Listek.
57
tak na veliku čast poštenja izvisil i t. d. i. t d. — izvisati iter. ad. izvisiti: Habd. ad. 343 vsaki kteri samoga sebe izvlsa hoče ponižen biti. — izvi-šavati iter. ad. izvisiti: Kovačič Kemp. 203 ova milošča . . . človeka od ze-melskeh na ljubiti nebeška izvisdva. — izvlseri kot adj. erhaben: tCovačič Kemp. 206 toliko je izvlsenja ova milošča da . ." . i. t. d. — izvlšenost die Erhabenheit: Mat. 2,19 vu takve izvisenosll i oblasti nas ne gledf z okom srditem, i. t. d. — izvoljinje: Zagr. 1.254 drugo znamenje izvoljenja za diku nebesku je ovo: ... — izzidati erbauen : Habd. mar 455 lepu cirkvu izsida. 408 na onom mestu cirkvu izzldzu (,izzigyu'). — izgdnjka f. das Rathsel Gašp. 4.724 pravo ne zeznate doklam mi ne izgonite onu staru izganjku negda od prejakoga Samsona gostom svojem postavljena. — ydbolka f. zavoj pri presnem vretenu. — jatmenica in ječmenica neko debelo sladko jabolko. — jadovlten = jadovit Zagr. 1.630. —¦ jddrka f. =: jedro: Vranic rob. 1.84 kad bi (Robinzon) ovu lupinu odprl bil, došel je do jedne jako sočne jddrke. — jdgodek m. im<§ prascu. — jahač pravijo petelinu. — jdhlica f. die Hechel, glej ahla Vranic rob. 1.145 najzadnič jahljaju ga (Ion) čez jahlice doklam čisto predivo ostane. — jahljati hecheln, glej: jahlica. —jdker jakra m. luknja na hlevu skozi katero se seno meče, staj. — ad janar: kadar težaki kopljejo, tisti, ki ukazuje kako široko imajo kopati, zove se jandr, a pravec, v katerem kopajo, zove se jtln, a jdniti je kopati po janu. Varaždin. — jandracona f. Andreaspfel, neko sladko jabolko. —¦ jdrika = jarica (kokoš). — jdrmen m. pulicarica dvsenterica. — jašprišt m. Erzpriester. —
(Dalje prihodnjič.)
M.    Valjavec.
LISTEK.
Gluhonemi. Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. Spisal Anton Riulez, učitelj v goriški gluhonemnici. 25 slik. V Gorici 1894. Tiskala in z. »Goriška tiskarna* A. Gabršček.  341   str.  — Več o  tej znameniti knjigi prihodnjič.
Slovanska knjižnica. V 29. snopiči čitamo zopet nekaj ndrodnih pripovedek iz Soških planin, katere je zbral in napisal A, G. Motivi teh pripovedek so sicer do malega znani, vender je zanimljivo videti, kako jih preprosti narod uporablja in veže v nove pripovedke. V obče je zbirka lepa, sosebno »Štrijon« nam je jako prijal, želeti pa bi bilo, da bi bil g. pisatelj iz estetiških ozirov ali popolnoma izpustil dno pripovedko o Mevščtu, (str. 38,) ali pa jo vsaj primerno ublažil. Marsikaj je v nji tak6 robatega, da ni ravno v prilog lepemu štivu. Tudi drugje bi bilo ^emtertja dobro zameniti nekatere malo lepe izraze, najsi žive v narodni govorici: »vlačugarsko motovilo«, »krevsalo krevsasto« str. 7., »mrha mrhasta« str. 47., »mlinarjev trebuh je crknil« str. 56. — V jezikovnem pogledu bi omenjali,  da je pač bolje  reči namesto   »ona nima  časa*   (str.  9.)