Štev. 97.	V	Ljubljani, v četrtek, 30. aprila 1942-XX	Leto	VII.
lifcljafiaa poofilaUeaki ca agtalavaa)« italijanskega to tujega | Uredoiltv« ta oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Conoesaioaarla eacluiiva pot la pmbbliciti dl prorentenaa ttallana izvora: Uniona Fobblicite tt&liana (L A_ Milana	= Bedazione Amminiatraaione: Kopitarjeva K Lnbiana =	ed	aatera:	Uniona	Pubblicita	ttaliana	(k	A-	Milana
RpMMoM In obbonamente postale
PoStnina plačana v gotovini
II bollettino No. 697:
Vittoriose incursioni aeree su Malta, Tobruk e Alessandria
II Quartiere Generale delle Forze Armaie co-munica:
Nella zona predesertica a sud-est di Mekili 1'attacco di una colonna nemica appoggiata da mezzi corazzati e’stata nettamente respinta.
Nostri aerei da combattimento hanno effica-cemcnte mitragliato attendamenti e concentra-menti di automezzi nella zona di Tobruk,
Durante un incursione su Martuba un bombar-diere tipo »Wellington« veniva abbattuto dala di-iesa contraerea.
Sulle basi e sugli aerodromi di Malta reparti dell'aviazione germanica hanno portato a piu ri-prese la loro oiiesa colpendo e in gran parte distruggendo depositi di munizioni, oificine, barac-camenti e natanti; molti velivoli al suolo sono stati pure gravemente danneggiati e postazioni di artiglieria centrate.
Formazioni aeree dell’Asse, nonostante le avvcrse condizioni atmosierichc, hanno raggiunto Alessandria d'Egitto bombardandone intensamente il porto militare. — Steiani.
Vojno poročilo št. 697:
Zmagoviti poleti nad Malto, Tobruk in Aleksandrijo
Uradno vojno poročilo ter. 697 pravi:
Na predelu pred puščavo jugovzliodno od Me-kilija je bil takoj odbit napad sovražnikovega oddelka, ki so ga podpirala oklepna vozila. Naša bojna letala so uspešno s strojnicami obstreljevala šotorišča ter zbirališča avtomobilskih vozil okoli Tobruka. Med poletom na Murtubo je protiletalska obramba sestrelila angleški bombnik vrste Wellington.
Oddelki nemškega letalstva so večkrat zaporedoma napadli oporišča in letališča na Malti, Zadeli so in povečini uničili skladišča streliva, delavnice, lope in naprave na vodi. Hudo je bilo poškodovanih tudi veliko letal na tleh in zadete so bile topniške postojanke.
Letalski oddelki Osi so navzlic slabemu vremenu dosegli Aleksandrijo v Egiptu ter hudo bombardirali vojno pristanišče.
Ojačeni japonski nastopi v Birmi in Avstraliji
Popolna izločitev ameriškega vpliva s filipinskega otočja — Novi letalski napadi na trdnjavo Corregidor
pred filipinsko prestolnico Manilo
Bern, 30. aprla. s. Novice iz angleškega vira: Poročajo iz Mandalaya, da je položa) v Birmi zelo resen in da imajo Angleži malo upanja, da bi mogli uspešno braniti cesto, ki pelje na Kitajsko. Zdi se, da imajo Japonci v Birmi okoli 100.000 mož. Kitajci, ki so držali postojanke ob reki Zitangu 150 kilometrov od Mandalaya se umikajo, da jih ne bi zajelo japonsko prodiranje po sporedno tekoči dolini reke Salweena. Položaj angleških in kitajskih branilcev je zelo težaven, zlasti z ozirom na slabe prometne zveze. Bistveno vprašanje je letalska pomoč, "toda tudi s to imajo Angleži težave, Japonci pa lahko naglo pošiljajo letalske potrebščine po raznih vodnih in kopnih poteh.
Novice iz avstralskega vrhovnega poveljstva poročajo, da se je nad novogvinejsko luko
Port Moresbvicm in nad njeno okolico letalska vojna podvojila, ker so Japonci poslali ojače-nia v četah in v letalih na svoje prednje postojanke.
Manila. 30. aprila, s. Vrhovni poveljnik japonskih čet na Filipinih general Homma je za rojstni dan japonskega cesarja izdal razglas, v katerem pravi, da je hrabrost cesarja, japonskih častnikov in japonskih vojakov dosegla, da je bil ameriški vpliv s filipinskega otočja docela odstranjen. General izreka upanje, da bodo Filipinci razumeli pomen sedanje vojne ter sodelovali s četami japonskega cesarja za obnovitev Filipinov. Istočasno je voditelj filipinske uprave Jorge Vargas izjavil, da so Filipinci z vsem srcem praznovali rojstni dan ja-
Nemško vojno poročilo
Povračilni napadi nemškega letalstva na angleška mesta
Ilitleriev alavni stan, 30. aprila. Vrhovno nemško poveljstvo je včeraj objavilo naslednje volno poročilo:
Na Črnem in Azovskem morju so nemška letala uspešno napadla pristaniške naprave in sovjetske ladje. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča je sovražnik na nekaterih krajih povzel svoje nesmiselne napade. Nemška pehotna divizija je zavzela neko mostišče, pri čemer je sovražnik izgubil 1400 vojakov, šest oklepnih voz. 9 topov in mnogo drugega orožja.
Na Laponskem so nemške in finske čete zavrnile več sovražnih napadov. Na bojišču ob Ledenem morju so nemški lovci brez izgube sestrelili 15 sovražnih letal, od katerih jih je 14 vrste »Hurricane«.
V	severni Afriki je bil sunek britanskih čet jugovzhodno od Mekilija razbit. Letala so uspešno napadla taborišča in zbirališča angleških molornih vozil pri Tobruku ter vojaške naprave v angleški pomorski postojanki Aleksandriji.
Močne skupine- bojnih letal so hudo bombardirale vojaške naprave na otoku Malti.
gleških lovcev brez izgube sestrelili šest sovražnih letal.
Da bi maščevale angleške letalske napade na stanovanjske predele nemških mest, so skupine bojnih letal v noči na 29. april napadle angleško mesto York. Številni večji in manjši požari in eksplozije so izpričali velik uspeh tega napada.
Angleški bombniki so v pretekli noči napadli obalno ozemlje severne Nemčije. Napad je bil naperjen zlasti proti mestu Kiel. Objo? kujejo se izgube med civilnim prebivalstvom. Stanovanjske hiše. zdravilišča in kulturni spomeniki so bili uničeni ali poškodovani. Enajst od napadajočih letal je bilo sestreljenih in ob nočnem napadu na norveški obali ie sovražnik izgubil še tri druga. Poročnik Eckhardt je sestrelil tri letala in kot nočni lovec izvojeval svojo 16. zmago.
Berlin, 30. aprila, s. Glede nedavnih bojev na vzhodnem bojišču, o katerih je govorilo vrhovno poveljstvo nemških oboroženih^ sil, se je izvedelo, da so razni krajevni nemški na-
Lahka nemška boina letala so podnevi z ! padi 27. aprila na severnem odseku zmagovito
bombami in strojnicami napadla ladjedelnice na otoku Wightu in železniške naprave ob iuž-nih angleških obalah. Nad obalo Rokavskega preliva so nemški lovci iz močnih skupin an-
Začetek trajnih neusmiljenih represalij zoper angleška mesta
Nemški tisk o angleških napadih na Liibeck, Rostock in Koln
Miinchen, 30. aprila, s. Novo razdobje v letalski vojni, ki so ga sprožili Angleži z divjaškimi in nesmiselnimi napadi na nemške umetniške in kulturne spomenike, je deležno posebne razlage v listu »Munchener Neueste Nach-richten«, ki pravi: »Nora Churchillova vojna strategija sili nemško letalstvo, da posega z letalsko vojno na področje, katerega so se Nemci dozdaj kar najskrbneje ogibali, ker so spoštovali nenapisano častno letalsko postavo. Angleško letalstvo pa je začelo zbirati za svoje cilje tiste umetnine, ki predstavljajo kulturne zaklade zahoda. Letalske napade na Liibeck, Rostock in Koln oznamenjuje dejstvo, da se je nasprotnik kar najskrbneje izogibal zadevati kakršnekoli vojaške cilje ter se divjaško zagnal samo na središče mesta, kjer so seveda poglavitne zgodovinske stavbe. Njegov cilj je strahovati nemško prebivalstvo, kakor se je to pokazalo zlasti pri napadu na Rostock.
Če priznamo, da so Angleži mogli vzeti na j muho prav cilje, ki nimajo nobenega vojaške- j
ga pomena, pač pa tem večjo kulturno važnost, je odveč pripominjati, da so kraji, ki so jih pred nedavnim napadla angleška letala, bili tudi manj zavarovani in branjeni. Škoda, ki je bila prizadejana zasebni lastnini, zlasti pa narodnim spomenikom, je torej znatna. Nemčija je nekaj tednov molčala, Anglija je pa ta molk razlagala kot domneven dokaz za nemško šibkost in se je slepila z nemško nebogljenostjo. Zdaj pa je odgovoril Hitler in kar najbolj nedvoumno zagotovil, da bo Nemčija na to sramoto odgovarjala z najbolj brezpogojnimi re-
firesalijamL Nemško ljudstvo ve, da ta vrsta etalske vojne, ki jo je povzročila Anglija, ne prinaša posebnih vojaških uspehov. Ve pa tudi, da je treba dati odgovor, kakršen gre na nizkotni angleški napad, ki temelji na upanju, da je nemško letalstvo docelo zaposleno v Rusiji. Nemčija je zoper lastno voljo bila prisiljena poseči po represalijah in se ne bo dala več spraviti s te poti.
Rooseveltovi ukrepi za ureditev vojnega gospodarstva
v Združenih državah
Rim, 30. aprila, s. Ko je poslal zbornici znano spomenico o ukrepih, ki jih misli ameriška vlada izdati, da prepreči inflacijo ter dvig cen za življenjske potrebščine, je predsednik Roosevelt po radiu govoril ameriškemu ljudst \ o položaju v državi. Navajal je v glavnem misli, ki jih vsebuje že spomenica ter poudarjal, da je nujno potrebno izdati naslednje ukrepe:
1. Izvesti uspešno obdavčenje ter zmanjšati posamične in skupne dobičke.
2. Določiti najvišje cene za blago in za najemnine.
3. Ustaliti mezde.
Razprave zoper atentatorje na nemškega poslanika v Turčiji
Ankara, 30. aprila, s. Pri včerajšnji razpravi zoper atentatorje na nemškega poslanika v Turčiji von Papena, bo zaslišali dve priči, ki prebivata v hiši, kjer se je v Carigradu mudil obtoženi sovjetski državljan Kornilov. Priči sta na fotografiji spoznali obtoženca Omarja Tokata, ki je pogosto obiskaval Kornilova tiste čase pred atentatom. Ti pričevanji sta potrdili, da je agent GPU Kornilov bil v tesnih zvezah s Tokatom, ki je atentat izvedel.
4. Ustaliti cene kmečkim pridelkom.
5. Doseči večje nalaganje denarja v vojna posojila.
6. Omejiti porabo vseh bistvenih življenjskih potrebščin.
7. Zavirati nakupovanje na upanje in na obroke ter pospeševati plačevanje dolgov in drugih obveznosti.
Berlinski tisk se bavi z Rooseveltovim govorom ih poudarja, da je ameriški predsednik zdaj sam priznal, da so bile Združene države v duhu v vojni že pred japonskim napadom na Pearl Harbour. Tako je zdaj jasno potrjeno, kdo je v resnici tisti, ki je hotel vojno.
Angleško letalstvo je pri včerajšnjih napadih na nemško ozemlje izgubilo vsega 12 letal. Polovico teh so sestrelili nočni lovci, drugo polovico pa protiletalsko topništvo. Med bombniki je bilo nekaj štirimotornih.
Ameriška oblast je izdala odlok, po katerem morajo biti vsi nebotičniki ob vzhodni obali zatemnjeni od 10. nadetr. navzgor, da bi bili bolj varni pred japonskimi bombniki.
Irska delavska stranka je s 75 glasovi proti 4 odobrila nevtratnoetno politiko irske vlade.
uspeli. Navzlic blatu in nočni temi se je Nemcem posrečilo presenetiti boljševike v njihovih postojankah. V hudih bojih na nož so Nemci docela strli sovjetski odpor in boljševikom prizadejali številne izgube ter se nato polastili raznih krajev. Druge nemške edinice so po trdih bojih uničile znatne oddelke 378. boljše-viške divizije strelcev ter zajele mnogo vojakov in orožja. Živahno je delovalo tudi nemško letalstvo, ki je posebno napadalo okrog llmen-skega jezera in Sovjetom zadalo prav hude udarce. Po dosedanjih poročilih so nemški lovci na južnem odseku sestrelili sedem sovjetskih letal, dvoje drugih pa je zbilo na tla protiletalsko topništvo.
Vsa Evropa do zadnjega delavca bo mobilizirana za vojno in zmago
Berlin. 30. aprila, s. Glavni pooblaščenec gauleiter Sauckel, ki mu ie Hitler zaupal razporejanje delovnih sil, je izjavil: Vprašanje velikega politično gospodarskega prostora, ki ga danes nadzira Nemčija s svojimi zavezniki, je trdno navezano na vprašanje dela, ki naj zagotovi za bojišče kakor tudi za notranjo fronto zadostno industrijsko ter živilsko izdelavo. Gauleiter Sauckel je poudaril, da sedanji položaj zahteva neobhodno in takošnjo mobilizacijo vseh delovnih sil, torej tudi tistih človeških rezerv, ki so bile doslej puščene v nemar, bodisi v_ Nemčiji, bodisi v drugih evropskih državah, ki se na nemški strani bore proti boljševizmu in proti bogataštvu. Kar se tiče delavcev iz drugih držav, ie Sauckel izjavil, da bo Nemčija postopno povečala število tujih delavcev v tovarnah in tudi pri poljedelskih delih v Nemčiji, da bo tako zagotovila zmago Nemčije in zavezniških držav. Glede tega je Sauckel posebej dejal, da evropska vzajemnost ni samo gola fraza brez resnične vsebine."
Ameriško brodovje na Sredozemskem morju
Rim, 30. aprila, s. Roosevelt je v svojem zadnjem govoru povedal 'to, kar angleška propaganda označuje za »senzacionalno odkritje vojaških skrivnosti«. Predsednik ie namreč sporočil, da so ameriške vojne ladje že tudi v Sredozemskem morju. Povedal ie dobesedno tole: »Enote ameriške vojne mornarice se zdaj borijo v severnem in iužnem Atlantskem morju, v Ledenem morju, na Sredozemskem in Indijskem morju ter v Severnem in Južnem Tihem morju.« Dodal je: »Na Sredozemskem morju je ostal položaj isti, kakor je bil prej, toda zasluži vso pozornost.«
Ne da bi podcenjevali pomen, ki bi ga v bodoče lahko imela severnoameriška pomoč angleškim silam v Sredozemlju, na italijanski strani pripominjajo, da se lahko reče vsaj to, da doslej ta pomoč na italijanske sile ni niti najmanj vplivala. Lahko se reče tudi to. da potrebuje nekdaj mogočno angleško brodovje ameriško pomoč v Sredozemlju, če bo hotelo biti kos italijanski mornarici
ponskega cesarja in da bodo Filipini dali svoj prispevek pri ustvarjanju skupnega blagostanja v veliki Aziji.
Tokio, 30. aprila, s. Eden izmed poveljnikov japonskih letalskih oddelkov, ki so od marca meseca dalje sodelovali pri bombardiranju utrjenega otoka Corregidor ja ob vhodu v manilsko luko. pripoveduje, da so japonski letalski oddelki od prvega dne napadov bili pod ognjem vsaj štiridesetih protiletalskih baterij, ki jih imajo Amerikanci na otoku. Navzlic temu se je japonskim letalcem, naj si podnevi ali ponoči, vedno posrečilo izpolniti nalogo, ki jim ie bila določena, s tem. da so uničevali ameriške vojaške cilje na otoku. Številni oddelki žarometov so skušali oslepiti japonske pilote, ki so letali nizko, toda tudi ta poskus jih ni oviral, da ne bi poleta uspešno izvedli. Pri zadnjih napadih so Japonci zapazili. da na ameriških letališčih ni več letal, zaradi česar se jim je porodila misel, da je ameriško letalstvo zapustilo otok Corregidor in se umaknilo iz boja.
Ženeva, 30. aprila, s. Dopisnik lista »Ga-zette de Lausanne« poroča iz Londona, da je napredovanje Japoncev v Birmi vzbudilo hud nemir v angleški prestolnici. Tudi položaj na Indijskem morju povzroča Angležem resne skrbi in v pristojnih krogih se z bojaznijo sprašujejo. kje neki je zdaj japonsko brodovje z Indijskega morja, zakaj to brodovje ni dalo glasu od sebe, od kar ie pred temi tedni potopilo dve angleški križarki. Ta ustavitev pomorskih sovražnosti Angleže skrbi še boli zaradi tega, ker so prepričani, da je Indija poglavitni cilj Japoncev, ne vedo pa, v kateri smeri in kje bodo padli prihodnji udarci.
Vesti 30. aprila
Madžarska vlada je glede na zakon o obrambi! plemenske čistosti izdala odlok, po katerem se vsem judovskim lekarnarjem vzame pravica javnega obratovanja.
Iz Budimpešte poročajo, da bo na predlog ministra za nacionalno propagando v kratkem razpuščena socialdemokratska stranka, .v kateri so včlanjeni skoraj edinole Judje. Zdravstveni vodja dr. Conti je obiskal italijanska delavska taborišča v bližini Beriina. Dr. Conti je ugotovil, da je zlasti v zdravstvenem pogledu vse v vzornem redu in da se italijanski delavci v taboriščih prav dobro počutijo.
V	nemškem poslaništvu v Ankari so včeraj otvoriili muzej v palači von der Goltzu. Ob tej priliki je govoril nemški poslanik von Papen ter poudaril staro prijateljstvo med Nemčijo in Turčijo, prijateljstvo, ki je kljub sedanjim težkim časom še vedno živo in iskreno.
Posebni dopisnik agencije Stefani poroča, da je nemški letalski poveljnik v Afriki v imenu nemškega vodje podelil odlikovanje železnega križa polkovniku Brunu Montariniju v znak hvaležnosti za delo, ki ga je ta opravil pri ponovni osvojitvi Cirenajke. Pariška policija je v zunanjih okrajih pariških predmestij aretirala večje število komunističnih agitatorjev.
Iz južne Francije poročajo o velikih poplavah v bližini Bčziersa, kjer je več mestec in vasi pod vodo. Hudourniki, ki pritekajo s Pirene-jev, so pretrgali cestne zveze, odnašali mostove in poplavili precejšnjo površino vinogradov.
Iz Sofije poročajo, da je Črno morje splavilo na obalo blizu luke Careva nekaj trupel v sovjetskih vojaških oblekah. Menijo, da gre za ruske vojake s sovjetskih prevoznih ladij, ki so jih v preteklih tednih potopila nomška letala.
Združene države uradno priznavajo, da so izgubile od začetka vojne 31 vojnih ladij in 240 trgovskih ladij, od katerih je bilo 88 potopljenih v Tihem morju, 152 pa so jih potopile italijanske in nemške podmornice na Atlantskem morju.
Čungkingška vlada je objavila odlok, po katerem bo s 1. majem razglašena 6plošna mobilizacija na ozemlju, ki ga obvladuje Čangkaiišekova vlada.
Smrtne obsodbe v Nemčiji
Berlin, 30. aprila, s. Neki Hans Schneider iz Berlina, brez stalnega bivališča, je od septembra 1941 do januarja 1942 zagrešil veliko tatvin, zlasti po šolskih poslopjih, Pri velSni tatvin se je okoristil s protiletalsko zatemnitvijo. Med nekim takim podlim dejanjem je tat iz malomarnosti povzročil tudi požar v neki šoli. Posebno sodišče v Berlinu ga je obsodilo na smrt. Neki John Musseilac iz Lisse, star 34 let ter Wilhelm Meurers iz Aachena sta bila včeraj usmrčena, ker so ju obsodili na smrt zaradi vohunstva na korist neke tuje države.
Prepoved izdelovanja hladilnikov, kopalnih kadi in električnih peči
Rim, 30. aprila, a. Objavljen je bil zakonski dekret, ki s prvim majem prepoveduje zdelovanje sledečih predmetov, ki so v celoti ali pa delno iz kovin: hladilnikov za domačo porabo do 150 litrov prostornine, kopalnih kadi (parnih, na električni tok ali lesni plin), električnih" peči, radiatorjev in podobnega. Prodajanje teh predmetov, ki so bili do 1. maja že izdelani, pa je dovoljeno do
1.	julija letos. Prodajne cene teh predmetov ne smejo biti višje kot 50% nad cenami izdelovalca, označenimi v prodajnih računih, prištevši tudi vse davščine in razne pristojbine.
Predlogi, razprave in resnica o državni cesti
na Dolenjsko
Ljubljana. 30. aprila.
Najrazličnejše nasvete in predloge smo 2e brali, kako naj bi bila urejena in speljana idavna cesta iz Ljubljane proti Dolenjski. Iz teh dopisov smo sc pa morali tudi prepričati, da so nekateri še zelo slabo poučeni o tem za ves vozni promet skozi Ljubljano tako važnem vprašanju. Brali smo celo željo, naj bi državna cesta tekla po razširjenem Gruberjevem nabrežju. kar nam dokazuje, da pisec še ni opazil, kako je mestna občina ljubljanska na kupljenem Virantovem vrtu ob Sv. Jakoba mostu že podrla zid in nizko poslopje ter tako že širi to ccsto na najožjem prostoru.
Pri prelaganju državnih cest se pa moramo predvsem zavedati, da so te elavne prometne žile med seboj smotrno povezane. Zato je treba tudi pri regulaciji glavne ljubljanske ceste proti Dolenjski začeti na vsak način že na stiku obeh drugih državnih cest, ki prva vodi proti Triesteju, dru^a pa skozi Ježico proti Štajerski, oziroma skozi Šiško na koroško stran. Ta stik je sedaj urejen na križišču Ceste Viktorja Emanuela III. in Tržaške ceste z Groharjevo in Aškerčevo cesto brez večje regulacije. Trasa bodoče dolenjske državne ceste pa še ni dokončno določena, vedar je pa verjetno, da bo izpeljana tako, kakor je v imenu prebivalstva šetiakobskega okraja predlagal pisec s šifro N. H. Cesta bi torej od ure na stiku Ceste 29. oktobra s Tržaško cesto tekla po Aškerčevi cesti ali pa po Cesti 29. oktobra do Goru-pove ulice oziroma po Napoleonovem trgu, in Emonski cesti ter dalje po Zoisovi cesti čez šentjakobski most, nato pa po razširjenem Grudnovem nabrežju in Prulah ter po novem mostu čez Gruberjev kanal. Predlagana trasa ima pa nekaj zelo ostrih, pravokotnih ovinkov, ki za nagli mednarodni promet niso primerni. Tudi neobhodno potrebni podvoz pod dolenjsko železniško progo bi bil tehnično zelo težko ali pa le z izredno visokimi stroški izvedljiv, kjer je na tistem mestu talna voda zelo visoka.
Gotovo bo pa mestna občina ljubljanska skušala počasi napraviti predlagano cestno zvezo ter je zato že pred več leti začela z razširjanjem najhujših ožin in z urejanjem vozišča, prav sedaj pa je v delu razširitev začetka Grudnovega nabrežja pri mostu sv. Jakoba. Enako bo treba razširiti tudi ožino pri nekdanji Koširjevi, sedaj Stojkovičevi hiši, ki jo je pa vsaj na eni strani že razširila z odstranitvijo starega Marijinega kopališča. Šele tedaj, ko bo ta ožina dobila svoj pravilni prečni profil, bo mogoče misliti na novi most v podaljšku Prul.
Glede nadaljnjega poteka nove ceste pa še ni padla odločitev. Ali no križala progo dolenjske železnice in se bo priključila pri Zelenem hribu sedanji Dolenjski cesti, ali bo pa šla vzporedno z železniško progo po njeni južni strani, je še zelo težko vprašanje. Danes so
Športni drobiž
Teniški turnir vseh najboljših italijanskih igralcev v Firenzi Je zdaj že končan. V moškem singlu sta v zadnji igri zmagala Del Bello in Rado. V moškem doublu sta zmagala Del Bello— Cucelli nad Sada—Rado. Pri ženskah pa je bila največja senzacija, ker je igralka II. razreda Ar-tigiani premagala nekdanjo državno prvakinjo Bossi v treh setih. V mešanem doublu sta v finalni igri prišla do zmage Alliata in Del Bello. — Teniška zveza je predvsem na podlagi odigranih iger odločila in sestavila državno teniško reprezentanco, ki naj zastopa Italijo v mednarodnem srečanju z Madžari. Tekma bo kakor smo že omenili, 8., 9. in 10. maja v Budimpešti. Italijanske barve bodo zastopali tile igralci in igralke: Bossi, Cucelli, Del Bello, Quintavalle, Rado, Romanom in Sada. Moštvo bo vodil član tehnične komisije dr. De Stefani.
Nekdanji slavni boksarji se spet vračajo v areno. Med njimi si bo spet nadel boksarske rokavice bivši italijanski in bivši svetovni prvak Prlmo Carnera. Pred kratkim so ga povabili na švedsko in kakor je slišati bo konec maja res nastopil. Nasproti mu bo stal precej močni švedski boksar Richthofen.
Španski nogometni prvak FC Valencia je sprejel povabilo rimske Rome, naj pride na gostovanje v italijansko prestolnico. Tekmo so že tudi določili in se bodo pomerili 21. junija. Tudi med drugimi španskimi in italijanskimi klubi so pogajanja za prijateljske tekme.
Norveški športni vodja Egil Rechsbjorn-Kjene-rud je šel kot prostovoljec na vzhodno bojišče. Vstopil je v norveško legijo.
Kakor nemški reprezentanti, tako so tudi madžarski igralci že nekaj dni zbrani v posebnem kraju, kjer se nemoteno pripravljajo na nedeljski nastop proti Nemcem. Tekma bo v Budimpešti. Sodil bo Italijan inž. Barlassina.
pač taki časi, da mestna občina na tako velike regulacije zaradi ogromnih stroškov niti misliti ne more.
Kar se pa Uče predlagane preložitve tramvajske proge s Starega trga in Florijanske ulice na pravkar opisano novo cesto, nikakor še ni mogoče določno pojasnilo. Predvsem moramo upoštevati koristi Starega trga in Florijanske ulice ter Karlovške ceste, saj bi se davkoplačevalci z vso silo zavzeli za tramvaj, da ga ne izgube. Ali naj bi bil Mestni trg brez tramvajske zveze s Šentjakobskim okrajem, ki itak že prav neprijetno občuti premikanje gospodarskega središča Ljubljane pred glavno pošto in odtod dalje proti severu.
Že posledice samo tega premikanja si prizadeva mestna uprava omiliti deloma z zidanjem tržnic in novega magistrata na Vodnikovem trgu, na drugi strani z ureditvijo mirnega mestnega središča na nameravanem Južnem trgu, posebno pa še z zidanjem raznih zavodov v reguliranem Šentjakobskem okraju, ki naj postane prijetna stanovanjska četrt z zadovoljnim prebivalstvom. Mestna uprava bo torej v prvi vrsti skušala Šentjakobski okraj zvezati po prulskem mostu s Trnovim, ki je res potrebno tramvajske proge. Tudi je malo verjetno, da bi bila sedanja proga z zgornjega dela Florijanske ulice, s Karlovške ceste ter z začetka Dolenjske ceste preložena na Grudnovo nabrežje in Prule, saj je bolj verjetno, da bo prej ali slej narejena tramvajska zveza po Aškerčevi in Zoisovi cesti na Trg sv. Jakoba, odtod pa približno pri gostilni Lozar po novi cesti ter pri Tesarski ulici do Karlovške ceste, da bi bilo res ustreženo prebivalstvu Šentjakobskega okraja ter vsemu mestu.
Uspela uprizoritev Mascapijeve opere »Prijatelj Fric«
S Hrvaškega
Ljubljana. 30. aprila.
Mascagni je ljubljanskemu občinstvu jako dobro znan po neštetih uprizoritvah »Cavalle-rie rusticane«, opere, polne blagozvočnih melodij, ljubezni, ljubosumja in plamtečih strasti. Znan nam je kot umetnik - skladatelj življenjskih pesmi, opevajoč življenje, kakor se v živem ritmu in tempu odvija in razvija pred našimi očmi. tako kakor je, brez olefplavanja in neizmaličeno. Njegova muzika je pisana brez posebnih glasbenih zakonov in ne tvori nobene premišljene zveze. To je glasba, ki se je podala v odkrit boi osvajaču svoje dobe, velikemu Wagnerju, glasba, ki jo nam je dal Ma-scagni kot eden izmed predstavnikov mla.jiše italijanske umetniške struje, ki se je uprla osvajajoči smeri Wagnerja in njegovi »novi glasbi«. Ta glasbo je ustvarjena iz globin srca, teir je zaradi tega tudi osvojila človekovo srce,, osvojila tisoče poslušalcev in osvaja ljubitelje čiste, lepe muzike.
»Prijatelj Fric« je umotvor istega Masca-gnija; je dosledna slika pravega življenja, delo polno srčnih izlivov globoko čuteče duše. Je \ celoti mnogo mehkejši od »Cavalllerie rusticane« ali »Nerona«; je pa verna slika tistih človeških duševnih srčnih razpoloženj, ki nastanejo v urah samote, ko človek zasanja vase ter se preda utripom 6vojega srca. Zato pa je v delu mnogo topline, srčnih občutkov. Glasba ima mnogo motivov žive prirode; enkrat posname vrvenje vetra, drugikrat žubor voda,
zopet šum dreves, zc'aj ritem gibanja teles in narave.
Oporo je jako dobro pripravil mnogo obetajoči dirigent Žebre. Posebno predigra k tretjemu dejanju je bila dobro naštudirana in je zanjo žel tudi odobravanje. Režiral je delo R. Primožič, ki je svojo nalogo opravil zadovoljivo. Sicer delo samo na sebi ne zahteva od igralcev, kakor tudi režiserja nobenih posebnih težkoč in ovir; vendar je bila režija in tudi igra predvajalcev prisrčna, neprisiljena. »Prijatelja Frica« je nal jako dobro Franci. Leži mu ipartija glasovno in igralski in je z njo ustvaril prav lep lik Zelo dobro je podal sceno s Suzico v drugem dejanju. Dobra partnerica mu je bila ga. Vidalijeva v vlogi Suzice. Bila je jako dobro razpoložena ter ustrezala tako pevsko in igralsko. Posebno je ugajala v finalu drugega dejanja. Kot jako dober soigralec ljubezenskemu paril je odgovairjal »stari doktor« gda. Popova. Ugotoviti moramo, da je bila tokrat njegova izgovarjava točna in jako dobra ter je podal izvrsten lik ter popolnoma igralski in pevski ustrezal. Golobove »cigan Bepe« je dovršena odrska glasovno kakor tudi igralska figura. Posebno je s pesmijo v prvem dejanju izvrstno rešila svojo nalogo. Ostali (Dolničar, Kristančič in Poličeva) so rešili svoje naloge zadovoljivo in ustrezajoče.
Ko 6e ozremo na celotno včerajšnjo utpri-JSoritev, moramo izreči le pohvalno oceno vsem
firedvajalcem in mislimo, da bo opera doživela ep uspeh pri občinstvu.
April nam je za slovo poslal sneg
Letošnji april, kakor druga leta, je po svoje spreminjal vremensko sliko od dne do dne, od ure do ure. Preteklo soboto je bilo n. pr. iziredno toplo in lepo, dosežena je bila najvišja dnevna temperatura + 18° C, že v nedeljo pa se je vse preobrnilo. Temperatura je padla, postajalo je vedno hladneje in današnji četrtek je davi dosegel najnižjo jutranjo toploto skoraj pri ničli.
In mnogi hribčki v okolici so se pokazali v novi snežni odeji. Sneg — novinček je zapadel in pobelil mnoge hribčke, gore in planine. Včeraj okoli 6.35 so med dežjem začele naletavati prve, dosti mokre snežinke in ves dan je snežilo med dežjem. Popoldne in proti večeru pa je začelo prav pošteno naletavati. Ko bi v ravnini dalj časa močneje snežilo, kakor po hribih, bi bila velika nevarnost, da bi težki sneg, ko bi se usedel na ozelenelo drevje, na-
Eravil primerno škodo na sadnem drevju, oso-ito na češnjah, ki so sedaj že v najlepšem cvetju. Že včeraj zjutraj in dopoldne pa so prihajali vlaki iz Notranjske in Gorenjske prav pošteno pokriti s snegom na strehah. Ponoči je nehalo snežiti in proti jutru so se dvignile megle. Pokazali so se hribi in vrhovi v zapad-nem delu okolice popolnoma zasneženi. Sneg je padel prav nizko v ravnino. Mnogi hribi v go-lovškem okolju so bili zjutraj pobeljeni. Prav močno zasneženi so se pokazali Sv. Ahac, Ku-rešček, Mokre z očakom Krimom in tudi RO-rovje naprej proti Borovnici in Vrhniki je bilo vse zasneženo, prav tako jc bilo opažati visok sneg na Grmftdi in pri Šv. Katarini, sploh v Polhograjskih Dolomitih.
Zemlja je zelo namočena. Včerajšnje deževje je povzročilo, da je Ljubljanica za nekaj centimetrov narasla. V letošnjem aprilu smo imeli vsega 13 deževnih dni in je padlo okoli 90 mm dežja.
Kakšen je bil april druga leta? V letu 1940. je bilo aprila le 7 deževnih dui in prav malo dežja, kajti padlo je vsega 34.6 mm dežja. Ta ajpril je bil izredno suh. Bil je brez snega. Trikrat pa je močno grmelo, ko smo letos imeli grom že v marcu, a smo ostali brez grmenja
letos v aprilu. Predlanski april je bil prav topel, saj je bila takrat 23. aprila zaznamovana najvišja toplota + 24° C, ki je dosežena navadno v najbolj vročih poletnih mesecih. Najnižja temperatura pa je bila tisto leto zaznamovana — 2.6“ C v jutro 2. aprila. Nasportno je bil april lanskega leta izredno deževen in moker. Bilo je v 16 dneh kar 152 mm dežja. Mnogo snega ie tisto leto padlo 9. aprila. Dvakrat jc grmelo, najnižja temperatura je bila
11.	aprila, ko " je bilo — 2.2" C. Prav tako nizka temperatura je bila leto6 1. aprila zjutraj.
ElftR - Radio Liubliana
Petek, 1. maja, 7.30 Poročila v slovenščini
— 7.45 Slovenska glasba, v odmoru (8) napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Komorni zbor vodi dirigent D. M. Pijanec — 12.40 Trio Ambrosiano — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Lahko glasbo izvaja radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Šijanca — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza — 14.15 Poročila v slovenščini
— 17.15 Trio Emona — 17.35 Vaška muzika — 19 »Govorimo italijansko«, prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Znani valčki — 20 Napoved časa, poročila v slovenščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Pesmi vojnega časa — 20.45 Prenos iz gledališča Carlo Felice v Genovi: šaljivii večer, dramatična skladba v 4 dej., glasba U. Giordana — V odmorih predavanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini, po operi poročila v italijanščini.
V	okolici Djakova bodo priredili enomesečni tečaj za žensko delovno službo.
Ob obletnici inučeniške smrti hrvaških velikanov Petra Zrinjskega in Krste Frankopana je bila v Zagrebu iepa spominska slovesnost. Slovesnost je priredilo »Društvo Zagrebčanov«.
Šipudsko luko v Hrvaškem 1'nuiuiju bodo
primerno preuredili tako, da bo sposobna tudi za vefcji promet. V ta namen je bila izvršena olertna licitacija. Prav taka licitacija je bita že izvršena za popravila pristanišča v Velikem Zatonu.
Državni urad za cene in prodajo poedinih predmetov je zdaj določil tudi, kakšen zaslužek smejo imeti trgovci, ki prodajajo železnino.
V liumski veliki župi je drobnica letos še dovolj ugodno prestala zimo, čeprav je bila zima huda, liraiie je tudi primanjkovalo in še druge neprijetuosti so bile. Reči se torej sme, da je drobnica v tem delu Hrvaške dobro prezimila.
Znana hrvaška pianistinja Branka Musulin je priredila v berlinski Beethovnovi dvorani samostojen koncert, na katerem je dosegla velik uspeh. Na koncert je prišel tudi berlinski poslanik Ne-zavisne hrvaške države dr. Mile Budak. Koncert je obsegal najznačilnejše skladbe Bacha, Francka, Cassele, Chopina in Papandopula. Mlada umetnica je bila deležna velikega priznanja od strani glasbenega poslušalstva, prav tako pa so se po-iivalno izrazili o njej tudi berlinski glasbeni kritiki.
V Križevcih je posebno veliko zanimanje za spomladanski zagrebški velesejem, ki je te dni v Zagrebu. Križevčani bodo na velesejmu zastopani s svojo gospodarsko šolo. Šola bo jasno pokazala sadove svojega delovanja in pa splošen razvoj državnega gospodarstva
Kakor je odločil mostarski mestni svet bodo v drugem letu hrvaške države asfaltirali več mestnih trgov. Tudi nekatere ceste bodo temeljito popravili.
3. maja bodo v Osijeku priredili proslavo materinskega dne. Ob tej priliki bo tudi posebna proslava, ki jo bosta priredila ženska in moška usta-ška mladina. Ob tej priliki bodo zbirali tudi darove za tiste matere, katerih sinovi ali možje so padli za svobodo Hrvaške.
V hrvaški veliki župi .Gora bo najbolj revnim kmetom živina brezplačno cepljena, dočim bodo premožnejši plačali za cepljenje le najnujnejše stroške.
V treh vrstah...
Na trboveljskem koncertu, na katerem so nastopili razen orkestra še nekateri solisti, so dobili 18 tisoč mark Ob tej priliki so zaigrali na koncertu tudi trboveljsko koračnico.
V Poljanah je bilo prirejeno narodnosociali-stično predavanje. Prav tako je bila v Poljanah odprta pred nekaj dnevi šola, na kateri so že začeli s poukom, šola je zunaj in znotraj lepo preurejena.
Radovljiška občina je spremenila dosedanje živinsko sejmišče v lep park, sejmišče pa je postavila na drugem mestu izven trga. Prav tako popravljajo občinski delavci radovljiške ceste in pota.
V Mariboru se je mudil zadnje dni generalu: vodja nemškega Rdečega križa dr. Berger. Ob tej priliki je dal tudi navodila, kako naj se organizira nemški Rdeči križ tudi na ozemlju celega Štajerja.
Mariborsko glasbeno društvo bo priredilo danes klavirski koncert, na katerem bosta sodelovala tudi znana klavirista dr. Elfe in dCv;Roman Klasinc.	rvrint
N~mški gospodarski minister dr. Funk se je na pori s Koroškega in Gorenjskega ustavil tudi v Kranju Sprejel ga je mestni župan. Minister se je vpisal v zlato mestno knjigo. Iz Kranja se je visoki gost odpeljal na Bled, kjer so ga sprejele tudi številne narodne noše. Z Bleda je odšel minister na Jesenice, kjer si je ogledal velike tovarne. Bil je tudi na obisku v Kranjski gori, kjer so ga domačini sprejeli na star domač način s soljo, kruhom in žganjem. Na Korenskem sedlu se je visoki gost poslovil od gorenjskih spremljevalcev, pevsko društvo pa mu ie zapelo koroške pesmi v slovo.
Vaški večer so priredili v Park hotelu na Bledu. Na večeru je bilo tudi 'mnogo narodnih noš. Plesali so tudi domače gorenjske plese. Bilo je tildi petja in muziciranja.
Preteklo nedeljo je bilo na Gorenjskem prvo zbiranje za nemški Rdeči križ. Tej zbirki bodo sledile zbirke treh naslednjih nedelj. Denarne prispevke bo pobirala mladina. Kazen teh zbirk bosta še dve ulični zbirki ob koncu julija in ob koncu avgusta.
V celjskem Nemškem domu se vsaki teden shajajo ženske štirih celjskih karjevnih skupin in se tam uče nemške ljudske pesmi! Podobne sestanke imajo tudi po drugih krajevnih skupinah na Spodnjem Štajerskem. Mariborski dnevnik pravi k temu, da se ženske na teh sestankih pri pesmi še najlažje nauče nemščine,' če je seveda še ne znajo.
3.	maja bodo v vinogradniški šoli na Kfineli pri Ljutomeru začeli s poukom v novem letniku.
V	šolo bodo sprejeti le mladeniči, ki so dopolnili 16. leto, so -nemški državljani in člani Domovinske zveze. Pouk bo trajal do konca leta in učencem ni treba plačati nobene šolnine.
E. Wallace
ROMAN
RDEČI KROG
Njen pogled se je zastrmel vanj za dolgo časa, potem pa je obrnila svoje oči v inšpektorja.
»Morda se vam bo posrečilo prepričati gospoda Beardmorea,« s dejala. — »Bojim se, da meni to ne bo uspelo.«
»Kam greste?« je vprašal, ko mu je pokimala v slovo.
»Domov,« je odvrnila. — »Prosim vas, ne spremljajte me!«
»Joda saj nimate doma!«
»Imam pa sobo,« je dejala že ralilo nepotrpežljivo.
»Ce je pa tako, pa grem z vami,« je dejal trmasto.
Zdaj se ni več upirala in skupaj sta odšla iz dvorišča na •rosto. Niti besedice nista spregovorila, dokler nista prišla do vhoda v podzemsko železnico.
»Zdaj pa moram domov,« je dejala nekoliko bolj ljubeznivo kot prej.
»In ka) boste odslej počeli?« je vprašal. — »Kako si boste uredili nadaljnje življenje, zdaj ko imate na sebi tako velik madež?«
»Ali je res tako strašen?« je vprašala mrzla
Bila je že na pol poti do vhoda v podzemsko železnico, ko jo je zagrabil za roko in jo z divjo silo pritegnil k sebu
»Zdaj me pa poslušajte, Talija,« je dejal strastno. — »Jaz vas ljubim in vas hočem poročiti! Še nikoli prej vam nisem tega omenil. Ne bom vam dovolil, da bi izginili iz mojega življenja. Ali razumete? Ne verjamem, da ste tatica in — —!«
Zelo nežno se je oprostila njegovega prijema.
»Mr. Beardmore,« je dejala z nizkim glasom. — »Vaše vedenje je smešno in otročje! Rekli ste mi( da mi ne boste dovolilL
jaz vam pa rečem, da vam ne bom dovolila, da bi si pokvarili svoje življenje zaradi zaljubljenosti v navadno tatico. Vi ne veste nič o meni, razen tega, da sem navidezno lepo dekle, s katerim ste se slučajno srečali na deželi. Zn vas ne morem biti drugega kakor vaša mati ali pa vaša stara deviška teta.«
Ko mu je nato segla v roko, ji je zaigral v očeh porogljiv
nasmeh.	-
»Nekoč se bova morda spet srečala in do takrat bo najbrž vaša ljubezen do mene že skopnela. Zbogom!« je dejala in izginila v gnečo, še preden ji je mogel kaj odgovoriti.
X. poglavje.
VABILO RDEČEGA KROGA Talija Drummondova se je vrnila v svoje stanovanje, v katerem je stanovala še prej, preden je stopila v službo pri gospodu Froyantu kot tajnica. Očividno je bilo, da se je vest o 'njeni tatvini bliskovito razširila in prišla tudi na uho njeni debelušni gospodinji, kajti sprejela jo je zelo hladno. Talija je bila prepričana, da bi ji njena gospodinja gotovo ne dovolila vstopiti, če ne bi bila plačevala najemnine za svojo sobo tudi tisti čas, ko je bila zaposlena pri gospodu Froyantu.
Soba je bila zelo majhna in skromno opremljena. V njej je bilo čisto navadno, a skromno pohištvo. Ne oziraje se na gospodinjin hladni sprejem, je stopila v svojo sobo ter zaprla vrata za seboj. Talija je preživela zelo razburljiv teden, ko je morala sedeti zaradi tatvine malega Budhe. Iz njene obleke se je širil še neprijeten vonj hollwayske ječe. Pri vsem tem je ječa Moliva imela le prednost, katere Lexington street št. 14 ni nudila: imela je čudovito urejene kopalne sobe, zaradi tega je bilo dekle zelo hvaležno, ko se je začelo slačiti.
Talija je mnogo premišljevala. Harwey Froyant... Jack Beardmore... Njeno gladko čelo se je nagubančilo kot ob neprijetnem spominu in potrudila se je, da bi ga pozabila. Kako lažje ji je bilo misliti na Frojanta. Skoraj da ga je sovražila.
Prav gotovo pa ga je zaničevala. Cas, ki ga je preživela v njegovi hiši, je bil najgrenkejši v njenem življenju, in ta čas je bila tudi najbolj nesrečna. Jedla je skupaj s služinčadjo in se nri tem zavedala, da so njeni grižljaji prešteti in skopo odmerjeni. In tako skopo je delil hrano mož, ki je bil bogat, da bi lahko ob vsakem času podpisal ček s sedemštevilčnim številom.
»Vsaj toliko se ni spozabil, da bi mi dvoril,« je dejala sama pri sebi in se ljubko nasmehnila na prav svojstven način. Nikakor si ni mogla predstavljati Hurweya Froyanta kot ljubimca. Spominjala se je časov, ko je hodila zu Froyantom z beležnico v rokah in si vse zapisovala, kar ji jc narekoval. Pri tem jc vsepovsod iskal dokazov o malomarnosti svoje služinčadi. Podrsal je s prstom po pohištvu in iskal prahu, ki go v resnici nikjer ni bilo najti. Privzdigoval je preproge na robovih, pregledoval vsebino raznih omar in prešteval vsak teden vsebino svoje blagajne.	....
Pri kosilu si je tudi som natančno odmeril vino, prešteval je celo prazne steklenice in tudi zamaške. Bahal se je tudi s tem, da ne bi bilo mogoče iz njegovega vrta izmakniti niti ene same cvetlice, ne da bi bil on to zapazil. Cvetlice jc pošiljal redno na trg naprodaj skupno z zelenjavo, ki je rasla na vrtu zadaj za hišo. Bog nc daj, da bi mu kdo izmaknil eno samo samcato jabolko, kajti Frovant je imel neverjeten čut, ki gu je vselej povedel naravnost do okradenega drevesa.
Talija se je pri vseh teh spominih nasmehnila, in ker se je medtem že preoblekla, je odšla ter zaklenila vrata za seboj. Njena hišna gospodinja ji je sledila s pogledom, ko je stopila na cesto.
»Vaša podnajemnica se je vrnila,« ji jc rekla neka soseda.
»Da, vrnila se je,« je dejala gospodinja skoraj nejevoljno.
»Lepo reč je--------------> saj to skoraj ni mogoče! Še nikdar
do danes se mi ni zgodilo, da bi imela pod svojo streho nepoštenega človeka, ali po še celo tatico! Tokrat je bilo prvič , in tudi zadnjič, še nocoj ji bom odpovedala stanovanje.«
Uspehi zadružne ideje med državnim uradništvom
Po dvajsetletnem pionirskem delu idealnih zadružnih delavcev beleži uradniško zadružništvo častno zmago nad prvotnimi predsodki — Veliko socialno in gospodarsko delo Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev
Ljubljana, 30. aprila.
Komaj nekaj mesecev je minulo, kc smo poročali o jubileju železničarske nabavljalne zadruge, ki se je v teku let in po mnogih težavah pa tudi žrtvah posameznikov razvilo v najmočnejšo za. drugo na naših tleh, čp sodimo po številu članstva iu socialnih nalogah. To zadrugo so železničarji sicer osnovali že med |>rvo svetovno vojno, toda sedanjo obliko je dobila šele pred dobrim desetletjem Danes imamo priliko poročati o podobnem razcvetu zelo sorodne zadruge, namreč Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev, ki je prav za prav že lani praznovala dvajsetletnico svojega obstoja, vendar pa moramo šele zadnjih deset let šteti v dobo njenega sedanjega jxmcsnega razvoja, medtem, ko je bilo pprvih deset iet doba piorirstva doba idealizma, ki je končno le zmagal nad pred. sodki.
Fred dobrimi dvajsetimi leti so 6e namreč zbrali nekateri državni in samoupravni uradniki ter se posvetovali, kako bi mogli svojemu 6tanu pomagati e pomočjo zadružne ideje. Videli 60, kako 6i drugi 6tanovi, zla6ti kmečkik in delavski 6tan, pomagata na ta način, ki je tudi najbolj priroden in najbolj primeren, zakaj si torej ne bi mogli tudi javni uradniki pomagati tako. Toda 6labe skušnje, so svarile pionirje uradniške zadružne ideje pred k m takim poskusom. Malo let poprej je žalostno propadel uradniški konzum, za njim je šla v kon-kurz tudi uradniška' »Samopomoč«, kdo naj torej še verjame v novo uradniško zadrugo in to še nabavljalno! Vendar so idealisti zmagali ter ustanovili 6edanjo zadrugo, katere pomen in važnost dobro spoznavajo prav sedaj številne uradniške družine v Ljubljanski pokrajini. Prvih deset let je šlo res težko, toda ob desetletju ustanovitve je število članstva prekoračilo število prvih ti60Č. Led je bil torej prebit pred dobrimi enajstimi leti in od tedaj je bil razvoj te važne zadruge nevzdržen, nihče več ga ni mogel ovirati.
Le primerjajmo številke: leta 1931 je zadruga imela 1039 članov, za približno (v sedanji valuti) 44.000 lir skladov, povračila članom zadruge od nakupov pa 60 znašala okoli 30.000 lir. L. 1940 pa je zadruga imela že 2430 članov, za približno 250 tisoč lir skladov, 6vojim članom pa je ob letnem obračunu dala že odplačila približno 190.000 lir. Povračila ali odplačila 6e izvajajo pri tej zadrugi 6eveda tako, kakor pri vseh konzumnih zadrugah: član, ki je med letom nakupil toliko in toliko blaga, more po tem po določenem in izračunanem odstotku za toliko in toliko dobiti blaga kot nekakšne obresti za 6Voje zadružno sodelovanje, bodisi 6 članskim deležem, bodisi z nakupom. Odstotek se računa po višini letnega nakupa.
Zadruga 6e je v teku let lepo razvijala. Poleg živilskega, oziroma špecerijskega oddelka je sčasoma uvedla oddelek za manufakturo, za porcelan in steklo, za dvokolesa in šivalne stroje, uvedla je pcsmrtninsko in zadružno zavarovanje, odprla še nekatere druge oddelke in tako vedno bolj 06vobo-jevala uradniški stan od drugih vplivov Uvedla je nakupe na veliko pri pridelovalcih 6amih, da je r-ogla dajati blago svojim članom kar najbolj poceni. Večina navedenih oddelkov še vedno živahno posluje. Tudi v socialnem oziru je zadruga 6forila mnogo dobrega, 6aj je poleg zavarovanja članov uvedla tudi garantne vloge članov in za 6voje nameščence ustanovila poseben sklad, iu ni Predlanskim je za svoje članstvo preskrbela velike količine kuriva, samo lani pa na primer 3260 kubičnih metrov drv in 93 železniških vagonov premoga.
Do pred kratkim je ta zadruga poslovala na kreditnem sistemu: javni uradnik je ob koncu ali v začetku meseca plačal to, kar je njegova družina zakupila med mesecem. Ta tistem se v današnjih časih ni izkazal za praktičnega, saj je poleg drugih napak zavajal člane k prevelikemu jemanju na kredit. Sedaj je uvedeno plačevanje sproti v gotovini, stare obveznosti pa plačujejo člani po zmer-
Šmarnice
»Nasa Gospa presv. Srca«
so nanovo izšle.
Dobite jih v Ljudski knjigarni in njeni podružnici na Miklošičevi cesti 5 ali pa pri pripravljalnem odboru devetih prvih petkov na Miklošičevi c. ? (Prosv. zveza), šmarnice vam bodo najlepši spomin na devetere prve petke in na majske pobožnosti. — Kupite to lepo knjigo, dokler je je še kaj!
nih obrokih. Tako ima zadruga vedno razpoložljiva denarna srectetva na razpolago, članstvo pa V bistvu iste ali še večje ugodnosti, kakor prej, vsaj zadolžuje 6e ne preveč, temveč mora živeti varčno.
Moremo reči, da je večina javnega uradmiištva v naši pokrajini že včlanjenega v to Nabavljalno zadrugo. Staro članstvo je plačalo obratno glavnico , in 6eveda pričakuje 6edaj, ko ima tudi ta zadruga | skrbi z nabavo novega blaga, pravico do neke prednosti. Sprejem novega članstva je 6©daj zelo omejen, če ni 6pIoh ustavljen ter se dovoljuje le v izjemnih primerih.
Na današnjem popoldanskem občnem zboru te zadruge (ob pol 5. v dvorani Pokrajinske delavske zveze, bivše Delavske zbornice) bo podan obračun za pretekla leta, zlasti za lansko. Obračun bo za 6tare borce uradniškega zadružništva časten. Konec lanskega leta je imela zadruga 2645 članov, od teh pa jih je bilo 1850 kupujočih. Samo lanski promet je znašal 5,129.000 lir. Določen bo tudi odstotek povračila zadružnim članom: 4%. Ta zadruga je 6eveda tudi članica Zadružne zveze kot revizijske zveze in Gospodarske zveze kot dobaviteljice blaga.
Mnogi borci, ki 60 v delu za napredek te zadruge že osiveli, 6e bodo danes 6 pmnosom ozirali na 6voj dolgoletni trud. Kakor že pri marsikateri drugi slični ustanovi, 6e je tudi tu uresničil izrek: »Iz malega raste veliko!« In še drugo pravilo 6e je uresničilo: Idealizem pionirjev in pričetnikov gibanja v korist splošno6tii mora vedno prodreti, kljub vsem ovirami	(rj
Polefno škropljenje sadnega drevja
Po dolgi, hudi zimi odpira sadno drevje sYdIe cvetove, da zarodi in nam jeseni donese obilen sad. S pomladjo pa se prebujajo tudi raznovrstni sadni ^škodljivci, rastlinski in živalski, da nam uničijo sadni nastavek, ki je letos^ posebno obilen. Preteklo zimo ni bilo mogoče opraviti škropljenja sadnega drevja povsod tako, kakor hi bilo to potrebno. Zato Ivuno morab tem skrbneje in kar je najvažnejše, pravočasno izvesti ^ spomladansko in poletno škropljenje pred in po cvetenju. Posebno s škropljenjem pred cvetenjem, ko so brsti že odprti in vidni cvetni peclji, cveti sami pa še zarrrti, preprečujemo v Ljubljani in okolici zaradi vlažnega podnebja le z 2—3% kalifornijsko (žveplenoaipneno) brozgo nevarni in škodljivi skrlup na sadnem dreviu. škrlupovi trosi namreč prezimijo na odpadlem listju in sadju. Veter jih spomladi raznese na mlade lističe odpirajočih se brstov, kjer v rosnih in dežnih kapljah izkalijo in okužijo mlado listje da no njem in jioznejc tudi na sadju nastanejo znane pege in okvare. Škrlupovi trosi se raznašajo in kali to do konca maja. Zato je potrebno škropljenje ne samo pred cvetenjem, ampak tudi no cvetenju, ko beli cvetni lističi odpadejo, če dodamo žveplenoapneni brozgi 0.2% (200 g na 1001) apnenega arzenijata (arezina. mentola), uničimo obenem tudj grizoče živalske zajedav-ce^ pred vsemi malega zimskega pedica, zavijača. ki jKivzroča črvivost sadja in dr. Namesto zveplenoapnene brozge uporabljamo 'lahko tudi t	Vk%	Tios7>rasit, ki vsebujeta
oba baker in arzenik. Tj dve sredstvi bo pa seda j težko dobiti.
Ko so plodovi debeli kakor lešniki, sledi drugo poletno škropljenje, čez tri tedne pa še tretje, škropivo treba z dobro,škropilnico fino jaorazdeliti po listju in drevju, da ne teče od drevesa, ker bi sicer nastale hude opekline.
Ko drevje odpira brstje, se izvalijo iz. prezimujočih jajčec že tudi listne uši in bolhe, konec maja pa razni kaparji. Da se ubranimo teh škodljivcev, škropimo sadno drevje z 1% tobačnim izvlečkom ali izvlečkom mušjega lesa (kvasi j e), z 2% dodatkom mazavega (kaJlijeve-ga) mila.
Vsa, škropljenja opravlja svojim članom | Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana 1 po naročilu in po določenem nizkem ceniku. Naročila je nasloviti na podružničnega blagaj-A. Vi^lren’ffa>.Cesta v Rožno dolino 36 (tel. -3-55). elanom, ki hočejo to delo opraviti sami, pa lajJosoja podružnica ročne in nahrbtne škropilnice proti majhni odškodnini.
Sef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem je
objavil da mora vsakdo prositi deželnega svetnika v Celju, če namerava svoje zemljišče prodati ah dati v najem. Pogodbe, katerih on ni potrdil, niso veljavne.
Zenske iz Škofje Loke so zdaj 2e tretjič priredile poseben kuharski tečaj. Učile so se sodobnega kuhanja. Na tečaj je hodilo okrog 50 žena in deklet.
Papeška naročila glede posvetitev družin
Sam Zveličar je po sveti Marjeti Alakok in po raznih apostolih presv. Srca Jezusovega vabil k posvetitvi. Še vedno nas vabi po svojih namert? nikih, rimskih papežih in po škofih.
Pij X. je v avdienci leta 1907 velikemu apostolu in propagatorju teh družinskih posvetitev p. Matteu dejal: »Ti me prosiš za dovoljenje, jaz pa ti kot Kristusov namestnik zapovedujem, da obhodiš ves svet in pridobiš za Srce Jezusovo svetišče vsake družine.«
Benedikt XV. je to delo pohvalil in v posebnem pismu p. Matteu 27. aprila 1915 zapi6al, »da za sedanji čas ni primernejšega apostolata, kakor je delo za posvetitev družin.« Ob drugi priliki je rekel: »O, ko bi se vse družine posvetile presv. Srcu in izpolnjevale dolžnosti, ki jih ta posvetitev obsega, potem bi bilo kraljestvo Jezusa Kristusa na svetu zagotovljeno.«
Pij XL govori o posvetitvi družin v okrožnici o Kristusu Kralju takole; »Vsakdo ve, kako je priznavala kraljevo Kristusovo oblast in čast tista pobožna navada, da so se neštevilne družine posvetile presv. Srcu Jezusovemu.«
Pij XII. takoj v prvi okrožnici posvečuje vse svoje delovanje božjemu Srcu in nam z vznesenimi besedani priporoča, češčenje presv. Srca vprav s posvetitvijo temu Srcu. Zlhsti pa je priporočal posvetitev družin Gospodovemu Srcu pri znamenitih sprejemih novoporočencev meseca junija leta 1939 in 1940.
Besede Kristusovih namestnikov nas morajo prepričati, da je posvetitev družin res sodobna katoliška pobožnost, važno moderno duinopastirsko sredstvo, ki naj se z njimi v družinah utrjuje Kristusovo kraljestvo.
Poseben odsek za raziskovanje hranilne vrednosti živil
• Rim, 30. aprila, s. Rimski uradni list ie včeraj ob javil zakonski ukaz, ki ustanavlja za ves čas vojne in tudi še za dobo enega leta po končani vojni, na priporočilo glavnega zdravstvenega sveta, poseben prebranievalni odsek, ki bo imel nalogo skupaj z ravnateljstvom za javno zdravstvo študirati vprašanja prehrane s posebnim ozirom na hranilno vrednost živil, ki se prodajajo na domačem trgu. Notranje ministrstvo, in sicer njegovo glavno ravnateljstvo za javno zdravstvo, bo skupaj s prej imenovanim novo ustanovljenim odsekom poskrbelo v soglasju s kmetijskim ministrstvom (glavno prehranjevalno ravnateljstvo) za odredbe, ki bodo zagotovile najprimernejšo prehrano za pripadnike določenih let in za ljudi posebnega telsnega ustroja, obenem pa bo od časa do časa določilo pristojne organe, ki bodo dajali za pri-delavanje primerne nasvete. Ukaz ie stopil včeraj v veljavo.
Prijavljanje dragocenih in njim podobnih redkih kovin
Rim, 29. aprila, s. Ukaz državnega podtajnika za vojno izdelavo odreja, da je treba dati na razpolago za vojno izdelavo z vsemi obveznostmi in ugodnostmi, ki jiih določajo zakoni, vso platino in kovine iz skupine robija. iridija, zlata, paladija, irismija in rutenija (pa naj bodo čiste ali spojemke ali pa predmeti, ki vsebujejo le dele teh kovin), in Sicer vsak lastnik. Prodajanje, obdelovanje in preoblikovanje teh kovin in omenjenih predmetov se »me izvršiti izključno le na podlagi posebnega dovoljenja, ki ga izda državno podtajništvo za vojno izdelavo. Tudi vsa industrijska, trgovska in obrtniška jtodjetja, laboratoriji in znanstveni zavodi, kemične, tehnične in zobozdravnike delavnice, ki ne spadajo v okvir državnih podjetij, morajo prijaviti v desetih dneb po objavi te uredbe celoten inventar dragocenih kovin. Zraven morajo navesti, v kakšne namene rabijo posamezne kovine in cilj njihovega obdelovanja.
Zasega odpadkov pri kemičnih postopkih
Rim, 29. aprila, s. Rimski uradni list je objavil ukaz državnega podtajnika za vojno izdelavo, ki določa, da morajo vsi lastniki žlindre m žveplenega pepela, ki se dobivata pri kemičnih, topilniškin in riulniškiih postopkih, ter lastniki lužilnih kopeli, fiksirnih kopeli dn podobnega, kakor tudi lastniki občutljivih iz-ctelkov kemične dn fotokemične industrije, ka-ten vsebujejo srebro, prijaviti vse obstoječe količine industrijski zvezi do 15. maja.
listi, ki pa izdelujejo katero od navedenih snovi, pa morajo točne količine prijaviti in-dustrijski zvezi do 10. dne vsakega naslednjega meseca. Industrijska zveza bo določita način in obliko jiobiranja ostankov s srebrom in jih odpravila v obrate, ki te snovi predelujejo. Nabrano sirebro bo treba ohraniti in dati na razpolago državnemu podtajništvu za vojno izdelavo. Za drage kovine, ki bi se morebiti pri tem dobiie, pa vel jajo z izjemo srebra vsa določila, ki so bila izdana za sleherno vrsto teh kovin posebej.
UGODNA PRILIKA!
Prodamo takoj in poceni zaradi selitve v nove prostore lepo ohranjen
paviljon
Podrobnosti izveste v cvetličarni Ferant nasl., Pogačarjev trg.
Koledar
Danes, četrtek, 30.' aprila: Katarina.
Jutri, petek, 1. maja: Filip in J.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr Bakarčič, Sv. Jakoba trj 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Italijanski knlturni zavod javlja, da v četrtek, 80. aprila, ne bo nobenih pojioldanskih tečajev italijanščine.
Od trgovcev bo mestni preskrbovalni urad sprejemal odrezke živilskih nakaznic za mesec april v petek, 1. majnika od črke A do L, v soboto 2. majnika pa od M do 2. Pozneje predloženih aprilskih odrezkov preskrbovalni urad ne bo mogel upoštevati, zato pa opozarjamo vse trgovce, da se natanko ravnajo po navedenem vrstnem redu. Nakazila na odrezke za mesec maj bo začel urad dajati 4. mejnika po razporedu, ki je bil pred kratkim objavljen v ljubljanskih dnevnikih.
Priročnik terminologije bolezni za statistiko vzrokov smrti je sestavil Osrednji statistični zavod. Kraljevine Italije ter poslal nekaj izvodov tudi ljubljanskemu mestnemu fizikatu. Visoki Komisariat zdravnikom priporoča, naj se od I. majnika dalje poslužujejo te nove terminologije. — Zdravniki, ki žele novi priročnik, naj se oglasijo na mestnem fizikatu.
»Žametne copate«
so znamenit detektivski roman pisatelja Biggersa.
Knjiga stane samo 5 lir. »Slovenčeva knjižnica« vam bo kmalu zopet postregla z novo lepo knjigo »Veliki jez«. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Nizki semenski fižol — ribničan in medaljon — bo po nalogu kmetijskega oddelka Visokega Komisariata nakazoval ljubljanski mestni gospo-dareki urad ljubljanskim pridelovalcem. Interesen-ti na) vlože prošnje današnji četrtek, jutrišnji pe-^ n V soboto, torej 30. aprila, 1. in 2, maja, v sobi št. 35, v II. nadstropju mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7. V prošnji mora biti navedena velikost parcele in tej velikosti primerna količina potrebnega fižola. Pripominjamo pa, da je količina fižola omejena, ter naj bodo zato prosilci kolikor mogoče skromni.
Drevi ob pol 7 bo v veliki filharmonični dvorani koncert znamenitega italijanskega čelista Bru-nellija. Ker uživa umetnik N. Brunelli povsod, kjer je koncertiral, velik sloves, zato še prav posebno opozarjamo na nocojšnji koncert na čelu, saj so ti koncerti pri na« zelo redki. Spored nocojšnjega koncerta je naslednji: Strauss: Sonata opus 6. Pa-radisi: Siciliana. Boccherini: Rondo. Boccherini: Koncert v d-duru, z Brunellijevo kadenco. Alfano: Romunski ples. Dunkler-Brunelli: Predica. De-buzzy: Sanje. Rimski Korzkov: Čmrljev let. Na klavirju bo spremljal umetnika njegov stalni spremljevalec Richard Simoncelli. Opozarjamo, da je začetek točno ob pol 7, konec pa pred 8
MMice	VStopQic	v knjigarni Glasbene
Javne produkcije šole Glasbene Matice, Pri-
»i* ™e&ec,bo več iavn‘h produkcij šole Glasbe-ne Matice ob 60. letnici njenega obstoja. Prva produkcija bo v ponedeljek, 4. maja ob pol 6 zvečer v mah filharmonični dvorani. Nato pa bo od 8. do 15. maje propagandni teden šole Glasbene Matice pod naslovom: »Učite se glasbe«. Tekom tedna bo pet različnih prireditev, katerih natančni spored bomo priobčili v prihodnjih dneh.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Četrtek. 30. aprila ob 17.30: »Vdova RoSlinka€.
Izven.
Petek, 1. maja ob 17.30: t Konto X«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol.
Opera:
četrtek. 30. aprila ob 17: »Prodana nevester.
Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Petek, 1. maja ob 15: »Don Pasouale<. Izven. Zelo znižane cene.
S. S. van Pina
KRIMINALNI ROMAN
0’Brien si je navili sive brke in pri tem nekaj godrnjal.
»Zelo zamotano zadevo.« je dodal Vanče, »do vseh j>odrobnosti zasnovano dn vnaprej pripravljeno ter izvedeno z nenavadno vztrajnostjo in presenetljivo natančnostjo. Pobude za zločine ni moglo dati nič drugega kot peklensko sovraštvo in neko fanatično upanje. Navadno orožje v boju proti takšni zločinski blaznosti ne prinese uspeha!«
»Z družinsko zadevo?« je ponovil 0’Bnlen, ki se je bil menda zamislil v Heuthove besede. »Zdi se mi, da gre za nek neznani skletp, pokončati te Gree-nejeve. In kaj ste storili glede služinčadi?« _ Njegov glas je bi! pri tem nekam sirov in strog. »Lahko bi bili zaprli vsaj enega, da l»i časnikarjem zamašili usta.«
Markiram je brž priskočil Heathu na pomoč.
»Za vso to dozdevno nemarnost,« je dcjal^ skrajno hladnokrvno, »odgovarjam jaz. Dokler bom imel le količkaj besede, ne bo nihče zaprt samo zaradi tega, da nas ne bi kdo grajal. Ni no-
benega znaka, da bi bil kdo od slu-količkaj kriv. llemming je neškodljiva, fanatična ženska in zaradi tega, ker v njenih možganih ni vse v redu, nezmožna, da bi si zamislila, kaj šele izvedla takšne ali podobne zločine. Dovolil sem ji prav danes, da lahko gre od hiše.«
»Sicer pa natačno vemo, kje je, za vsak primer,« je hitro prijromnil Ile-ath, ko je vnaprej videl, da bo 0’Bri-en ugovarjal.
»Kar 6e tiče kuharice, o njej niti ni treba govoriti. Preveč je mirna in premehka, da bi mogla biti morilka.«
»In majordom?«
»Že trideset let eluži pri hiši in ga je stari Tobija v svoji oj>oroki liogato nagradil. Malo čuden je, to že, ne rečem, toda če bi bi! imel kakšno posebno mržnjo do Greenejevih in bi jih nameraval spraviti s tega sveta, gotovo ne bi čakal toliko let. Res moram reči,« je nadaljeval Markham nekoliko vznemirjeno, »da je pri vsakem svojem opravilu nekam čudno ■previden. Imam vtis, da Sproot dosti več ve, kakor pa govori.«
• >To>. kar vi pruyi,e o Sprootu, je sicer čisto res,« je izrazil svoj pomislek Vanče, »toda lahko se že vnaprej izključi vsaka možnost, da bi bil ka-. T koli soudeležen pri tem krvopre-litju. Preveč je razsoden in preveč previden. Morda bi bil zmožen iti streljat nasprotnika v trdnem prepričanju, da ga ne bo zadela kazen, toda zamisli iti si takšne zarote, kot je bila ta, ne, tega ni zmožen! Premalo je drzen in še zlasti premalo iznajdljiv, da bi mogel tako zločinsko pobesneti. Na vse zadnje pa je tudi že prestar za takšne stvari... prestar.«
Vanče je sam prekinil svoja izvajanja in udaril s pestjo jjo mizici.
»Glejte, to je činitelj, ki sem nanj čisto pozabil, gosjx>dje, življenjska sila. Skrivnostni uprizori tel j te žhlo-igire ima veliko življenjsko moč v sebi in poj>olno zaupunje vase. je pa tudi neusmiljeno krut, drzen in nepreviden. Imamo opravka z brezmejno sebičnostjo, neomajno vero v lastno sposobnost. Vse to je nezdružljivo s starostjo. Opraviti imamo z mladim človekom, ki je silno častihlepen in ljubi pustolovščine, prezira nevarnost in tvega vse, samo da doseže svoj namen. Sproot nima nobene teh lastnosti.«	•
0’Briem se je zasukal na stolu in dejal Heathu:
»Koga ste poslali v Atlantic Ci-ty...?«
»Dva nača najboljša policista. Ne bo nam mogla uiti.« je končal z na-
smehom, ki naj bi pomenil veliko zadoščenje.
»In za dr. Von Blona?«
Nasmeh je bil spet izrazitejši.
»Že od tedaj, ko je bil umorjen Rev je pod nadzorstvom.«
0'Brien se je zagledal v mizo in premišljeval, otresel pepel s cigare ter se potem nenadno ozrl na Mturk-hama.
»Kaj naj pomeni, Markham, tale izjava Časopisom? Kaže, da jsotrjujete domnevo o samomoru. Ali je to čisto navadno izmišljotina, ali j>a je kaj resnice na tem?«
»Nič resničnega, gospod nadzornik. Misel na samomor se upira zaradi jx>-skusa zastrupitve Ade in vsega drugega, kar je v zvezi z žalaigro pri Greenejevih.«
»Nisem istega prepričanja kot vi,« je odvrnil 0’Brien. »Omenjali ste dvom, ali je to res prava ohromelost ali ne. Vzemimo, da je jx»rnbila vse naboje, da umori prve tri otroke in »la je pripravila dve dozi strupa za ostali dve hčeri, in postavimo tudi, da je ona zadala morfij najmlajši' ter prihranila ostali strup...«
»Razumem, kaj hočete reči,« ga je prekinil Markham. »Gotovo ni mislila, da bo jx>moč tako hitro prišla, in je spričo neuspeha rajši še sama segla po strihninu, ker je obupala, da bi igro lahko izvedla do konca.«
»Točno,« je odgovoril 0’Brien in pobobnal po mizi. »Takšna razlaga je sprejemljiva in nam tudi vse razloži.«
>Da, sprejemljiva je ta razlaga,« je pripomnil Vanče z mirnim glasom, »to je že res, toda dovolite mi pripombo, da je preveč preprosta in preveč ustvarja vtis, da je bila preračunana P? navade in na naš okus. Zelo bi bil vesel, če bi bilo mogoče spre-?	° dosledno in tako mikavno
stališče,_ toda dvomim, da bi mogli spoznati da je gospa Greenejevn še mogla biti morilka, nikakor pa ne samomorilka.«
Medtem ko je Vanče spregovoiril te besede, je Heath šel iz sobe in se takoj spet vrnil. 0’Brien je pravkar začel na vso moč zagovarjati svojo razlago, ko ga je narednik nenadno prekinil:
»Nima pomena razpravljati. Tele-fonično sem vprašal za mnenje dr. Do-rerausa, ki je zdaj končal z mrliškim ogledom, in mi je zagotovil, da stanje susice in otrplost mišic na nogah popolnoma izključuje ne samo možnost, da bi stara gospa mogla hoditi, pač pa tudi, da bi 9e sploh mogla premakniti.«
»Moj Bog!« je vzkliknil Markham, ki je kot prvi spet spregovoril, »toda Ada jo je vendar videla na hodniku.«
»Res je,« je živahno odvrnil Vanče, »tu ie rešitev uganke. Morda morilec ni bila oha, toda ključ do te skrivnosti ie prav gotovo neznani ponočni bralec.«
»Ada je zelo natančno videla, da je bil* ona.« je oporekal Markham.
Žalost in veselje
Besedilo priredil Mirko Javornik
Andrejčkov
Risal Jože Beranek
 *
580.
Roparjem, ki so se »Lastovice« mislili polastiti z zvijačo, je spodletelo. Kmalu ni bilo o džunkah več sledu ne ne tiru. Drugi dan po boju so z »Lastovice« zagledali pred sabo obrežje, z grmičevjem poraslo, dalje v notranjščini pa je bilo videti temne gozde.
581.
Zadrgnili so jadra in ladjo ustavili. Tedaj je izza enega pripeljal čolnič, v katerem so bili trije ljudje. Ko so zagledali »Lastovico«, so čoln naglo zavrnili, da se je pre-veznil. A kakor bi trenil, so bili spet na vrhu in čoln naravnavali.
Roman v slikah
's
%
/2
r
m
582.
Alešu se je vse to čudno zdelo, zlasti, ker so neznanci brž spet izginili. Z nekaj možmi je odveslal k bregu. S puško v roki je šel tam iskat divjačine. Zagledal je lepega fazana, ki pa se mu je umikal globlje in globlje v goščavo, da je Aleš kmalu zašel daleč od tovarišev.
Kako je s človekovim smislom za čas
Svojevrstni poskus dveh ameriških profesorjev v predzgodovinski
podzemski votlini
Dva ameriška znanstvenika z vseučilišča v Chicagu sta zadnjič naredila zanimiv poskus. Hotela sta ugotoviti, ali ima človek kaj smisla za čas ali nič. Za takšne poskuse vsak kraj seveda ni primeren. Treba si je bilo izbrati prostor, kjer se ne bi videlo, ali je zunaj dan ali noč, ali pa inor-da še celo kakŠšna ura. V popolni temi in brez ure naj človek dokaže, ali je sposoben pravilno preceniti čas, oziroma ali ima smisel zanj. Tista dva ameriška profesorja sta si za svoj zanimivi poskus izbrala neko temno prazgodovinsko podzemeljsko jamo v državici Kentucky. Šla sta vanjo ter poskusila svojo srečo. Predvsen} bi bila rada vedela, če se da brez ure in v zaprtem podzemlju ugotoviti, ali je zunaj dan ali noč.
Ljudje, ki so v kakšni nesreči bili vsaj za nekaj časa obsojeni na popolno temo ter bili docela odrezani od ostalega, zunanjega sveta, so pripovedovali, da se jim je čas, ko so bili v tisti neprostovoljni »temnici«, zdel cela večnost. Vpliv teme na njih duševnost, groza, strah ali samo brezdelje jim je vzelo smisel za čas:minute so se jim zdele dolge kot ure.
Vseučiliška profesorja iz Chicaga pa sta se prostovoljno podala v podzemlje. Vzela sta s seboj razne instrumente in seveda tudi živil in drugih" potrebnih stvari. Šla sta torej v tisto podzemeljsko jamo z zavestjo, da se jima ne more nič hudega zgoditi in jima zato ni bilo treba prestati nobenega strahu ter biti v negotovosti, kaj bo z njima. Okoliščine so bile zanje čisto drugačne, kot pa pri tistih, ki so se po kakšni nesreči nenadno znašli kje pod zemljo, morda zasuti kje v kakšnem rudniku ali podobno.
Čim se jima je zazdelo, da je zunaj nastala noč, sta se vlegla k počitku, ko pa sta se zbudila, sta smatrala, da je zunaj gotovo že dan ter sta si privoščila zajtrk. S pomočjo aparatov, ki sta jih bila prinesla s seboj v podzemsko votlino, pa sta pozneje ugotovila, da je bila tedaj, ko sta se prebudila in zajtrkovala, ura šele deset zvečer!
Iz svoje prostovoljne temne ječe v podzemlju sta prišla tedaj, ko naj bi po njunem trdnem prepričanju poteklo sedem dni. V resnici pa je mi-
Prepoved izdelovanja šivalnih strojev v Ameriki
Po poročilu, ki ga italijansko časopisje prinaša iz Buenos Airesa, bo v Združenih ameriških državah od 15. junija dalje prepovedano izdelovati jNalne stroje in njih nadomestne dele. Tovarne, v katerih zdaj takšne stroje delajo, bodo tako preuredili, da bodo v njih lahko izdelovali vojaške potrebščine.
nulo od tedaj, ko sta odšla v podzemsko jamo delat te svojevrstne, res »ameriške« poskuse, samo pet dni in pol. Uštela sta se v enem samem tednu torej kar za poldrag dan ali 36 ur. Lahko sta se torej prepričala, da nimata bogve kako izbornega smisla oziroma čuta za ocenjevanje časa. Kakor so pokazali pozneje nijuni registrirni aparati, ki sta jih bila vzela s seboj v votlino, sta spala povprečno vselej po pet do šest ur. Približ-
no dvanajst ur sta bila potem pokoncu, nakar se ju j« od utrujenosti spet lotil spanec.
Dan v večni temi pod zemljo je potekel po tem takem precej drugače kot zunaj, na zemlji.
Opisani poskusi so dokazali, da se ne smemo preveč zanesti na svoj čut za čas in da ne smemo misliti, da je res že pozno zvečer, če smo zaspani. Drugi poskusi pa so že prej pokazali, da na splošno ljudje kratke časovne presledke lahko brez ure kar po umu točno precenijo, to samo po dolgih in vztrajnih vajah. Zdi se, da bi bilo temeljite vaje treba še prav posebno, če bi hoteli svoij čut za precenjevanje časa izuriti tako močno, da 6e tudi pri celem dnevu ne bi dosti ušteli in bi vsak trenutek vsaj približno lahko povedali, prav tako »po umih«, koliko je ura-
Strah avstralskih voda
MoLjki psi niso samo krvoločne nevarne zverine, pač pa tudi zelo koristni
Avstralci so tudi precej zviti ljudje, kakor dokazuje tale zanimivi primer. Kadar kdo pade v morje, ali kadar zagledajo kje v bližini morskega psa, imajo to navado, da vržejo hitro v morje kak bel predmet, na katerega morski pes postane takoj pozoren in pri tem na človeka, ki je padel v vodo, kar pozabi, oziroma se ne zanima več toliko zanj.
Iz jeter pridobivajo olje in insulin
Morski pes pa ni samo nadvse krvoločna in človeku nevarna, pač pa tudi v marsikakšnem oziru zelo koristna žival. Njegove plavuti veljajo pri Kitajcih za pravo poslastico in morske pse Kitaijci vprav zaradi njih- največ love. Iz jeter morskih psov pridobivajo olje in insulin, njih koža pa služi v najraznovrstnejše industrijske namene. Iz vseh drugih delov njegovega telesa pa pridobivajo izboren gnoj.
Kdor se je kdaj vozil po vodah okrog Avstralije, je lahko opazil, da j« tam izredno mnogo morskih psov, toliko kot morda nikjer drugod. Sydneyska občina je zaradi nevarnosti pred morskimi psi izdala ukaz, da morajo lastniki kopališč postaviti pred temi svojimi napravami železne pregraje, kajti pogostokrat Se je že zgodilo, da so morski psi pograbili kakšnega kopalca in ga raztrgali. Takšne pomorske železne ograje pa so seveda stale precej tisočev funtšterlingov.
V	Avstraliji je vsako leto precej takšnih ljudi, ki se jim kopanje konča v žrelu morskega psa... Pred nekaj leti se je v bližini avstralske obale potopila manjša ladja. Od 120 ljudi, kolikor jih je bilo na krovu, so jih mogli rešiti le 65, druge pa so vse raztrgali morski psi.
Omembe vredno je tudi dejstvo, da morski psi le redkokdaj napadejo avstralske domačine. Stvar razlagajo s tem, da so te morske zverine precej kratkovidne in da zeto ne opazijo temnih predmetov, ki 6e potapljajo v morje.
Papir so prvi poznali Kitajci
Med evropskimi narodi pa so ga prvi začeli izdelovati Italijani
Da so med vsemi narodi na svetu Kitajci prvi poznali 'papir, o tem so si vsi učenjaki, ki se ukvarjajo s takšnimi stvarmi, že edini. Različnega mnenja pa so glede tega, kdaj so Kitajci papir začeli prvič izdelovati in uporabljati. Nekateri pravijo, da so Kitajci poznali papir že v drugem stoletju pred Kr., drugi pa trdijo, da šele v drugem stoletju po Kr. Vnavzkriž so si torej kar za štiri stoletja.	_
Tajna izdelovanja papirja je potem s Kitajskega prešla k Arabcem po tako imenovani »poti svile«. S Kitajskega so namreč že v prejšnjih ča-
sih dobivali Arabci in tudi nekateri drugi narodi kitajsko svilo, potem pa je šel isto pot s Kitajskega tudi papir, oziroma umetnost njegovega izdelovanja. Tajno izdelovanja papirja so Arabci dolgo časa skrbno prikrivali, da zanjo n^ bi zvedeli še drugi narodi, saj je vsaka posebnost dosti več vredna, če drugi zanjo ne vedo, oziroma če se jim zdi čim skrivnostnejša. Arabci so se tega dobro zavedali in zato res ni čudno, da so evropski narodi šele po križarskih vojnah začeli tudi sami izdelovati papir. Naučili so se te umetnosti pri Arabcih, čeprav to ni bila arabska iznajdba,
Strahovit orkan v Združenih državah
Buenos Aires, 29. aiprila. 8. Predvčerajšnjim popoldne je silovit orkan skoraj popolnoma razdejal mestece Ernest Hill v Združenih državah. Bilo je pri tem kakih eto mrtvih in 250 težko ranjenih, več ato pa lažje poškodovanih. Ker je vihar porušil tudi prometne zveze, še ni bilo mogoče dobiti poročil o okoliških krajih, zdi se pa, da so v Talatu tudi že našli trupla pe*ih žrtev. Vlada je izdala odlok o uvedbi nasjlepa sodišča na tem področju, v kraje, nad katerimi se je razdivjal siloviti tornado, pa so tudi že prispeli številni oddelki reševalcev, zdravniki in bolniški strežniki. Za zdaj še ni mogoče reči. koliko žrtev in škode je povzročila ta huda nesreča, ker je mnogo trupel še vedno pod razvalinami. Oeeni letal leta nad prizadetimi kraji.
Veliko tihotapstvo z zlatom v Bolgariji
Sofija. 29. aprila, s. Policija je prišla na sled veliki skrivni trgovini z zlatom. Tri največje sofijske trgovce 60 priieli, zaprli ter takoj obsodili vsakega od njih na dve leti zapora ter 800 000 levov denarne globe Drugi dve osebi, ki sla nosili zlato čez srbsko mejo, so tudi prijeli in zaprli. Slednjič se Je zvedelo še da so bolparski Cariniki obubofe garsko-lurški meji zaplenili dva zaboja, ti n katerih ni bilo napisano, kdo ju pošil ja in kam Bila, pa sta polna zlatnikov v celotni vrednosti nad 15 milijonov levov. Zlato je država zasegla.
Bušmani najlažje prenašajo vročino
Na splošno pač drži trditev, da so najmanj občutljivi za mraz tisti narodi, ki žive visoko na severu, kajti hudim zimam so se bili že privadili. O tej njihovi odpornosti proti mrazu pač nihče ne dvomi, prav tako pa je skoro samo po sebi razumljivo, da so najbolj odporni proti vročini ljudje, ki žive v deželah okrog zemeljskega ravnika, recimo v Afriki. Zdaj pa se je našel nek učenjak, ki je hotel še točneje ugotoviti katero je tisto ljudstvo ‘na zemlji, ki vročino še lažje prenaša. Pravi da so to bušmani, ki žive v Afriki.
V	podkrepitev te svoj« trditve navaja primer, ko je skupina bučmanov zdržala celih sedem dni ob vročini 50 stopinj, ne da bi lmelf kapljico vode. Nihče od njih v tistih sedmih dneh ni niti zbolel, kaj šele da bi umrl.
pač pa kitajska. V Evropi pa so prvi začeli izdelovati papir Italijani, pozneje pa so se tega naučili Španci, Francozi, Nemci in Nizozemci.
II	III	II11111	1	unij	1	iiiiiii	"ii	g	iiiiiiii	iiiiiii ii	|
L	p1 in	bil	1		1 n	mm iiiiiii		I	Iiiiii	mm iiiiiii 1!	1»,
9
II 24
J. RENARD
ROMAN GRDEGA OTROKA
Pograbi jo za spodnji del in jo potegne v kletko. Okoli vratu ji zaveže poveismo iz slame, da jo spozna, če bi se iamu-zniJa. Jagnje ji je sledilo. Ovca žre in hrusta kakor pila. ja-genček stoji trepetaje na svojih mehkih nogah, poskuša piti, tarija. Gobec mu pokriva tresoča se žolica.
»Pa mislite, da bo kaj prijaznejša z njiim?« pravi Korenček.
»Da, kose bo za zdravila,« pravi Pajol. »Težko je povrgla.«
»Kar vztrajam na svoji misli,« meni Korenček. »Zakaj ne l>i zaupali jagenčka začasno kakšni drugi ovci?«
»Ne bi ga marala,« reče Pajol.
Zares, iz vseh štirih kotov staje iprihaja in se meša blejanje, vabi k pitju in zveni Korenčku enolično na uho, a ga jagnjeta tenko razločijo, tako da hiti vsako naravnost k vimenu svoje matere.
»Tu,« prav« Pajol, »nihče ne ugrablja tujih otrok.«
»Čudno,* pravi Korenček, »da imajo te volnene kepe takšen družinski nagon. Kako naj si ga razlagamo? Morda tako dobro vohajo.«
SSkoraj bi rad katero zaklal, da bi videl.
Globokoumno primerja J j udi z ovcami in bi rad vedel za fme vsakega jagenčka.
Medtem ko jagnjeta poželjivo pijejo, pa ovce mirno in brezbrižno žvečijo, čeprav jih jagnjeta suvajo z gobcem v boke. Korenček opazi na dnu korita za vodo nekaj koščkov verig, obročev od koles, stairo lopato.
»Snažno korito imate!« pravi hudomušno. »Cotovo skrbite za to, da dobe vaše ovce dovolj železa v kri!«
»Mislim da,« pravi Pajol. »Saj tud;i ti uživaš kroglice!« | Ponudi Korenčku vode, naj jo poskusi. Da postane še krepkejša, meče vanjo, kar mu pride pod roke.
»I-Iočoš klopa?« pravi.
»Rad,« pravi Korenček, ne da bi prav vedeli, kako in kaj. »Hvala vnaprej.«
Pajol pobrska po gosti volni najbližje ovce in pograbi z nohti rumeno, okroglo, tolsto, sito, neznansko debelo žival. Paj°^ meni, da bi dva takšna klopa požrla otroško glavo kakor češpljo. Spusti ga Korenčku na dlan in mu naroči, naj ga vtakne bratu ali sestri za vrat ali v lase, če 6e lioče smejati in pozabavati.
Klop se je že zganil, že se loteva kože. Korenček čuti,,kako ga ščemi po prstih, kakor bi padala 6odra po njih. Kmalu ga ščemi že v zapestju, kmalu že v komolcu. Zdi se mu, da je klopov čedalje več, da mu bodo odžrli odko do komolca.
Naj bo kakor koli, Korenček ga stisne. Zmečka ga in si obriše dlan na hrbtu najbližje ovce, ne da bi ga Pajol opazil.
Rekel bo, da ga je izgubil.
še za hip posluša Korenček spokojno blejanje*, kij polagoma ponehava. Vsak čas se bo slišallo samo še, kako čeljusti počasi žvečijo 6eno.
Na grabljišču visi vozniški plašč z obledelimi progami. Zdi se, da čisto snm čuva ovce.
Boter.
Včasih dovoli gospa Lepicova Korenčku, da obišče svojega botra in da celo 6pi pri njem. Korenčkov boter je star, osoren mož, samotar, ki preživlja 6voje dni na ribjem 'lovu ali v vinogradu. Za nikogar ne mara, samo Korenčkom dobro izhajata.
»Si prišel, pokovec?« pravi.
»Da, boter,« pravi Korenček in ga nič ne poljubi, »si mi pri-! pravil palico s trnkom?«
| »Bova oba izhajala z eno,« pravi boter.
Korenček odpre vrata v skedenj in vidi, da ga njegova palica čaka. Tako ga njegov boter vsakikrat potegne, a Korenček žo ve, kako je s to rečjo, in nikoli ne zameri. Ta posebnost starega možakarja komaj kaj moti njuno razmerje. Kadar pravi »da«, hoče reoi »ne«, in obratno. Gre samo za to, da se ne zmotiš.
»Če ga to veseli, mene nič ne moti,« si misli Korenček.
In tako ostajata dobra tovariša.
Boter, ki skuha ponavadi samo enkrat na teden za ves teden,	pristavi	Korenčku na čast velik lonec fižola s poštenim
kosom	slanine	in	prisili Korenčka,	da izpije za začetek dneva
kozarec nemešanega vina.
Potem gresta lovit ribe.
Boter sede kraj vode in strokovnjaško odvija svojo vrvico. S težkimi kainni pritrdi svoje mogočne palice in lovi samo večje ribe, ki jih zavija kar sproti v prtič, kakor bi povijal dojenčka.
»Predvsem pazi,« je rekel Korenčku, »da boš vzdignil palico samo takrat, ko se bo zamašek trikrat potopil.«
Korenček: »Zakaj trikrat?«
Boter: »Ko 6e prvič potopi, ni še nič: riba poskuša. Ko se potopi	drugič,	gre	že zares: prijela	je. Tretjič je pa zanesljivo:
ne bo	ti več ušla.	Človek nikoli ne	potegne prepozno.«
Korenček lovi najrajši piškurje. Sezuje se, stopi v vodo in z nogami taca po peščenem dnu, da se voda skali. Nesvini piškurji prihite in Korenček potegne vsakikrat katerega iz vode, kadar koli vrže' trnek vanjo. Komaj utegne vsakikrat zaklicati botru:
»Šestnajst, sedemnajst, osemnajst...!«
Ko zagleda boter sonce nad temenom, se vrneta domov h kosilu. Korenček se mora basati z belo fižolico.
»Ni je boljše jedi na svetu,« mu pravi, »ampak hočem, da je dobro skuhana. Rajši bi grizel staro motiko kakor pa jedel fižol, kj hrusta pod zobmi ali ga čutiš kakor šibro v jerebičji peruti.«
Za Ljudsko tiskarno t Ljubljani:	Kramarič	-	Izdajatelj:	Inf-	Sodja	-	Urednik:	MIrK	o	Javornik	-	Rokopisov	ne	vračamo	-	»Slo.	e	n	skl dom. izhaja oh delavnih „t> ,? - Mn
sečna naročnina 6 lir. za inozemstvo 13 Ur — Uredništvo; Kopitarjeva ulic* 6/111 - Uprava« Kopitarjeva ulica 6. Ljubljana - Telefon Uev. 10-01 do 40-*» _ Podružnica, |\o*c mesto