	“Izročite mi
$5,000. Imam revolver in vas bom ubil, če ne ubogate.” Blagajničarka je listek prebrala in se od strahu onesvestila, ropar
pomoč pri izvedbi šolskega mi- kaj so ptiči kazuarji, ki so slič-klavževanja. — Naloga za pri-j ni nojem, toda manjši, napadli hodnjo soboto: Višja skupina j v živalskem vrtu paznika Arth-prebere berilo “Miklavžev noš” urja Cooka ter ga pohodili. Z (Naša beseaa 69). Nižja skupina ostrimi kremplji so mu predrli se nauči 9 vrst.c pesmi na strani pljuča ter mu prizadejali še ka-50 (Setev).	kih deset drugih smrtnih ran.
SEJA clevelandske podr. Lige
bo v petek zvečer ob 8. Vljudno Rekordna prodaja igrač vabim zastopnike tudi drugih .	at	r-
katoliških društev. Liga name- ,,.N™ Y™K' “ rava izvršiti prihodnje leto velik VntTerm?fel' L	JT
program, ki ga bo pa možno iz- T°y Ma”ufact,urfrs o£,U',S'
vesti le s pomočjo vseh prijate-Mmerl“' f ‘TM' daf P le' -	'tos prodalo rekordno število ig-
rač, v vsoti 400 milijonov dolarjev.
-----o-
Ijev Lige. — Matt F. Intihar.
Nimate stanovanja — najemite si grad!
EDINBURGH, Anglija. — Vojvoda Montrose je ponudil svoj grad kot stanovanje proti plačilu 28 dolarjev na teden.
V gradu je 40 spalnic in 16 kopalnic. Vojvoda je najprej ponudil grad naprodaj, toda ga ni nihče kupil, dasi hoče zanj samo $70,000.
KOMUNISTI PRI ZDRUŽENIH NARODIH — Slika predstavlja predstavnike komunističnih dežel pri ZN, ko se pred važno sejo pogovarjajo na nekem hodniku palače ZN. Od leve na desno sede: Kuzma B. Kiselev, zastopnik Bele Rusije; dr. Gertrude Sekenino-Va-Cakrtova, zastopnica Češkoslovaške; Andrej A. Gromiko in Andrej Višinski, zastopnika
S S SR; Stamslaw Skrzesezewski, zastopnik Poljske in prof. A. W. Baranowski, predstavnik Ukrajine.
Pet visokih duhovnikov aretiranih v Poljski
LONDON. — Poljska je uradno naznanila, da je bilo aretiranih pet visokih duhovnikov, ki so obtoženi, da so bili na čelu vohunske organizacije, ki je vohunila v prid zapadnih držav.
Papež Pij XII. na radiu
VATIKAN. — Sv. oče Pij XII. bo dne 24. decembra govoril po radiu in sicer v italijanščini. — Nato pa bo njegov govor oddajan v 25 jezikih.
NA JjfOVEJŠE VESTI
NA KROVU KRIŽARKE HELENE. — General Eisenhower in MacArthur sta izmenjala brzojavke, v katerih sta se domenila za osebni sestanek, pri katerem bo MacArthur razložil Eisenhowerju svoje načrte za končanje korejske vojne.
SEOUL, Koreja. — Ameriška mornariška letala ,so včeraj bombardirala štiri važna železniška križišča v Severni Koreji, katerih eno je oddaljeno samo 12 milj od sovjetske Sibirije.
DUNAJ. — V petek se bodo tukaj zbrali komunisti in sopotniki iz tridesetih držav, ki bodo otvorili spet svoj “Kongres miroljubnih ljudstev,” na katerem bodo spet označili za-padne narode za vojne hujskače.
/UiERi$K/i Domovi ima
tmSSftXtSmSTmm
> j t a ^/TarniT'* i *
•117 St. Cla’r Are.
HEnderson 1-062S
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879	_______
No. 241 Wed., Dec. 10, 1952
Katyn
II.
Nemci so po odkritju množičnega groba v Katynu sestavili mednarodno komisijo, ki je stvar preiskala. V komisiji so bili zdravniki za sodno medicino in kriminalogijo z 12 evropskih univerz, med njimi so bili tudi zastopniki iz nevtralnih držav. Ta komisija je ugotovila, da so bili poljski oficirji in drugi umorjeni spomladi leta 1940.
Sovjetska Rusija je na to dolgo molčala, ker pa je bila zadeva tega umora le tako strašno kričeča, je 24. januarja 1944. izjavila, da so Nemci zagrešili ta zločin potem, ko so julija in avgusta 1941 zasedli one kraje, kjer so se nahajala taborišča poljskih ujetnikov.
Zadevo je preiskavalo tudi mednarodno sodišče v Nuerenbergu, ki je sodilo nemške vojne zločince. Dne 1. in 2. julija 1946 je bilo zaslišanih večje število ruskih in nemških prič. Sodišče radi tega ni obsodilo nobenega Nemca in je bil s tem že jasno podan ponovni dokaz, da so zločin zagrešili Sovjeti.
Pred ameriškim preiskovalnem odborom je bilo 26 poljskih oficirjev, ki so bili prej internirani v sovjetskih taboriščih. Ti so izpovedali, da so ruski komunisti, oziroma njih tajna policija, razdelili "vse ujete in internirane poljske oficirje v tri različna taborišča. Sovjetska policija je na podlagi zaslišanj razdelila vse Poljake v različne skupine. Oni oficirji, uradniki, inteligenca in duhovniki, ki so bili odločeni, da bodo uničeni, so bili nameščeni v tri različna taborišča, ki so imela vsega skupaj 15,400 ljudi. Ujetniki so ostali v teh taboriščih od pozne jeseni leta 1939 do spomladi aprila ali maja 1940. Med tem časom jih je sovjetska tajna policija trajno zasliševala, seveda le ponoči. Marca 1940 so bila ta zasliševanja končana in je potem sovjetska tajna policija odvajala iz taborišč skupine po 200 do 300 oseb. Od vsega prej navedenega števiela je ostalo le kakih 400 oseb, o katerih so komunisti upali, da jih bodo prešolali in pridobili za se, vse drugo je bilo pomorjeno. Od maja 1940 se, izmed teh 15,000 ni noben več oglasil s kakim pismom, ki so jih prej pisali, o njih je izginila vsaka sled.
Stalinova vlada trdi, da so Nemci pomorili Poljake v avgustu 1941. Toda komisija je ugotovila, da so bili Poljaki oblečeni v zimsko obleko, da so imeli na sebi zimske plašče, torej so morali biti umorjeni v času, ki je bila zima, mraz.
Poljski polkovnik Georgij Grobicky pa je ugotovil na podlagi seznama in vrstnega reda mrličev v množičnem grobu, da so pobiti Poljaki ležali v grobu v istem vrstnem redu, v katerem so bili odvedeni iz taborišč. Teh seznamov gotovo niso imeli v rokah Nemci in kot ugotavlja preiskovalna komisija, ni verjetno, da bi jih Nemci pokopali v istem vrstnem redu, v katerem so jih svoj čas ruski tajni policisti odvajali iz taborišč.
V Katynu so našli le 11,000 umorjenih. Kje so drugi? Po pričah je ugotovljeno, da so pri Katynu pokopani le oni, ki so bili internirani v taborišču Kozelsk. Poleg tega taborišča sta pa obstojala še dve drugi in sicer v Starobjelskem in Ostaškovem. Vsi interniranci v taborišču Starobjelsk so bili pobiti v bližini mesta Harkov, kar so potrdile priče; vjet-nike iz taborišča Ostaškov pa so naložili na barke in vse potopili v Belem morju.
Preiskovalni odbor je prišel tako do prepričanja, da so bila vsaj tri morišča, trije Katyni, kjer so komunisti poklali cvet poljskega naroda.
Izjave prič torej jasno dokazujejo, da so Sovjeti pomorili 15,000 poljskih ujetnikov. To dejstvo pa potrjuje tudi vse obnašanje sovjetske vlade v tej zadevi. Odklonila je, da bi se sestavila nepristranska komisija mednarodnega Rdečega križa, ki bi preiskala vso zadevo potem, ko so Nemci obdolžili Rusijo zločina; ko so nato leta 1944 Sovjeti vpri-zorili sami neko preiskavo, niso dovolili k tej nobenega nevtralnega opazovalca, tisti tuji časnikarji pa, kRso dobili pristop, so dobili utis, da je vse skupaj le ruska komedija. Sovjeti so tudi odklonili, da bi dovolili vpogled v ruske akte o tej zadevi preiskovalni ameriški komisiji.
Še predno so Nemci odkrili množični grob v Katynu, so se trudili tako poljska vlada kot vojaško vodstvo poljske armade poldrugo leto, da bi našli poljske ujetnike, a Sovjeti so se na vsa vprašanja izmikali, le Beria, vodja sovjetske tajne policije, se je nekoč zagovoril, ko se je izjavil; “Mi smo naredili veliko pogreške, mi smo napravili veliko napako.”
Ko je bil ameriški polkovnik Henry Szymanski od naše vlade imenovan za zveznega oficirja pri poljski armadi, ki se je zbirala iz ostankov nekdanje poljske vojske, mu Rusija sploh ni dovolila, da bi šel tja. Ko so prišli v Kairo poljski oficirji iz Rusije in so mu poročali o pokolju Poljakov in o sovjetskih načrtih, da boljševizirajo vso Evropo, je ta polkovnik o vsem tem poročal, toda njegova poročila so skrivnostno izginila. Ravno tako je izginilo poročilo, ki ga je napisal o pokolju v Katynu ameriški polkovnik John H. Van Vliet. ki je bil kot ujetnik od Nemcev poklican za pričo, ko
so- odkrili grobove v Katynu in je po osvoboditvi napisal o vsem tem poročilo.	>
Senatni odbor v svojem poročilu o Katynu priporoča, naj bi se ves dokazni material o tem množičnem umoru izročil Združenim narodom. Ti naj bi pri mednarodnem sodišču storili potrebne korake, da se prične proti Sovjetiji proces in ustvariji tudi posebno komisijo, ki bi izvedla preiskava tudi o drugih množičnih umorih in zločinih proti člove-
čanstvu.
M.
Novice iz Ely
Ely, Minn. — Dne 2. decembra smo volili v našem mestu župana in tri aldermane. Za župana je bilo kar šest kandidatov. Izvoljen je bil John M. Kos-chak, lastnik trgovine Coast to Coast na E. Sheridan, ki je porazil med drugimi tudi sedanjega župana Antona Goloba. Od devetih kandidatov za aldermane so bili izvoljeni: Rusell McGreth, Anton Derganec in John Schve-gel. Predlog, da naj bi mesto Ely lastovalo trgovino likerjev, je propadel.
“Napredek” šl. 132 ABZ
Euclid, O. — Zima je tukaj. To je čas, ko se vrše letne seje društev. Naše društvo bo imelo svojo redno letno sejo v nedeljo 14. dec. ob 3. uri popoldne. Na seji bomo zvolili nov odbor, po njej bo pa malo zabave kot je naš star običaj. Je tudi prav, da malo skupaj posedimo in se boljše spoznamo med seboj. To more društvu samo koristiti. Društvo v splošnem lepo napreduje, uspehi bi bili pa lahko še večji, če bi bilo članstvo malo bolj delavno.
Na sejo ste vsi vljudno vabljeni!
Louis Godec, tajnik.
Malo iz Newburgha
Cleveland, O. — Bližajo se božični prazniki. Vse se jih veseli, staro in mlado, saj so res lepi. Skoraj v vsaki hiši se lesketa božično drevesce v veselje starim in mladim. Tudi gospodinje se potrudijo, da nam ob praznikih kaj boljšega pripravijo.
Prav gotovo so pa v mesecu decembru veseli tisti, ki so imeli “Christmas Club” v naši North American banki na E. 93. in Union Ave. S čekom, katerega ste prejeli, si boste za praznike lahko privoščili kaj boljšega. Mislimo že sedaj na prihodnje leto, na prihodnji december. Začnite sedaj s Christmas Ciuhom, da boste prihodnje leto veseli, ko boste dobili izplačan svoj vloženi denar. Tedensko lahko vplačate $1.00, $2.00 $5.00 ali $10.00. Poslužite se tega lahkega načina varčevanja. Naši uslužbenci Vas bodo zadovoljivo postregli. Zatoi vsem, ki imate že Christmas Club, obdržite ga, tisti pa, ki ga nimate, začnite ga!
Vsem Slovencem, Vsem vlagateljem in vsem, ki so z North American banko na E. 93. in Union Ave. v poslovni zvezi, želimo prav vesele božične praznike.
John Strekal, poslovodja.
ODIOR JA m. DOM V GORICI
Danes priobčujemo prve prispevke za Goriški katoliški dom. Odziv je res lep in jasno kaže, da se ljudje dobro zavedajo, kako potrebno je nekaj storiti v obrambo naših bratov na Goriškem, ki se že dolga desetletja združeni s svojimi duhovniki bore proti krivičnemu raznarodovalnemu pritisku tuje vlade in zadnje čase še proti brezbožnemu komunizmu, ki hoče zavladati tudi nad tem delom Slovencev, kakor je nad vsem ostalim materinim ozemljem.
Darovi preprostih ženic nas morajo ganiti. Prostor nam ne dopušča, da bi priobčili vsaj nekatera pisma vernih in zavednih slovenskih žena in mož, ali revne vdove, ki so veseli nad akcijo, ker poznajo kraje
Nove knjige in knjižice
Decatur, 111. — Rev. Anton Merkun je kljub letom in bolehnosti neumorno delaven. “Gorečnost za hišo božjo” ga žene, da se ne vstraši ne dela ne truda ne neuspeha, če mu akcija spodleti na eni strani, se je loti od druge strani z isto vnemo. Zaveda se, da pot do uspeha po navadi ni ravna in tudi ne gladka.
Gospod Merkun je bil in je delaven na najrazličnejših področjih. Zelo mu je pri srcu delo za cerkveno edinost in karitativnost.
Pri Mohorjevi družbi v Celovcu je pred kratkim izšla njegova knjiga Cirilmetodijska ideja ali Sveto apostolsko delo za cerkveno edinost. Škof Gregorij Rožman so knjigi napisali tople priporočilne besede za na pot. Slovenci, ki živimo in odkar živimo zunaj domačih meja, gledamo na cirilmetodijsko idejo v drugačni, novi luči. One besede, ki smo jih tolikokrat slišali in ponavljali doma: “Kdo, če ne katoliški Slovani, v prvi vrsti Slovenci, morajo delati za cerkveno edinost,” zvene v svetu vse drugače, vse bolj prepričevalno, živeči med drugimi narodi šele vidimo, koliko prednosti imamo ravno Slovenci v primeri z drugimi narodi, ko gre za cerkveno edinost: jezik, značaj, bližina itd. Zavedati se moramo odgovornosti, ki jo imamo Slovenci — tudi Slovenci v zamejstvu — pred Bogom in pred zgodovino za to delo.
Merkunova knjiga “Cirilmetodijska ideja” je izboren priročnik, kjer najdemo vse, kar moramo vedeti o delu za cerkveno edinost.
Kot prvi zvezek “Splošne1 knjižnice” je gospod Merkun izdal Gošurico: “Mož Božje volje” (Dr Lambert Ehrlich). Pisati in brati o žrtvah komunizma postaja z dneva v dan ne manj, ampak bolj aktualno.
Kot prvi zvezek “Male apologetične knjižnice” nam gospod Merkun podaja v prevodu: Abbe de Segur: Kratki in zaupljivi . odgovori na ugovore proti
Cvelbar, Cleveland, Anton Dolinar, Minn., Rev. Stanley Dol-	. AT i , v .
v. ’	’	i	u jv ven- Naslov brosunce sam
šina, Mmn., Frank Gonb'--1/^	^ u-
’	- govori za pomembnost vsebine.
Cleveland, Ferdo Gospodaruč, Cleveland, Anton Jeglič, Cleveland, Jos. Križman, Cleveland, Mrs. Katerina Krulac, Frank Lončar, Cleveland, Rudolf Lukež, Cleveland, Neimenovana po Rev. J. C., Mrs. Mary Oblak, Cleveland, Mrs. Helena Rožman, Pa., Mrs. Frances Zlatorepec, Cleveland, Rev. Anton Mrkun, Ohio.
$4: Mrs. John Potočnik, Cleveland.
$3: Dr. Fr. Jelarčič, Cleveland, Mrs. Mary Skul, Joliet, Jože Marko, Canada.
$2: Louis in Joe Debeljak, Ohio, Mrs. Betty Gerančič, Ohio, Mrs. Ivana Gerzel, Cleveland, Janez Kraljič, North
in vedo, kako nujno in potreb- Dakota, Irank Leskovic, Ohio, no je pomagati moralno in ma-'^avk°> Ohio, Janez Ov-
terialno našim bratom na Beneškem in Goriškem. Prepričani smo, da bodo darovi narasli in bodo močan vogelni kamen za Goriški katoliški' dom.
Darovali so:
$100: Neimenovani, Cleveland, in Rev. Jože Vogrin, Minnesota.
$50: Mr. in Mrs. K. Bonutti, Cleveland, Frank Jakšič, Cleveland, Kranjc Danilo, Cleveland.
$22: Stanislava šega, Joliet. $20: Renko Mihael, Cleveland.
$10: Janez Brodar, Cleveland, Rev. Joseph Čelesnik, Cleveland, Egidij Gobec, Missouri, Frank Grabner, Rev. Emil Hodnik, Wisconsin, Mrs. Josephine Imperl, Wisconsin, F. Jakšetič, Cleveland, Mrs. Josipina Pavli, Cleveland, Mrs. Frances Petrič, Cleveland, Mr. in Mrs. Fr. Železnik, Cleveland.
$5: John Adamič, Joliet, M. Antončič, Cleveland, Jože
'senik, Cleveland, Mrs. Princ, Cleveland, Dr. Fr. Puc, N. J., Carl Pugel, Cleveland, Frank Selič, 111..
$1: Mr. in Mrs. V. Ambrožič, Joliet, Mrs. M. Barle, Ohio, Anton Habjan, Cleveland, Josip Kastelic, Cleveland, Joseph Kebe, Pa., Anton Knaus, Wis., Joe Krajič, Ind., John Lazar, Mich., Stephen Leston, 111., J. Omolje, Cleveland, Frank Pe-rovšek, Wis., John Plut, Belokranjec, Mrs. Uršula Pozorel, Cleveland, Mrs. Prostor, Cleveland, Joseph Sladič, Chicago, Mrs. Mary Shwitz, Pa., Mrs. Helen Ujčič, Cleveland.
$0.25: N. N., Chicago.
Vsem darovalcem maj Bog povrne. Vsak dar bo nekoč povrnjen z bogatimi obrestmi, Imena darovalcev bomo objavljali v tem časopisu od časa do časa. Prepričani smo, da bomo z dobro voljo in čeprav z majhnimi darovi mogli uresničiti željo naših primorskih bratov in tako tudi sebi postaviti lep in plemenit spomenik.
Morda je vprav ta drobna knjižica po Previdnosti izbrana, da naravna korak zašlega nazaj na pravo pat.
Knjige se naročajo pri: Rev. Anton Merkun, 15519 Holmes Ave., Cleveland 10, Ohio.
Knjiga “Cirilmetodijska ideja” stane $1.40; brošurice so po 10c vsaka. Toplo priporočamo! Naročite knjige kot božično darilo svojim prijateljem. Storili boste dvojno dobro delo. L. €i.
Letna seja društva sv. Lovrenca
Cleveland, O. — Mesec december, v katerem volijo društva svoje odbornike za prihodnje leto, je zopet tu. Društvo sv. Lovrenca štev. 63 K. S. K. J. bo imelo v nedeljo dne 14. decembra svojo glavno letno sejo. Kot povsod, so bile tudi naše društvene seje skozi vse leto. bolj slabo obiskovane. Starejši so se naveličali, mlajši pa se še niso privadili. Toda v nedeljo kljub temu pridite. Prav in dobro je, da se mlajši tu rojeni rod vadi v društvenem poslovanju, saj bo za nami prevzel delo. Oče in mati sta vedno vesela, če njuni otroci dobro vodijo podjetje, za katerega sta se onadva trudila. Tudi mi smo veseli, da mlade moči vzamejo društveno delo v roke in ga lepo uspešno vodijo. Pa še nekaj bi rad zapisal. Od prireditve, ki smo jo imeli cb 50-let-nici, je ostalo nekaj telesnih dobrot. Da se vse pospravi in da bedo računi čisti, pridite, saj bo seja kratka kot po navadi. Seja se bo vršila ob 1. uri popoldne v navadnih prostorih.
J. Resnik, zapisnikar.
GORIŠKE VESTI
Za “Katoliški dom” v Gorici
Navdušenje za “Katoliški dom” v Gorici vedno bolj raste. Ponovno moramo povdariti, da nam v tej naši veliki zamisli daje predvsem poguma velikodušno sodelovanje ameriških Slovencev. Zavest, da v tem našem trdem boju nismo! sami, nas dviga in krepi in daje gotovost naši zmagi. Pa tudi naši ljudje pridno sodelujejo. Od vsepovsod prejemamo prispevke in pisma, v katerih se zrcali vsa dobrota in ljubezen naših ljudi za dobro stvar. Večina so to prispevki revnejših ljudi, saj marsikdo obžaluje, da ni bogatejši. Tako piše slovenska služkinja iz Italije: “Zgradba “Katoliškega doma” v Gorici je tako velika in lepa zamisel, za uresničitev katere bi bil človek rad zelo bogat . . .” Ko bo dograjen naš “Katoliški dom” bomo nanj lahko ponosni. Kot svetinja nam bo, saj nam bo govoril o neštetih žrtvah in odpovedih naših ljudi. Darovi za “Katoliški dom” v preteklem tednu znašajo 42,500 lir.
Predvolilna kampanja
V soboto, 29. nov. so javno razobesili imenik kandidatov vseh devetih strank goriške province. Mesto je že preplavljeno z vsemi mogočimi Jepaki in znaki. Posebno MSIovci so zelo goreči v tej kampaniji. Krščanska demokracija je okrasila s svojimi znaki vse mestne svetilke. Lipova vejica je bolj skromna in se ni še prikazala na zidovih, so pa vsi njeni predstavniki vstrajno na delu in prepričujejo Sloven, ce, da jim le ta znak daje jam-stvo za pravično in lojalno živ Ijenje kot narodni manjšini v Italiji. Seveda se je “Messagge-ro Veneto” že obregnil v proglas lipove vejice, češ, da bi ta oglas morali objaviti v Jugoslaviji in ne tu v Italiji, kjer bi Slovenci ne smeli imeti pravice do takih zahtev. Demokratična Italija nas je vendar priznala kot narodno manjšino, dala nam je tudi svoje pravice, sedaj nam jih pa krati! Precej govoričenja posebno od strani demokratične fronte Slovencev, je zbudila vest, da bo didaktični ravnatelj slovenske šole v ulici Groce v Gorici kandidiral na italijanski listi “Lega democratica goriziana.” Kot italijanski državljan ima pač pravico, da kandidira na katerikoli listi, vendar se vsi Slovenci brez izjeme le .zgražajo, da slovenski kulturni delavec, kot je Lebani, po naše Leban, kandidira na listi, ki si je postavila kot program geslo: Ob vsaki priliki do skrajnosti braniti ne-oporečeno italijanstvo Gorice.
Sv. Andrej v Gorici
Goričani so že od nekdaj zelo navezani na ta praznik. Brez dvoma se ga tudi marsikak ameriški Slovenec, ki je kdaj živel v Gorici, te dni živa spominja. A
— V Ameriki še vedno prevladujejo imena, ki jih najdemo v sv. pismu, nad vsemi ostalimi, j
Kavčuk za ceste
Strokovnjaki za ceste proučujejo možnost, da bi z gumiran jem gradiva za ceste povečali njihovo odpornost. To bi bilo važno: za ceste s težkim tovornim prometom, ki se hitro obrabijo. Ameriški strokovnjaki menijo, da bi se odpornost in trpežnost cest povečala, če bi običajni bi-tuminožni prevleki dodali kavčuk. Poskuse delajo v laboratoriju s posebnim strojem, ki pritiska na vzorce iz gumirkne prevleke, kakor težki kamioni s prikolicami. Z drugimi stroji preizkušajo odpornost prevleke proti visokim temperaturam pod vročim soncem, kakor tudi proti hudemu mrazu v mrzlih zimah.
ne radi sv. Andreja, katerega se le malokdo spomni, marveč radi tradicionalnega semnja, ki ima svoj višek prav na ta dan in se nato nadaljuje še ves teden in tudi več. Pred vojno je bil ta semen zelo obiskovan. Vse podeželje je te dni drlo v mesto in predvsem nakupovalo vse mogoče reči, ki so jih ponujale obilne stojnice na trgu pred cerkvijo sv. Ignacija in okrog glavnega trga. Tudi letos je dirindaja kar dosti, vendar, ko smo opazovali ljudi, smo uvideli, da se je ves dotok ljudstva gnetel le okrog komedij in vseh mogočih srečelovov, medtem ko so stojnice zaman ponujale svojo nagrmadeno pisano šaro. Goričani ne kupujejo takih stvari, ko pa jih imajo v trgovinah obilo, podeželja pa letos ni. Slovenski kmet, čeravno 'tako zapostavljen in zaničevan, je bil vendar glavni vir dohodkov vse trgovine v Gorici. • * *
TRŽAŠKE VESTI
Slovenski večeri v Trstu
V četrtek dne 20. t. m. je bil v Trstu v Marijinem domu drugi slovenski večer, na katerem je govoril prof. Ivan Teurschuh o družini kot poroku narodne bodočnosti in napredka. Med predavanjem so deklice podale nekaj dovršenih deklamacij in recitacij. Na koncu pa je dekliški kvintet od Sv. Ivana pod vodstvom prof. Župančičeve zapel nekaj narodnih in umetnih pesmi. Bil je lep večer, ki je popolnoma zadovoljil obilno občinstvo.
Napad na slovenske šole v Trstu
Ne samo v Gorici, tudi v Trstu so slovenske šole za “Gioma-le di Trieste,” trn v peti. V petek 21. nov. se je zopet zagnal proti njim in jim slovesno prerokoval skorajšnji in neizogibni konec. Zato svetuje odgovornim osebam, naj pravočasno napravijo razprodajo in “trgovino” zapro! člankar se je celo tako daleč spozabil, da primerja in enači slovenske šole v Trstu s turško in armensko šolo. Mi to naj novejšo žalitev našega šolstva samo mirno registriramo. Odgovor pa dajejo naše šole same, ki so v Trstu v vsakem oziru vsaj na taki višini kakor italijanske, am-menske ali turške.
Predsednik F. Boschini 70-letnik
Dne 20. nov. je praznoval svojo 70 letnica predsednik tržaškega tribunala za mladoletne in predsednik tretjega oddelka tržaškega tribunala za civilne in kazenske zadeve, gospod Fran Boschini. G. Boschini (Boškin) je bil rojen v goriških Brdih, služboval je kot sodnik v Gorici, Tolminu, Krminu, Cerknem in Kopru. Zadnja leta je služboval v Trstu, kjer je tudi dosegel starostno dobo službovanja in stopa sedaj v zasluženi pokoj. Tržaško sodstvo izgubi z g. Boschi-nijem ne samo vestnega in izkušenega sodnika, marveč tudi široko razglednega moža, ki je vedno pojmoval svoj poklic kot vzvišeno poslanstvo Pravice, Tudi Slovenci obžalujemo njegov odhod saj se s tem odhodom še bolj skrči že itak neznatno število slovenskih sodnikov v tržaškem sodstvu.
Nova slovenska knjiga
G. Drago Petkovšek pripravlja za slovensko deco za Miklavža lep in dragocen dar svojih “Radijskih pravljic.” Te vrste radijske literature doslej še nismo imeli. Tiskane bodo v prijetni obliki na lepem papirju. Knjigo je opremil prof. Bogdan Grom s številnimi ilustracijami.
Oz, Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Pozneje so začeli topilne peči zidati. Pa tudi te še niso stale ob vodah. Sredi divjega gozda, kjer se je nahajala železna ruda, so jih postavljali. Nekatere teh peči so bile le nizka zidana ognjišča, ki so imela na sredi globljo jamo, kamor se je odtekalo raztopljeno železo, druge so bile že obzidani, en ali dva metra visoki plavži, ki so imeli primeroma pol metra v premeru. Zidali so jih okrogle ali na štiri vogle iz nezgorljivega ila ali kremenca.
Mesto naravnega vetra so u-vedli večje mehove, katerih rtasti konci so moleli v glinaste cevi in vodili sapo v plavž. Gonili so jih z rokami ali pa z ■ nogami. V peč so nalagali oglja, nanj rude', potem zopet oglja in rude, plast za plastjo. Zažigali so jo od spodaj, kakor še dandanes.
Včasih so izpustili žlindro, da je odtekla.
Iz stopljene rude se je na dnu nabirala počasi kepa železa, ki so jo imenovali volk (Wolf, lupo). Za enega volka je bilo treba 18—24 vsipljajev oglja in rude; bil je včasih dva
Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu
•
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
FRANK CVELBAR, lastnik
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile, se lahko'ln zanesljivo obrnete na obrnete na
L. Petrich - IV1-1874
19001 KILDEEK AVB.
ANGLEŠKO-
SL0VENSK0
BERILO
(DR. KERNA)
je zopet v zalogi.
Po posti stane $3.25.
Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A.
)
do štiri cente težak. Ko je volk narastel, so odtrgali spodaj sprednjo steno peči, ki je bila iz ila in kjer so ga razdelili na kose, ali mu sicer dali primerno obliko, da je mogel romati v kovačnico. Plavže te vrste so imenovali “slovenske peči (“windische Ofen”), ker so jih naši ljudje najraje rabili.
V 13. stoletju so prestavili plavže s hribov v doline in šele v 15. stoletju so začeli rabiti vodno silo, da je gonila mehove. Za plavže v dolini imamo najstarejšo gotovo letnico 1422;, ki je bila vrezana na kaimeniti plošči, vzidani pri stari peči na volka v Spodnjih Železnikih. V Kropi so pri “Starem kladvu” že v 14. stoletju sezidali slovensko peč na volka. V 16. stoletju je bilo še polno “slovenskih plavžev” po Kranjskem, na pr. v Radolni, na Lipnici, v Kamni gorici, V Kropi, Železnikih itd.
Prav takrat pa so tudi že začeli napravljati boljše, nemške in laške peči. Poslednje so S|9 imenovale tudi brešanske peči (bressianische Ofen) po mestu Brescia v Italiji, kjer so stale velike fužine. Ti plavži so bili že višji (3—4 metre) in nekoliko podobni sedanjim visokim pečem (Hochofen). Na vrhu je merila širjava odprtine pri-menoma tretjino metra, na sredi en meter in na dnu Sie je zopet zožila Tudi te peči so bile prirejene na “volka”, to se pravi: iz rude so dobivali neposredno kovno železo, ki se je dalo obdelovati v kovačnicah, in ne še le surovino ^Roheisen) ali gfodelj, kakoršen teče stopljen iz visokih peči in ki ga je tre-oa pretopiti, da se dobi kovno železo ali jeklo. “Nemški peči” se omenjajo v 14. stoletju v Rovtah na Jesenicami. “Laške peči” pa so postavili v začetku 16. stoletja italijanski podjetniki nja Jesenicah in na Savi.
Poleg železne rude je glavni pogoj za plavžarstvo primerno kurivo. Zato se je do naj novejšega časa rabilo oglje. Ker so gozdi na Jelovici, pod triglavskim pogorjem, pod Kočno in Belčico nudili oboje, zato so tudi po teh gozdnatih krajih nastale prve topilnice. Poleg “slovenske peči” visoko gori v gozdu se je dvigala tudi oglje-nica, in ko je bila okolica posekana, so peč prestavili drugam, kjer je bilo zopet dovolj lesa. Naši plavžarji so bili hkrati tudi ogljarji.

gXXXxkxxxxXxxxxXT
Mnenja in vesti
IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA
Piše Andrej ček
Duluth, Minn. — Ne daleč od mene prodajajo Dodge in Plymouth automobile. Tam je ža-posljen prodajalec, ki je rodom Nemec, s katerim imava večkrat razgovore o tem in onem. Rad govori z menoj nemščino, pravi, mi pomaga, da ne pozabim jezik mojih staršev. Govori ameriško nemščino, to je, da pomeša
ne in jelene so bili na lovu ponesreči ustreljeni štirji lovci eden pa je umrl radi srčneg napada. Ko so oblastni organi preiskavah slučaje ponesreči ustreljenih, so večinoma prona-.šli, da so lovci streljali v zmoti na druge lovce. Mnogi lovci imajo navado, da kje prav zgodaj ali pa pozno zvečer v mra-
med govorjenjem skoro polovi- ku ali temi čakajo na srne kje v
In šele pozneje, ko so plavža prestavili v dolino k vodam, s katerimi preproste gozdne peči niso mogle tekmovati, sta se te dve obrti ločile. Plavže so postavljali le imenitne j ši, mnogokrat tuji podjetniki, med tem ko je domačim okoličanom preostalo le pridelovanje oglja, katero so s tovorno živino spravljali “h kladvu” v dolino.
Obdelovanje železa v kovačnicah se je vršilo deloma na kraju, kjer so bili plavži, tako v KropL Kamni gorici in Železnikih, deloma pa tudi drugod. Gorenjsko železo, kolikor ga je prišlo na domači trg, se je večinoma obdelovalo v Škofji Loki. Glavni izdelek so bili žeblji, pa tudi drugo železno orodje: kose, srpi, žage, noži itd. Največ kranjskega železa jie šlo v surovi obliki ali pa obdelano v Italijo.
Ob koncu srednjega veka se I je na Kranjskem razkril rudnik, ki je po svojem bogastvu in pomenu pozneje daleč nadkrilil druga rudarska podjetja in jie še dandanes njihov glavni predstavnik, to je rudnik za živo srebro v Idriji. O njegovem slučajnem razkritju smo culi že na drugem mestu.
(Dalje prihodnjič)
-------o------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
co angleščine. Pa se razumeva. Ako si kaj z jezikom ne moreva: razložiti, pa to storiva z rokama:, pa gre.
Zadnjič sem sedel v njegovi prodajalni v naslanjaču in sva govorila o volitvah. Med tem pride v trgovino neki farmar, gori nekje od Nashwauka iz Ranga, in mu izrazi željo, da želi kupiti automobil Dodge izdelka. Prodajalec mu je pokazal dva nova automobila, ki sta stala ob izložbenem oknu. Lepo sta govorila med seboj in prodajalec mu je živahno kazal razne stvari, ki so na novem modelu za leto 1953. Farmar mu je pazljivo sledil. Ko sta pa prišla do cene in je povedal, da ga bo automobil stal z vsemi pritiklinami okrog $2,275.00, tedaj mu zakliče farmar: “This is too high! What you automobile people think, that- we farmers pick money like hazel nuts? This is like robbing the buyer.”
To je vidno malo razburilo prodajalca, a je vendar ostal hladne krvi. Začel je pa le peti svoje litanije kupovalcu in sicer tako le:
“Res je cena visoka, imate prav, ampak mi nismo tisti, ki smo to ceno do te višine dvignili. Da je cena automobile,m tako visoka, pa tudi drugemu blagu, so največ vzrok davki. Vi ljudje ne veste, da predno pride automobil v vaše roke, da gre oii začetka pa do konca skoro 65% od njegove cene, za katero se proda, za davke. Vidite, ko bi teh vražjih davkov ne bilo, vam| bi lahko prodal za eno tretjino" atuomobil od cene, katero zdaj zahtevamo zanj. Na vsem blagu in na vseh predmetih, ki so na automobilu je toliko vidnih, pa tudi veliko skritih davkov, da resnično davki skupaj znašajo nad 65%, predno pride kupcu v roke.
Potem je začel naštevati:
“Vsak automobil je podvržen 20 raznim davkom in obdavčenjem. Vsaka nova hiša, ki jo daste zgraditi je vsega skupaj 475 krat obdavčena na različne predmete in načine. Vsakokrat, ko si kupite novo obleko, je plačanih 116 raznih obdavčenj, ki so naložena na razne prodaje in izdelke. Davki na gasolin znašajo skoro polovico cene, katero zanj plačujemo. Davki na premog segajo od začetka do konca pri proizvodnji do 60 odstotkov. Itd. na drugih setvareh, ki jih kupujemo. Statistikarji so proraču-nali, da človek, ki zasluži $4,500 na leto plača poleg $445, kar gre za dohodninski davek še nadalj-nih $1,039. za razne skrite davke, ki so vključeni v razne cene za stvari, ki jih kupujemo.”
Zame je bila ta razlaga zelo zanimiva. Pri tej razlagi sem še le spoznal in začutil, zakaj se ljudje tako “šverajo” radi davkov. Imajo res velike vzroke za to.
— Po minnesotskih gozdovih je zadnje tedne pokalo, kakor v korejskih hribih. Lovska sezona je napočila. In kadar nastopi ta, tedaj se dvignejo v lovcih strasti, očistijo svoje puške, okrog sebe nabašejo vse polno patron, potem pa sami in nekateri s psi v gozdove nad srne in jelene in drugo divjačino. Koliko jih pride iz države Illinoisa! in od drugod.
Ampak vsako leto se jih pri lovu veliko ponesreči, že prvi teden, ko je bil odprt lov na sr-’
zasedah. Ne daleč od njih pa zopet drugi prav tako strastno čakajo na plen. Med tem se kateri premakne, vejevje zašumi ali dračje pod nogami poči in zašumi, pa misli drugi lovec, da se premika kaka srna ali jelen in ustreli v smer, odkjer čuje šum, pa glej sesrečo, mesto divjačine zadene lovca in premnogokrat smrtno. Tako so samo prvi teden bili štirji do smrti ustreljeni okrog 18 lovcev pa obstreljenih, nekateri nevarno. Veliko lovcev ravna zelo neodgovorno, Mnogi na ta način obstrele automobile, ki dirjajo po cestih.
Vreme se suče po čudnih potih. Ravno berem, da so doli v Arizoni v takoimenovanih Mo-gollon planinah in v Belih gorah imeli te dni tak sneženi vihar, da so bila pota in ceste za-metene, da je bil ves promet ustavljen za skoro tri dni. In kje je Arizona doli na jugu. Mi v Minnesoti pa smo imeli doslej, ko to pišem še kar lepo vreme. Seveda, ko bodo te vrstice tiskane znamo pa imeti že pravo Sibirijo tu v Minnesoti. Vreme se pač na hitro spremeni.
V volitvah kakor znano je zopet pobedil naš rojak John A. Blatnik za kongresmana. Dobil je skupaj 65,379 glasov proti Ernest Orchardu, ki je kandidiral proti njemu. Slednji je dobil le
39,258 glasov. Zmaga kaže, da je Blatnik popularen med volil-ci. Za nas Slovane je to pomenljiva zmaga!
— Iz Minneapolisa poročajo, da je bil letošnje leto promet v počitniških revirjih znatno višji od lanskega leta. Do skoro 15% je višji od prejšnjega leta omenja poročilo. Znamenje, da v vroči poletni sezoni naša hladna Minnesota s svojimi tisočerimi jezeri ljudem ugaja.
— Na E^elethu je preminula 88 let stara Mrs. Helena Zidar. Bila je pijonirka tamkajšne naselbine. Bolehala je dolgo. Naj počiva v miru!	/
Za enkrat vsi lepo pozdravljeni, pa še prihodnjič kaj.
STOTINE DRUŽIN
rabijo in hvalijo -ernetovo zdravilno kopel za revmatizem, prehlad, ndvišno težo, slab nbtok krvi, suhe rožne izpuščaje. ‘Pomaga, res pomaga,” pravijo vsi. Za Ys znižane Dene. Oglejte si, vprašajte:
CHERNE HEALTH BATH
6904 St. Clair Ave.	EX 1-8265
Cleveland 3, Ohio
Moikl dobijo delo
Orodjar
Izkušen orodjar dobi dobro in stalno delo pri upeljanem podjetju. Visoka plača, 40 ur na teden.
The Republic Brass Co.
1623 E. 45th Street severno od Payne Ave.
(242)
Moikl dobijo delo
MALI OGLASI
Iščejo stanovanje
Veteran išče 5 do 6 sob med E. 55 in E. 79 St., ter med Su perior in St. Clair. Ima ženo, otroka 15 mesecev starega in dvojčka 2 meseca stara. Kličite MO 2-3260.	(245)
Moški dobi delo
Drill Press in Tapping Machine Operator. Izkušnje ni potreba. Dobra plača od ure.
ACIMET VALVE MFG. CO.
1529 E. 49 St.
(243)
Iščejo stanovanje
Zakonski par, oba zaposlena, in hči 17 let stara, iščejo 5 sob od E. 53 do E. 79 v St. Clariski okolici. Kličite HE 1-2419 po 4 :30 uri. —(243)
Hiša naprodaj
Hiša z dvemi stano.vanji, eno 5 sob in furnez na premog, drugo 3 sobe in furnez na plin. Zadaj veliko poslopje primerno za delavnico. Cementni dovoz. Vse je v dobrem stanju. 1164 Norwood Rd. zadaj.
—-(243)
Ali sle prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlal Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-9934
':•> ' ■ ' h
TOOL MAKERS
Izkušeni
Visoka plača od ure in nadurna plača prvi šift
načrt za delež dobička
Machine Tooling, Inc.
2630 St. Clair Ave.
(243)
Delo za voznika
Delo dobi voznik za razvažati mehko pijačo.
The Double Eagle Bottling Co.
6517 St. Clair Ave.
HE 1-4629
(243)
die makers
on medium and large dies
TOOL ROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Bi tudi radi govorili z MAŠINISTI
Visoka plača od ure. Čas in pol za nadurno m dvojna mezda ob nedeljah. Dobri delovski pogoji in dodatek za zivljenske stroške. Ta dela se dobijo pri obeh tovarnah na E. 93 in Woodland m na 1115 E. 152 St. Oglasite se v Employment Office tovarne št 1 MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 E. 152 St
(246)
Forge Helpers
Na drop hammer Plača od ure in od kosa
Hof Inspector
Drop forging; izkušen kovač Plača od ure
STEEL IMPROVEMENT & FORGE COMPANY 978 East 64th Street
(245)
Ženske dobijo delo
Naznanilo in Zahvala
S žalostjo naznanjamo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, da je vdan v voljo božjo mirno v Gospodu zaspal naš ljubljeni oče in stari oče
Frank Vidmar
Blagi naš oče je izdihnil svojo blago dušo dne 10. nov. 1952 v Warrensville bolnišnici. Njegovo dušo smo izročili Bogu, truplo pa materi zemlji dne 13. nov. na Kalvarija pokopališče. Blagi pokojni oče je bil doma iz vasi Visejc fara Hinje. Ob času smrti je bil 76 let star.
Prav z hvaležnostjo se želimo zahvaliti č. g. Father Slapšaku za obiske v času dolge bolezni in za tolažbo nam ob izgubi dragega očeta.
Prav lepa hvala č. g. Father Pevcu za opravljene žalne cerkvene obrede, za tolažilni govor in za spremstvo do groba. Našo vdano zahvalo naj prejmejo vsi, ki so darovali za sv. maše, ki se opravljajo za mir in pokoj prerano umrlega očeta.
Enako najlepša hvala vsem, ki so položili vence ob krsti in okrasili njegovo zadnje bivališče na ziemlji.
Hvala članom dr. sv. Imena, ki so večkrat molili sv. rožni venec in ga priporočali božji milosti.
Hvala vsem, ki so blagega očeta kropili, molili za njegovo dušo, nas tolažili in ga spremili do groba.
Hvala vsem, ki so dali avtomobile brezplačno na razpolago in pripomogli, da se je več ljudi udeležilo pogreba.
Hvala nosilcem krste.
Hvala Ivan Zormanu za zapete žalostinke.
Hvala L. Ferfolia pogrebnemu zavodu za vzorno vodstvo pogreba in za vso pomoč in uslugo.
Ti, ljubkem oče, stari oče, Tvoja zemeljska pot je končana. Tvoja velika ljubezen za nas preostale pa ni končana. Spominjali se Te bomo v molitvi. Naj Ti dobri Bog, v katerega si zaupal ha zemlji, sedaj daje plačilo v nebesih.
Počivaj mirno v zemljici. Na svidenje v večnosti.
Žalujoči ostali:
AMALIA HROVAT, hči; JOHN HROVAT, zet;
JOHN JR., in FRANK, vnuka; v stari domovini NEŽA VIDMAR, sestra
Cleveland, Ohio, 10. decembra 1952.
Hišno delo
Ženska dobi delo za en dan v tednu, da bi čistila stanovanje 4 sob, dva v družini. Mora biti natančna. Kličite CE-1-5759.	(241)
MALI OGLASI
Iščejo stanovanje
Zakonski par, oba zaposlena, srednje starosti, brez otrok, išče 4 ali 5 sob v St. Clair-ski okolici. Kdor ima kaj, naj pokliče po 4. uri HE 1-7547.
(242)
Iščejo stanovanje
Zakonski par brez otrok išče 3 sobno stanovanje s kopalnico. Kličite GA 1-1504 po 6. uri zvečer.	—(241)
Pohištvo naprodaj
Proda se zofa in stol za stanovanjsko sobo, “Coldspot” ledenica, peč, kuhinjski stoli z mizo, ter postelja na 997 E. 77 St. Oglasite se med 4.in 6. uro zvečer.	(241)
PRIDRUŽITE SE K TAPCO TEAM
TAPC0
POTREBUJE
TOOLMAKERS
for
JIGS and FIXTURES TOOL ROOM ALL TYPES
MACHINE REPAIRMEN
FORGE SHOP LOADERS and OPERATOR TRAINEES
TOOL and GAUGE INSPECTORS
VERTICAL TURRET LATH
AUTOMATIC
OPERATORS
Morajo biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift; visoka plača od ure; idealni delovski pogoji. Prosimo prinesite izkaz državljanstva.
Uradne ure od 8 zj. do 5 pop. dnevno Ob sobotah in nedeljah: od 8 zj. do 4 pop.
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
23555 Euclid Ave.
C.T.S. Bus št. 28
(247)
Hiša naprodaj
Hiša za 2' družini, 5 sob in kopalnica zdolej, 3 sobe in kopalnica zgoraj, blizu cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Ave., lot 40x150. Dober kup za ceno $8700.
Kovač Realty-960 East 185th St.
KE 1-5030
(243)
Soba se odda
Ena opremljena soba se odda poštenemu fantu na 920 E. 73 St.	(242)
Iščejo stanovanje
Veteran, žena in 4 hčerke, 7, 6, 4 in 2 leta stare, iščejo 3 do 5 sob, neopremljene z najemnino do $50. Bi zelo dobro skrbeli za dom. Mr. ali Mrs. Harold Stephens, 983 E. 67th St., EX 1-5498.	—(243)
Delavci za tovarno
Menjajoči šift, 5 dni v tednu, plača od ure, uniforma preskrbljena. Brezplačna skupna zavarovalnina.
FERRO G0RP.
4150 E. 56 St.
(južno od Harvard)
(244)
Turret Lathe Operate & Setup
Mora biti izkušen Ugodna incentivna mezda Plačani prazniki in počitnice ter druge delovske koristi
Z & w
MACHINE PRODUCTS
5100 St. Clair Ave.
HENRIK SIENKIEWICZ 5
Z ognjem in mečem
Zagloba je padel na njegovo truplo . . .
Tudi Volodijovskemu se je trgalo srce in lile so mu solze, ko je ugledal mrtvega prijatelja. Lahko je bilo spoznati, kake smrti je umrl gospod Longinus, kier vse telo je bilo pokrito z ranami od strelic. Edino obraza mu strelice niso spačile, razen ene, ki mu je na senci ostavila dolgo prasko. Nekoliko kapelj krvi se mu je sesedlo na licu, o-či je imel zaprte, a na bledem obličju je imel blag smehljaj in, da ni imel na obličju modrikaste bledosti, da ni bilo smrtnega hlada v obrisih — bi se moglo zdeti, da gospod Longinus mirno spi. NaNposled so ga tovariši vzeli in odnesli na ramah v o-kop in odtod v grajsko kapelico.
Do večera so zbili krsto in ponoči jfe bil pogreb na zbaraškem pokopališču. Udeležilo se ga je vse zabaraško duhovništvo razen Žabkovskega, ki je bil pri zadnjem naskoku ustreljen v križ in je bil blizu smrti; prišel je knez, oddavši poveljstvo starosti krasnostavskemu, regi-mentarji, gospod kronski praporščak, praporščak novograd-ski, gospod Przijemski, Skrzetu-ski, Volodijovski, Zagloba in tovariši iz prapora, v katerem je rajni služil. Rakev so postavili nad sveže izkopano prst — in obred se je začel.
Noč je bila tiha, zvezdnata, plamenice so gorele z ravnim plamenom in metale svoj blesk na žolte deske sveže zbite krste, na kneževo postavo in pesne obraze okoli stoječih vitezov.
Dim iz kadilnice se je mirno vzdigaval ter raznašal vonjavo mire in jelovca; tišino je trgalo le tiho ihtenje gospoda Za-globe, globoki vzdihi mogočnih viteških prsi in oddaljeni grom strelov na okopih.
A duhovnik Muhoviecki je dvignil roko v znamenje, da hoče govoriti. Vitezi so zadrževali dihanje. On pa je še nekaj
časa molčal, potem pa je uprl svoje oči v zvezdnate višine in začel govoriti:
“Kakšno trkanje slišim ponoči po nebeških vratih?” je vprašal stari ključar Kristov, zbu-divši se iz sladkega sna. “Odpri, sveti Peter, odpri! Jaz sem Podbipieta.”
“A kakšni so čini, kako dostojanstvo, kake zasluge ti dajejo pogum, gospod Podbipieta, da nadleguješ tako imenitnega svetnika? Po kaki pravici hočeš vstopiti, kamor niti rod, četudi tak, kakršen je tvoj, niti senatorska čast, niti kraljevski odlikovanci, niti samo veličanstvo samo ob sebi ne sme vstopiti; kamor se ne gre po široki cesti, v pozlaqsni kočiji, s hajduki, temveč se je treba vzpeti po strmi, trnjevi poti kreposti?”
“Ah! Odpri, sveti Peter, odpri čimprej, zakaj baš po taki strmi, težki poti je hodil naš sobojevnik in dragi tovariš, gospod. Podbipieta — dokler ni naposled prišel k tebi, kakor golob, utrujen po dolgi zračni poti; prišel je nag kakor Lazar,
. Vv,*..A
h. i	i' 'vA
V blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE IN SOPROGE
Mary Blatnik
k} je izročila svojo blago dušo Bogu dne 10. decembra 1949
Daši je poteklo že tri leta, odkar Te več med nami ni, pa še vedno žalujemo za Teboj. Počivaj mirno v zemljici, na svidenje nad zvezdami.
Leta tri nad zvezdami, tvoja blaga duša biva, truplo pa v zemljici, večno spanje sniva.
Prosi pa za nas Boga,
Marijo mater Stvarnika, da kadar nam umreti bo, da vsi pridemo k Tebi v nebo.
Še vedno žalujoči:
DOMEN BLATNIK, soprog;
SINOVI in HČERE; JOSEPHINE BOKAR, mati
Cleveland, Ohio, 10. dec. 1952.
A? -i4■ U-. :4' r j:ts' '1:J'-; 1
prišel je kakor sv. Sebastijan, razmesarjen od poganskih strelic; kakor bedni Hiob, kakor devica, ki še ni poznala moža, čist, kakor jagnje ponižen, potrpežljiv in tih — brez grešnega madeža, z žrtvijo krvi, ki jo je radostno prelil za pozemeljsko svojo domovino.”
“Pusti ga, sveti Peter, zakaj če njega ne spustiš, — koga naj spustiš v teh časih izprijenosti in brezbožnosti?”
Pusti ga, sveti ključar! Pusti to jagnje, naj se pase po nebeški loki, naj trga travo, zakaj gladen je prišel iz Zbaraža
91
# • •
Tako je začel svoj govor Mu-hovispki, potem pa je tako zgovorno naslikal vse življenje gospoda Longina, da se je vsakdo samemu sebi zdel zelo majhen vpričo te tihe krste viteza brez napake, kateri je najskromnej-še prekašal v skromnosti, a naj-večje v poštenosti. In tedaj so se vsi trkali po prsih in čimdalje večja žalost se jih je oprijemala in čimdalje jasneje so uvidevali kako stisko je doživela domovina in kaka izguba je zadela Zbaraž.
A duhovnik se je razvnel in, ko je začel govoriti o odhodu in mučeniški smrti gospoda Longina, tedaj je popolnoma pozabil retoriko in citate, ko pa se je začel poslavljati od pokojnika v imenu duhovništva, vojskovodij in vojske, se je sam razjokal in je ihte govoril kakor Zagloba: “ Vmiru počivaj, brat, v miru počivaj, tovariš!
Ne k zemskemu kralju, nego k nebeškemu, k bolj gotovi instanci si odnesel naše jeke, naš glad, našo bedo in stisko — gotovo nam tam izprosiš pešitev, a sam se ne vrneš več zato pla-čemo, zato oblivamo tvojo krsto s solzami, ker smo te ljubili, brat najmilejši!”
S čestitim duhovnikom so pla-kali vsi, knez, regimentarji in vojska, a najbolj prijatelji pokojnikovi. Ko pa je duhovnik intoniral: “Requiem aeternam dona isi Domine!” je nastal splošen jok, dasi so bili vsi ljudje utrujeni na smrt in so ji gledali vsak dan v oči.
* * $
V tistem hipu, ko so položili krsto na krsto, je bilo težko gospoda Zaglobo odtrgati od nje, kakor da bi mu bil brat ali oče. Naposled sta ga odtrgala Skr-ketuski in Volodijovski. Knez se je približal ter vzel pest prsti. Duhovnik je začel moliti: “Ani-ma ejus . . “vrvi zo zahrkotale
—	zemlja se jie začela usipati, sipali so jo z rokami, čeladami
—	in v kratkem je nad zemeljskimi ostanki gospoda Longina Podbipieta zrasel visok kup, ki ga je osvetljevala bela, tožna svetloba mesečeva.
Trije prijatelji so se vračali na mej dan, s katerega je neprestano dohajalo glasno streljanje. Šli so molče, saj nobeden ni hotel izpregovoriti prve besede — druge gruče vitezov pa so se pogovarjale med seboj o pokojniku, slaveč ga.
“Pogreb je imel tako veliča-
sten,” je govoril neki oficir, ki je šel mimo Skrzetuskega, “da niti gospodu pisarju Sierakov-skemu niso priredili boljšega.” “Saj ga je tudi zaslužil,” je odgovoril drugi. “Kdo drugi bi se upal prodreti do kralja?” “Jaz pa sem slišal,” je dodal tretji, “da je bilo med vojaki Višniovieckega n^kaj dobrovo-Ijcev, a po tako strašnem vzgledu jih je volja gotovo minila.”
“Saj to je tudi nemogoče. Niti kača se ne preplazi.”
“Kakor sem živ, bi bilo naravnost blazno!”
Oficirji so odšli. Nastal je zopet molk. Kar reče Volodijovski:
“Ali si slišal, Jan?”
“Slišal,” je odgovoril Skrzetu-ski. “Danes je na meni vrsta.” “Jan!” je rekel resno Volodijovski, “ali me poznaš že od davna in veš, da se hazardu ne u-mikam rad, ali kaj drugega je hazard, nekaj drugega prosto samoubojstvo.”
“In ti tako govoriš, Mihael?” “Da, ker sem ti prijatelj.” “Tudi jaz sem ti prijatelj — daj mi častno besedo, da ne poj-deš tretji, če jaz poginem.”
“O! Ni mogoče!” je zakričal Volodijovski.
“Vidiš, Mihael! Kako moreš zahtevati od mene, česar sam ne bi storil? Zgodi se božja volja!”
“Pa dovoli, da grem s teboj!” “Knez brani, ne jaz — ti pa si vojak in moraš slušati!” Gospod Mihael je obmolknil,
ker je bil zares predvsem vojak, začel je le v mesečini mr-dati z brkicami, naposled pa je dejal:
“Noč je zelo jasna, ne hodi nocoj!”
“Rajši bi, da bi bila temnejša,” je odgovoril Skrzetuski, “ali odlog bi bil poguben. Vreme, kakor vidiš, se je naredilo na dolgo, a tu pohaja smodnik, pohaja živež. Vojaki že kopljejo na majdanu in iščejo koreninic — drugim že gnijejo dlesne od
nesnage, ki jo uživajo. Danes pojdem, takoj; od kneza sem se že poslovil.”
“Vidim torej, da si popolnoma obupal.”
Skrzetuski se je žalosno nasmehnil.
“Bog te kaznuj, Mihael! Gotovo, da ne plavam v razkošju, toda dobrovoljno ne bom iskal smrti, ker je greh; sicer pa ne gre zato, da bi poginil, nego da bi jim ušel in prišel do kralja in rešil tabor.”
"i
Baragova Pratika
DVANAJSTI LETNIK
za navadno leto 1953
je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti.
Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani.
S poštnino stane letos $1.25
Naročila je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 West 34th Street	Berwyn, Illinois
'■■'VT'' Vte,	kV - : ■ J
Naj bo Vaš Božič svetel in varen
Smrt v praznikih ne počiva! Ona preži in čaka na vsako napako. Ne napravite te napake ... in imeli boste prav vesel Božič, kot ga Vam želi Republic.
Promet (Traffic)—Prostor, kjer se Božiča najbolj veselimo je doma . . . ne v bolnišnici .. . in prav gotovo ne v mrtvašnici! Ne vozite nikoli opiti! Vozite vedno previdno. (Pomnite, da na ledu ne morete ustaviti na mestu!) Kadar hodite peš, pojdite preko ceste na križišču, kjer je luč in je prehod varen.
Prva pomoč (First Aid)
Ne pustite zaradi božičnega vznemirjenja niti najmanjše o-pekline ali rane v nemar. Imejte vedno pripravljeno skrinjico s potrebščinam,! za prvo pomoč . . • naučite se jo rabiti . . . in jo takoj tudi uporabite! Imejte telefonsko številko Vašega zdravnika in najbližje bolnišnice na telefonski mizici ... za vsak slučaj.
Luči (Lights) — Božično drevo! Naj ne bo vzrok smrti katerega izmed članov Vaše družine! Ne pritrdite preveč lučk na eno vejo. Glejte, da je izolacija v redu. Nikoli, prav nikoli pa ne razsvetlite Vašega dreveščka s svečami. Seveda so svečke lepe, so pa tudi — nevarne!
Igrače (Toys) — Varujte se ostrih igrač! Puščice, puške in vse druge nevarne igrače dajte v roke otrokom le, če ste sami zraven njih. Kupite samo take pobarvane igrače, katerih barva ni strupena. Pazite, da punčke-igračke ne bodo imeli oči, gumbov ali krog-Ijic, ki jih je mogoče odtrgati. Prvo varnost . . . potem zabava !
Največje darilo (The Greatest Gift) — je življenje polno zdravja! Dnevna skrb za varnost, doma in pri delu, Vam bo prinesla notranjega miru tudi vseh drugih 364 dni v letu. Skupni napor družbe in delavstva sta pridobila Republic Steel od leta 1930 nad 371 večjih priznanj za varnost. . . uspeh, na katerega je ponosnih 70,000 mož in žena!
REPUBLIC STEEL Republic Building Cleveland 1, Ohio
DOBRO IN VARNO DELOVNO
MESTO, KJER JE DOBRO IN VARNO DELATI!
Death takes no holiday during the Holidr/ ^'json! He lies in wait for just one careless mistake. Don't make that mistake . .. and you'll enjoy the very Merry Christmas we at Republic wish you.
LIGHTS—The life of the Yule Tree! Don’t let them be the death of someone in your family! Don’t attach too many light strings to one outlet. Make sure the insulation is not worn. And never, NEVER use lighted candles on your tree! Sure, they’re pretty... pretty dangerous!
TRAFFIC-The place to enjoy Christmas most is at home... not a hospital . . . and certainly not a morgue! Don’t ever drink and drive. Always drive carefully (remember, you can’t stop on an icy dime!). And when walking, always cross at the crosswalks, with the lights in your favor.
FIRST AID—Don’t let the excitement of Christmas cause even the smallest bum or injury to go unended! Keep a complete cit of first-aid supplies -andy . . . know how to se them... then use them -omptly! And keep your ctor’s and nearest hos-al’s numbers by your ,me ... just in case.

T OY S — Be careful of sharp-edged toys! Dart games, air guns, archery and chemistry sets should be used only under adult supervision. Pick washable toys with non-poison-ous dyes or paint. Avoid eyes, buttons and beads on dolls that can be yanked or chewed off. Safety first ... fun second!
THE GREATEST GIFT
is life and good health! The daily practice of safety, both at work and at home, insures peace of mind the other 364 days of the year, too. The cooperative efforts of Company and Employes alike have won 371 major safety awards for Republic Steel since 1930 ... an achievement its 70,000 men and women are proud of!
Siff v
J ;
m-:
JrMi 1
REPU8UC SItEl COfiPORAIlO#
»kil’.rfcr.
i ~
WINNER
fvrr.-.t,»*r.a r«.->mra
i/.n ;.TCi:rn h.-av: iji.to