Poučevanje slovenščine kot drugega jezika Nataša Polončič, profesorica slovenščine, OŠ Davorina Jenka V Slovenijo se je v zadnjih nekaj letih priselilo veliko tujcev, ki so šli s trebuhom za kruhom. S priseljen- ci pa v šole prihajajo tudi njihovi otroci, ki jim slovenščina ni materni jezik. Učitelji nenapovedano v razred dobijo učenca tujca, ki ne zna jezika, največkrat ne zna niti katerega od svetovnih jezikov. V stiski se zaradi onemogočene komunikacije tako znajdejo ne le družine, ampak tudi pedago- gi, ki učenca poučujejo. Učitelji ob tem potrebujemo podporo in orodja, s katerimi bi najhitre- je in najučinkoviteje vključili novega učenca v jezikovno in učno okolje. S predstavitvijo načinov poučevanja slovenščine kot drugega/tujega jezika in didaktičnih pripomočkov za poučevanje smo nedvomno korak bliže zadanemu cilju. UVOD jezikovnega znanja otrok priseljenec dosega. Najlaž- Veliko učiteljev, predvsem učitelji slovenščine, se je bi znanje preverili s standardiziranimi testi, kot jih znajde pred dilemo, ko je treba učenca priseljenca izvajajo na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik naučiti slovenščine. Didaktiki slovenščine kot druge- Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, vendar se ga jezika in učnega predmeta slovenščine se med tudi pri tovrstni standardizaciji pojavlja težava, saj je seboj močno razlikujeta. Metode poučevanja slo- vsebina testov prilagojena odraslim, ne osnovno- ali venščine kot drugega jezika je zato treba prilagajati srednješolcem. Center za slovenščino je v zadnjih le- na način, ki je bolj podoben metodam poučevanja tih naredil korake tudi v to smer, saj so strokovni de- angleščine ali nemščine na osnovnih (pozneje tudi lavci izdali kar nekaj učbenikov in drugega gradiva na srednjih) šolah. To pa pomeni, da je treba učne za poučevanje slovenščine kot tujega jezika, ki so pri- vsebine prilagajati jezikovni zmožnosti in napredku lagojeni ravno tovrstni populaciji (učne kartice Slika posameznega otroka ter ga poučevati predvsem o jezika, učbenik in delovni zvezek Čas za slovenščino vsebinah, ki se učitelju slovenščine v slovenski šoli 1 in 2 idr.). zdijo popolnoma samoumevne (slovenska abeceda, razlaga besedišča, glasoslovje, vokalizem ipd.). Uče- NAČINI POUČEVANJA SLOVENŠČINE KOT DRU- nec priseljenec pri vključevanju v slovensko šolo ne GEGA/TUJEGA JEZIKA bo razumel ničesar, kar mu bomo povedali, ne bo ra- Poznamo več ravni jezikovnega znanja, t. i. skupni zumel navodil, četudi bodo zapisana na tabli z ode- evropski jezikovni okvir (SEJO; Svet za kulturno sode- beljeno pisavo pri pomembnejših delih vsebine ter lovanje Odbor za izobraževanje Oddelka za moderne jih bo učitelj počasi in razločno oziroma glasno izgo- jezike v Strasbourgu), in sicer A1 (začetna stopnja, t. i. varjal. Učenec priseljenec potrebuje vsaj dva mese- preživetvena raven, kjer govorec izhaja iz nesorodne ca, da usvoji nekaj osnovnih fraz. V podobni zadregi jezikovne skupine), A2 (začetna do nadaljevalna sto- so tudi učitelji, ki v razred dobijo učenca priseljenca. pnja; gre za stopnjo pasivnega znanja jezika oziroma govorca začetnika, ki prihaja iz /južno/slovanske jezi- Občutke otroka priseljenca ob prihodu v novo drža- kovne skupine), B1 (učenec doseže sporazumevalni vo je odlično ponazorila mag. Vildana Sulić: »Nekega prag in je v jeziku države gostiteljice že avtonomen), dne, ko so učenci pojedli malico, je učiteljica prosila B2 (višja raven, učenec na tej stopnji že samostojno učenca priseljenca, ki je bil nekaj dni na šoli, naj prti- tvori povedi, lahko brez zadrege sodeluje v razpravah ček vrže v koš za prtičke, naj bananin olupek vrže v oziroma v pogovoru), C1 (raven učinkovitosti, učenec biološke odpadke ter naj jogurtov lonček vrže v koš že odlično obvlada jezik, v njem se ne samo odlično za embalažo. Sodeč po začudenem pogledu učenca sporazumeva, ampak lahko tvori daljše pisne izdel- je ugotovila, da je od vsega razumel le dve besedi: jo- ke) in C2 (raven mojstra, kjer se učenec priseljenec gurt in banano. Ko dobimo takšnega otroka v razred, približa ravni znanja jezika /izobraženih/ naravnih pogosto začnemo premišljevati, kako ga bomo pou- govorcev). čevali in koliko časa bo potreboval, da usvoji slovnico ter gradivo pri učnih predmetih. Pri otrocih priseljen- Izkušnje učiteljev praktikov na področju poučevanja cih bi bilo treba v prvih nekaj dneh ublažiti včasih učencev priseljencev kažejo, da je ob prihodu učen- tudi nam tako znani občutek 'padel sem z Marsa'«. ca v novo okolje, katerega jezika ne pozna, zanj naj- boljša izbira vključitev v jezikovni tečaj. Od njegovega Da bi bilo »marsovskega« občutka manj, moramo predznanja je odvisno, na katero stopnjo bo sprejet. v začetni fazi učenja najprej ugotoviti, katero raven Učenec bo na tečaju pridobil znanje jezika, ki mu bo 19 Didakta MEDKULTURNOST IN MEDJEZIKOVNOST V ŠOLI pomagalo tudi pri navezovanju stikov. Učenec, ki učenec lahko predstavi v slovenščini. Dokler učenec nima nobenega stičnega jezika z drugimi, lahko za- priseljenec ne pozna večjega nabora besed v sloven- pade v izoliranost, njegova samopodoba pa se moč- ščini, je brez pomena vsak učni list pri katerem koli no poslabša. Ravno tečaj slovenščine kot drugega predmetu. Učitelji naj v tem vmesnem obdobju, ko jezika je priložnost, da se učitelj in učenec spoznata, se učenec priseljenec šele privaja na novo okolje, raje da učenec spregovori v zanj tujem jeziku in si poišče sodeluje z učiteljem, ki otroka poučuje slovenščino prijatelje, s katerimi lahko nadaljuje neformalno uče- kot drugi jezik, in naj skupaj pripravita vaje za utrje- nje jezika. vanje slovenščine kot drugega jezika. V praksi se je izkazalo, da je na začetku tečaja po- Učitelj lahko z učencem priseljencem obravnava membno, da se učenci priseljenci predstavijo v svo- različne teme. Spodaj naštete teme so učiteljem le jem jeziku, nato pa jih učitelj nauči slovensko abece- v pomoč in zanje niso zavezujoče (gl. Smernice za do in števila ter nekaj fraz za predstavitev (npr. Ime vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, ZRSŠ, mi je … Star/Stara sem … Sem iz …). Na koncu ure se MŠŠ, 2012). TEMA VSEBINA JAZ osebna identiteta, števila (starost), naslov, telefonska številka, datum, države IN MOJA DRŽAVA in jeziki, kraj rojstva, poimenovanje prebivalcev, družinski člani, poklic, intere- si, značaj, počutje, ednina, množina … DRUŽINA družinski člani, prazniki, navade, prostori v hiši, hrana, pijača, družinske de- IN DOM javnosti, svojilni pridevniki, vezava pridevnika in samostalnika, sedanjik … ŠOLA vrste šol, šolski prostori, poklici v šoli, poimenovanje šolskih predmetov, ur- nik, ura, deli dneva, obšolske dejavnosti, domača naloga … hobiji, počitnice (tematsko), oblačila, barve, glagol nositi/imeti/kupiti/naro- PROSTI ČAS čiti, kino, gledališče, poimenovanje stavb (za kulturo in zabavo), pridevniki, v trgovini, najamem/oddam stanovanje … TELO deli telesa, počutje, pridevniki, bolezni, nevarnosti za zdravje, stavbe, poveza- IN ZDRAVJE ne z zdravjem, slabe navade, dobre navade, pridevniki v opozicijah (visok–ni- zek, debel–suh), 3. sklon (grem k/h …) … količinski izrazi (kilo moke dva litra mleka …), na tržnici, poimenovanje različ- V TRGOVINI nih vrst in tipov embalaže (vrečka čipsa, steklenica vode …), denar, pomanj- ševalnice, pisanje kuharskih receptov, prehranjevalne navade Slovencev in … V GLEDALIŠČU stopnjevanje pridevnikov, 5. sklon, ujemanje samostalnika in pridevnika, primerjanje (Triglav je višji od Šmarne gore …), preteklik … PRI VEDEŽEVALKI prihodnjik, horoskop, pogojnik, frazemi, 6. sklon, predloga S/Z in NAD/POD, OB, K/H … ČE PA NE SLIŠIM velelnik, 3. sklon, naklonski glagoli, glagolski vid … Tabela 1: Prikaz individualiziranega učnega načrta kot orodje za poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika (Povzeto po UN Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik.) 20 DDiiddaakkttaa Slika 1: Utrjevanje s karticami Speech METODE IN PRIPOMOČKI PRI POUČEVANJU SLO- določen nabor besedišča oziroma doseže raven VENŠČINE KOT DRUGEGA ALI TUJEGA JEZIKA jezikovnega znanja A2. Mnogo učiteljev, med dru- gim tudi slavisti, slovenščine kot tujega jezika ne Raziskave, ki se ukvarjajo s poučevanjem drugega znajo poučevati, saj fakultete tovrstna znanja po- ali tujega jezika – projekti Centra za slovenščino, nujajo šele zadnjih nekaj let (po bolonjski prenovi projekt Uspešno vključevanje otrok priseljencev v leta 2009/2010).1 Učitelji se lahko za nasvete obr- učni proces, Medkulturnost kot nova oblika sobi- nejo na učitelje tujih jezikov – ti jim lahko dajo za- vanja ipd. –, kažejo, da se vsi otroci radi učijo, če misli, kako dejavnost prilagoditi slovenščini. Zelo je učenje predstavljeno kot igra. Učenec, ki še ne učinkovit in zabaven pouk lahko izpeljemo s kar- razume jezika, se težje uči, vendar mu učitelji lah- ticami Speech, ki so na našem trgu manj znane ko delo olajšajo, če imajo pravilen pristop in znajo (Slika 1). Bolj jih poznajo učitelji tujih jezikov. Utrje- prilagajati učno gradivo. Seveda pa učitelj to lah- vanje in učenje jezika s temi karticami je mogoče ko stori šele po tem, ko učenec priseljenec usvoji na več načinov. Pri prvem gre zgolj za utrjevanje Slika 2: Kocke Rory, oblikovanje zgodbe 21 1 Vir: Spletna stran Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani, 14. 8. 2020. Didakta MEDKULTURNOST IN MEDJEZIKOVNOST V ŠOLI Slika 3: Realistične fotografije (učno gradivo) besedišča, druge načine pa lahko uporabimo gle- zaklad ipd.). S kockami Rory lahko učitelj – predvsem de na učenčevo znanje jezika in inovativnost uči- na razredni stopnji – učencem priseljencem (in s tem telja. Primer zelo dobrega utrjevanja besedišča je posledično tudi ostalim učencem) približa obravna- igra zakaj pa – zato, ker …, pri kateri učenci do- vano učno snov. Ob branju ali pripovedovanju lahko bijo pet kartic, nato pa prvi postavi vprašanje, ki učencem pokaže sličico na kocki, da si lažje predsta- je povezano s sličico na kartici (npr. Zakaj je fant vljajo, kaj določena poved pomeni. Tako učenci dobi- jezen?). Drugi udeleženec pogleda v svojo kartico vajo asociacije, se učijo besedišča in hkrati poslušajo in skuša dati približno smiseln odgovor glede na besede, povezane v povedi. Ob tem lahko vadimo sličico, ki jo ima na voljo (npr. Ker ni smel na pleza- tudi zapis določenih besed, učenci pa zase oblikujejo nje.). Nato drugi udeleženec postavi novo vpraša- slovarček novega besedišča. nje, ki je vezano na prejšnje (npr. Zakaj pa ni smel na plezanje?), in eden od udeležencev odgovori Učencem postopoma dodajamo besedišče, najbolje glede na podobo svoje kartice. skozi igro. Po izkušnjah praktikov iger ni nikoli preveč, celo pri odraslih se izkažejo kot nujna didaktična me- Govorcu, ki mu je slovenščina tuji jezik, moramo toda. Učenec, ki se pri pouku zabava in ima pozitivno najprej razložiti osnove jezika, začenši z abecedo, izkušnjo z učenjem, si dokazano zapomni več. Zač- števili, imeni dni v tednu, imeni mesecev ipd. Naj nemo z znanimi pojmi, ki so otroku blizu, npr. jaz in se sliši še tako banalno, vendar se tudi mi nismo predmeti okoli mene. Ko učenci enkrat usvojijo be- učili tujega jezika tako, da so nam v roke porinili sede za poimenovanje določenih predmetov ali npr. npr. Shakespearja pri pouku angleščine ali Göe- delov telesa, igro nadgradimo z različnimi dodatnimi theja, če smo se začeli učiti nemščino. nalogami. Če poimenujemo dele telesa, lahko otroci potujejo po človeškem telesu in sproti rešujejo dane V praksi so se kot odličen pripomoček za razvoj be- naloge. Ko učenci pokažejo na koleno, delajo poče- sedišča in tvorbo povedi izkazale kocke Rory. Gre za pe, ko pa pridejo do ušesa, prisluhnejo tišini. Učenje devet kock, na katerih so različne sličice. Učenec jih skozi igro otrok ne utruja, učitelj bo tisti, ki bo moral vrže in iz njih nato skuša sestaviti zgodbo. Pravila za igro prekiniti. V tej fazi je pomembno, da se učenci to dejavnost so lahko ohlapnejša (npr. ni obvezno, da naučijo besede pravilno izgovarjati, zapis je postran- učenec uporabi vseh devet kock, zgodba se lahko skega pomena. Kadar učencem pri učenju kažemo začne in medias res), lahko pa smo natančnejši in slikovno gradivo, naj bo to realno (npr. fotografija). zahtevamo, da učenec uporabi tri kocke za oblikova- Pozorni moramo biti na to, da različne kulture dru- nje uvoda, tri za oblikovanje jedra in tri za zaključek. gače pojmujejo določene stvari, zato bi utegnile biti V praksi se je ta način izkazal za zelo dobrega, poseb- risbe ali slike učencu nerazumljive. no pri učencih tujcih, ki so že imeli nekaj jezikovnega znanja slovenščine. Učencem razložimo, da sličica Gradivo naj bo sestavljeno tako, da bo učencem pred- nima nujno dobesednega pomena, ampak jo lahko stavljalo njihov svet (npr. števnikov se lahko učijo tako, uporabijo tudi metaforično (npr. piramida lahko po- da izdelamo sestavljanko, na kateri bo podoba znane- meni tudi npr. Egipt, faraona, zgodovino, skrivnost, ga športnika ali glasbenika, in nanjo napišemo števila). 22 DDiiddaakkttaa Tako bo učenec raje sestavljal sliko in zraven ponavljal Pri tem procesu moramo v dobršni meri sodelovati števnike ter si jih tako bolje zapomnil. Besedni zaklad vsi učitelji, ne le učitelji slovenščine. Spomnimo se, bomo pri učencih priseljencih širili tudi s spodbuja- kako se počutimo, ko pridemo v drugo državo in nas njem, naj za govorni nastop pripravijo predstavitev nekdo sprašuje v nam nerazumljivem jeziku. Pomi- svojega domačega kraja ali države. Počutili se bodo slimo na to, kako se počutimo, ko ne razumemo, kaj pomembni, ko bodo o sebi govorili v drugem jeziku. nam nekdo govori in nam zato to nerazumljivo be- sedo ali poved že petič ponavlja, vsakokrat glasneje. Kartice na Sliki 3 prikazujejo fotografije iz vsakdanje- Glasnost in razločnost govora v nam neznanem jezi- ga življenja. Učenci jih uporabljajo za tvorbo povedi ku še vedno ne pomeni, da bomo poved ali besede in opisov (npr. kje se nekaj dogaja, komu se dogaja, razumeli. Nek otrok je povedal: »To, da mi besedo po- kakšna čustva spremljajo osebo, kdaj se dogaja ipd.). veste bolj na glas, še ne pomeni, da jo bom razumel.« Kartice lahko poljubno uporabljamo glede na jezi- Kot pedagogi bodimo z učenci priseljenci potrpe- kovne zmožnosti učenca. žljivi in jim dajmo čas. Za uspešno vključitev v šolski sistem učenci potrebujejo najmanj od 180 do 200 SKLEP ur učenja slovenščine, pa še to na najnižji jezikovni Poučevanje je že samo po sebi precejšnji izziv, ta pa ravni. Zavedajmo se, da smo vsi učitelji slovenščine se še poveča, če v razred dobimo učence tujce, ki slo- – pri športu, pri likovni umetnosti ali pri matematiki. venščine ne znajo in je zanje tuji jezik. Kar naenkrat iz Pomagajmo učencu in mu olajšajmo usvajanje jezi- profesorja slovenščine postanemo še učitelj sloven- ka in učne snovi s slikovnim gradivom in poenosta- ščine za drugi ali tuji jezik. To je približno tako zahtev- vljenimi učnimi listi. Standardi znanja pričakovano no, kot da bi bili pilot in kontrolor letenja hkrati. ne bodo enaki kot pri rojenih govorcih, a ocenjujmo napredek posameznika, ne primerjajmo ga z učenci, Šole dobivajo učence priseljence ves čas in ne vedno katerih materni jezik je slovenščina. na začetku šolskega leta, zato se morajo organizira- ti po svojih najboljših močeh. Ob prihodu učencev priseljencev bi morale šole imeti pripravljene uvrsti- VIRI IN LITERATURA tvene teste, da bi učitelji ocenili, koliko učenec prise- Berginc, J. (ur.) in Kolenko, M. (ur.) (1992): Didaktične igre. Ljubljana: ljenec razume jezik države, v katero se je preselil, in Zavod za šolstvo in šport. Dobrila, V., Gorjup, P., in Potočnik, B. (2009): 80 iger za učenje tujih kako naj učitelji tem učencem individualizirajo učno jezikov: Priročnik za učitelje. Ljubljana: Didakta. gradivo in snov. Dralle, A., in Fenner, K. (2010): Šolski slikovni slovar PONS: Angleško- -slovensko- albanski. Ljubljana: Rokus Klett. Grosman, M. (2004): Ali je književnost pri pouku slovenščine kot tuje- Učitelji imajo na voljo precej gradiva, ki je pod taktir- ga jezika lahko zanimiva? Jezik in slovstvo, let. 49 (št. 3/4): str. 123– 132. Jelen Madruša, M. in Klančnik Kišasondi, V. (2013): Na poti k učenju ko učiteljev praktikov nastajalo nekaj let (Razvijajmo slovenščine. Koper: Osnovna šola Koper. medkulturnost kot novo obliko sobivanja, projekt Knez, M., Klemen, M., Kern, D., Alič, T., Kralj, K., Markovič, A., Pisek, S. in Stritar, M. (2012): Slika jezika. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Uspešno vključevanje otrok priseljencev /UVOP/, gra- Krakar Vogel, B. (2004): Poglavja iz didaktike književnosti. Ljubljana: diva Centra za slovenščino, gradiva Zavoda za šolstvo DZS. Kravos, V. (2010): Didaktične igre pri pouku španščine. Ljubljana: Filo- itd.), prav tako je bilo na to temo napisanih že nekaj zofska fakulteta – diplomsko delo. člankov. Kljub vsemu pa so učitelji, ko dobijo v razred Markovič, A., Kajič Kmetič, Š., Rigler Šilc, K. in Škapin, D. (1998): Sloven- ska beseda v živo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. učenca priseljenca, vsakokrat nemočni in ne vedo, Markovič, A., Knez, M., Šoba, N. in Stritar, M. (2009): Slovenska beseda v kaj naj z njim delajo. Dolgoročno bi morale tudi lokal- živo 3 a. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Markovič, A., Knez, M., Šoba, N. in Stritar, M. (2009): Slovenska beseda v ne skupnosti razmišljati o t. i. »uvajalnicah« za te otro- živo 3 b. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. ke, na katerih bi se učenci naučili vsaj osnov jezika in Markovič, A., Knez, M., Šoba, N. in Škapin, D. (2012): Slovenska beseda v živo 2. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. približno spoznali šolo in okoliš, v katerih bodo bivali Markovič, A., Stritar, M., Jerman in T., Pisek, S. (2012): Slovenska beseda in se izobraževali. Učenci priseljenci imajo različno v živo 1 a. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Markovič, A., Stritar, M., Jerman in T., Pisek, S. (2013): Slovenska beseda predznanje jezika države, v katero se preselijo, prav v živo 1 b. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. tako se motivi za selitev njihovih staršev razlikujejo Petric Lasnik, I., Pirih Svetina, N. in Ponikvar, A. (2009): Gremo naprej. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljublja- med posameznimi družinami. Učitelji morajo vzeti v ni. zakup, da so bile določene družine v selitev prisiljene, Petric Lasnik, I., Pirih Svetina, N., Ponikvar, A. in Liberšar, P. (2015): Na- prej pa v slovenščini. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakul- zato je njihova asimilacija v novo okolje težja in potre- tete Univerze v Ljubljani. bujejo dalj časa, da se naučijo jezika okolja. Pezdirc-Bartol, M. (1998): Umetnostna besedila pri pouku slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Filozofska fakulteta – diplomsko delo. V članku so bile izpostavljene določene smernice in Pezdirc-Bartol, M. (1999): Ustvarjalne metode pri obravnavi pesmi, proze in drame pri pouku slovenščine kot tujega jezika. V: Bešter načini za delo z učenci priseljenci. Pomembno je, Marja (ur.) Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika da se učenec čuti sprejetega v okolju, kamor se je (Skripta, 3), str. 51–63. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji je- zik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. priselil, učenje jezika naj bo šele na drugem mestu. Pirih Svetina, N., Ponikvar, A. (2012): A, B, C … 1, 2, 3 gremo. Ljubljana: Učenec priseljenec, ki ga bomo lepo sprejeli v svojo Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani. Štefanac N. (2015): Poučevanje slovenščine kot drugega jezika. V: Ba- sredino, se bo samoiniciativno pripravljen učiti slo- loh, A. (ur.), idr. Razvijajmo medkulturnost kot novo obliko sobivanja, venščine, saj bo imel interes za druženje s sovrstniki str. 70–73. Ljubljana: ISA institut. Vučajnk, T., Upale, B., Kelner, M. (2011): Poigrajmo se slovensko. Ljublja- in željo po usvajanju novih znanj. na: Zavod RS za šolstvo. 23 Didakta