Poštnina plačana v gotovim.
Slo/emki
Pivi strokovni list za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. * Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ulica 4 — Telefon št. 196
hmeljar
Leto x.
Celje, 12. maja 1939
Štev.10
Bodo res krčili?
Ponovno smo že pisali o iem, da je zelo važno za svetovno hmeljarstvo, kako bo rešila svoje hmeljarsko vprašanje Nemčija. V svojih starih mejah je to vprašanje prav dobro uredila, kar pa ji je bilo mogoče le zato, ker je večino vsakoletnega pridelka porabila domača pivovarska industrija in zato cene hmelja v Nemčiji niso bile prav nič odvisne od gibanja cen na svetovnem trgu. Po priključitvi obsežnih hmeljarskih predelov iz Češkoslovaške k Nemčiji pa bo pridelala Nemčija mnogo več hmelja, kakor pa ga more sama porabiti. Morala bo hmelj v večjem obsegu tudi izvažati, na svetovnem trgu pa se cene hmelju ne dajo diktirati. Zato bo morala Nemčija vprašanje svojega hmeljarstva na novo urediti. Najenostavneje bi seveda bilo celokupno površino nasadov toliko skrčiti, da bi zopet večino vsakoletnega pridelka lahko porabili doma. Toda s krčenjem ne gre tako lahko, tudi v Nemčiji ne. Za prisilno krčenje se že prej niso mogli odločiti ter je skušali doseči le z nagradami. Tudi sedaj se še niso odločili za ostrejše mere in sploh še ne za izdatnejše skrčenje površine nasadov. Sicer se o tem mnogo govori in piše, toda dela pa se drugače.
Kakor posnemamo iz raznih poročil, hočejo namreč v Nemčiji predvsem docela ukiniti hmeljarstvo tam, kjer sploh ni bilo dosti razvito, kakor n. pr. v bivši Avstriji. Na ta način pa se bo celokupna površina nasadov kaj malo znižala in bo že treba bolj globoko zarezati, da bo kaj izdalo.
Zadnji čas poročajo zopet, da bodo morali skrčiti nasade tudi hmeljarji v tistem delu bivših čeških okolišev, ki je pripadel Nemčiji in je že odrejeno, da mora vsak hmeljar za 40 % skrčiti največ jo površino nasadov, ki jo je kdaj imel. To krčenje bi se moralo izvršiti najkasneje do 15. aprila 1939, in kdor je do 1. oziroma 10. IV. površino nasadov skrčil, kakor je predpisano, bo dobil na-
grado ali odškodnino, in sicer 2,50 din za vsako rastlino. Kdor pa je že prej skrčil svoje nasade za več kakor 40 %, mu ni treba krčiti in prav tako ne tistemu, ki že ima ali pa bi imel po skrčenju manj kakor 2850 rastlin. Če kdo ne bo hotel krčiti, ga bodo k temu prisilili in še kaznovali.
To je navidez že prav globoka zareza in marsikdo bo na prvi pogled mislil, da se bo površina nasadov v nemškem žaieškem okolišu skrčila skoro za polovico. Toda, če začnemo računati, se kaj hitro prepričamo, da je to le navidez in da se bo površina nasadov tod dejansko kaj malo ali pa prav nič skrčila. Le računajmo!
HMELJARJI!
Vsak kmetovalec in še prav posebno hmeljar mora vedeti, da je najcenejše tisto gnojilo, ki prinese največ koristi, a to je
ČILSKI	S
najboljše dušičnato gnojilo, ki se trosi spomladi za gnojenje vseh kulturnih rastlin, posebno dobro pa deluje pri hmelju.
• Okoli vsake korenike hmelja je treba potrositi po 1 žlico čilskega solitra takoj, ko hmelj odžene iz zemlje. Drugi enaki obrok je treba dati h koncu maja in morebiti tretji, če je to potrebno, h koncu junija ali v začetku julija.
Torej s porabo le male količine tega gnojila dosežemo obilen uspeh.
Nova pošilj.ca čilskega solitra je prispela dne 15. marca 1.1. naravnost iz Chile na Sušak, in to v navadni in granulirani obliki.
Čilski soliter prvovrstne kakovosti se dobi po ugodni ceni pri Kmetijski družbi v Čelju in Mariboru, v trgovini J. Krašovic in I. Vizovišek v Žalcu ter M. Krašovic v Braslovčah.
Vagonske pošiljke in vsa potrebna navodila pa razpošilja I. Cerinič, Karlovac.
Celokupni okoliš Žalec je imel največjo površino nasadov v letu 1929, ko je znašala 13.362 ha. Če to površino znižamo za 40 %, to je okroglo 5345 ha, sme ostati še 8017 ha. Ker pa so površino nasadov iz leta 1929 že prej skrčili tako, da je znašala lani le še 8806 ha, bo treba torej skrčiti le še za 789 ha. Dejansko pa najbrže niti za toliko ne. Od skupnega okoliša Žatec je namreč ostalo 3145 hektarov še vedno na Češkem, kjer za enkrat ne nameravajo prav nič krčili. Poleg tega je prej postajalo hmeljarstvo vedno močnejše v češkem delu okoliša Žatca in so po tem sodeč od leta 1929 dalje krčili površino nasadov predvsem v nemškem delu okoliša. Zato je zelo verjetno, da se bo v nemškem žateškem okolišu našlo sedaj prav malo hmeljarjev, ki največje površine nasadov v letu 1929 niso že prej skrčili za sedaj predpisanih 40 %. Seveda ni izključeno, da so nekateri skrčili mnogo več in drugi toliko manj, ki bodo zato sedaj morali krčiti, vendar je prav lahko mogoče, da se bo lanska površina nasadov skrčila v najboljšem primeru le za nekaj sto hektarjev. Sicer bodo verjetno sedaj po priključitvi celokupne ČSR k Nemčiji raztegnili določbe glede krčenja nasadov tudi na še ostale okoliše bivše ČSR, vendar bo tudi v tem primeru treba skrčiti le največ 1000 ha, ker se je površina nasadov že doslej znatno skrčila. Največja je bila v letu 1929, ko je znašala 17.264 ha, dočim je lani le še 11.385 ha, po 40 % skrčenju pa bi imela 10.359 ha.
Kakor iz navedenega sledi, je zaenkrat vse bobnanje o obsežnem krčenju nasadov v Nemčiji in celo v okolišu Žatec le pesek v oči. Naši južni bratje imajo dober pregovor, ki pravi, da se cesto tresejo brda, rodi pa se le majhna miš. Zdi se, da bo prav tako tudi tukaj, in da se Nemčija za enkrat še ni resno odločila za izdatnejše krčenje površine svojih hmeljskih nasadov. Vsaj iz prednjega računa moremo tako sklepati.
Spametoval se je
Kdo neki? Ej, eden od tistih, ki so še ostali osamljeni razmetani po širni naši lepi domovini. Saj se menda še vsi spominjate na tista nora leta — oprostite, če jih tako imenujemo — ko so bile cene hmelju nekaj let res prav lepe in je vse hitelo saditi hmelj. Daleč izven meja našega strnjenega hmeljskega okoliša so takrat kar čez noč vstajali novi nasadi hmelja iz zemlje. Vsi so bili prepričani, da bodo obogateli pri hmelju in marsikomu je šla prav zato kmetija na boben. Celo oblastveno so tedaj pospeševali širjenje hmeljarstva in povzro-
čili s tem veliko gospodarsko škodo. Kaj kmalu 'je namreč prišlo razočaranje in preklicano draga je bila ta šola. Velike investicije so šle po vodi, nasadi hmelja so izginjali eden za drugim in le sem ter tja je še kateri, ki se je poprijel bolj v malem, kljuboval zato nekoliko dalje in morda zaenkrat še kljubuje vsem naravnim zakonom.
Da, tako je bilo tedaj. Eden za drugim se je spametoval — in se še bo, kajti hmeljarstvo se drži le v strnjenih okoliših in še tu je treba vztrajnosti, garanja in previdnosti, da se vzdržiš. In eden od teh trabantov našega okoliša se je zopet spametoval. Bil je tudi naročnik našega lista in ga sedaj odpovedal, ker ga ne rabi več. Ker je pismo, ki nam ga je poslal ob tej priliki, prav zanimivo, bo prav, če ga priobčimo, saj ime itak moramo zamolčati. Mož piše namreč dobesedno takole:
»Slavni gospodje, Vas lepo pozdravim in se odpovem hmeljarskemu strokovnemu listu, ker hmelja ne obdelujem več, ker se premalo zasluži pri njem, zastonjskega dela pa se ne zmanjka. Imam velike vinograde, rajši vinograde bolj obdelujem, če vino ostane, ga pijemo, hmelj pa še dobra stelja za živino ni. — Zbogom. — F. A. K., 23. V. 1938.«
Dobro se je odrezal, kaj ne da? Pa ima popolnoma prav in v njegovem pismu je mnogo več resnice, kakor bi kdo mislil na prvi pogled. Ni hmelj za povsod. Za nas hmeljarje v strnjenem okolišu mora biti, ker drugega nimamo, ker smo navezani nanj in moramo živeti ob njem, pa naj bo že potem dobro ali slabo. Vi sosedje tam zunaj, ki pridelujete rujno vinsko kapljico, imate bogate gozdove, prostranejše njive in travnike, dobro urejeno živinorejo ali sadjarstvo itd., vi pa pustite hmelj in ne kalite še nam vode! Hmelj je kopriva. na kateri se še celo mi opečemo, čeprav smo je vajeni in za njo že bolj neobčutljivi. Ne more eden vsega in to tudi ne bi bilo pravično. Čuvajte in gojite to, kar imate, hmelj pa pustite nam, ki smo izključno nanj navezani! Če se mešate v hmeljarstvo, škodujete v prvi vrsti sebi, obenem pa seveda tudi nam. Vsak naj ima svoje, pa bo pošteno in prav na vse strani.
Tako se je torej zopet eden spametoval, pa se bodo tudi še ostali. In čim prej store tako kakor F. A. v K., tem manj škode bodo trpeli. Seveda pa bo tudi našemu hmeljarstvu to le v korist. Sicer pa je že zadnji čas, da dobimo hmeljarski zakon, s katerim se bo vsaj polagoma omejilo hmeljarstvo res le na strnjene hmeljske okoliše, kajti tista nora leta, ko je vse drvelo in potem tako klavrno propadlo s hmeljem, se ne smejo ponoviti nikoli več.
Vprašanja in odgovori
I. M. iz V.: V svojem hmeljskem nasadu sem opazil na vršičkih hmeljskih trt zapredek s sivočrnim črvom. Črv se je najprej zaril v trto blizu vrha in vrh se je odlomil. Kateri črv je in kako ga preženem?
Odgovor:	V zapredku ni črv, ampak mala,
temnosiva goseničica, bržkone tista, ki je povzročila v avgustu rjave »ocvirke« na hmeljskih kobulah, kakor tudi mnogoštevilne črvojedine na slami koruze. Gose-niča je najbrže ličinka prosene vešče, ki je kot ličinka prezimila v zemlji ali med razpokami hmeljevk. Sedaj objeda vršičke, katerega je treba vsakega pogledati in gosenico uničiti.
Razno
Srednjeevropska hmeljarska konferenca je bila sklicana za 22. aprila 1.1. na Dunaj. Seje so se udeležili zastopniki Nemčije, Francije, Jugoslavije in Poljske. Na njej so med drugim sklenili: l.da se prenese sedež Srednjeevropskega hmeljarskega urada za prihodnji dve leti iz Žatca v Monakovo, 2. da se stabilizira površina hmelja v vseh državah, 3. da se vsako leto skliče konferenca SHU pred hmeljsko sezijo, na kateri bi se pogovorili o skupnih smernicah glede hmeljskih cen na svetovnem trgu v vseh državah, ki izvažajo hmelj.
Obvezno zatiranje škodljivcev hmelja je vpeljano v Belgiji. Vsa hmeljišča morajo škropiti zaščitno proti peronospori z bakrenimi sredstvi, in sicer prvič v aprilu, ko se pojavijo kuštrovci, drugič takoj, ko odžene hmelj stranske panoge, in tretjič v cvet; poleg tega je treba vse kuštrovce takoj potrgati in sežgati. Prav tako je treba škropiti takoj zoper uši, kakor hitro se pojavijo. Vprašanje je, kako se bo ta obveznost obnesla. Vsekakor je bilo v Belgiji že svoj čas odrejeno prisilno zatiranje divjega hmelja, vendar to ni imelo skoraj nobenega uspeha.
Nemčija ima največ hmeljskih nasadov in je sedaj tista država, ki bo pridelala največ hmelja, in to izključno samo žlahtnega hmelja. K površini hmeljskih nasadov v okoliših stare Nemčije z 8246 ha je prišlo po priključitvi sudetskih krajev še 7264 ha, in sedaj po priključitvi celokupne ČSR sploh vsi nekdanji češki hmeljski okoliši, tako da ima sedanja Nemčija skupno 19.780 ha hmeljskih nasadov. Za Nemčijo ima največjo površino nasadov Amerika, ki pa ima le nekaj nad
13.000	ha.
Belgija je uvozila lani skupno 21.118 stotov hmelja, in sicer 6874 stotov iz bivše CSR, 5086 iz Nemčije, 3347 stotov iz Poljske itd. Štajerskega hmelja je uvozila Belgija lani razmeroma zelo malo, ker ji je bil predrag; Belgija kupuje namreč predvsem cenejši hmelj in ni izbirčna glede kakovosti.
Konsum piva v Litvi se dviga. V letu 1937 so izpili v Litvi 117.990 hi piva, kar je za 34.830 hi več kakor v letu 1936.
Svetovni pridelek hmelja je po sedanji cenitvi mednarodnega kmetijskega instituta znašal lani na150.850ha okroglo 600.000 stotov proti 638.930 stotov na 52.344 ha v letu 1937. Površina nasadov je bila torej lani manjša le za 1494 ha, pridelek hmelja pa za 38.930 stotov.
Tekom zadnjih let se je proti peronospori na hmelju odlično obnesel
NOSPERAL (ob 21)
Kljub naraščajočim cenam bakra, ga dokler traja zaloga, dobite po isti ceni kakor lani pri
HMELJARSKI ZADRUGI V ŽALCU
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina; Stanje hmeljskih nasadov je različno. V nekaterih hmeljiščih se je rastlina že dvignila na opore do 1 m ali več, v drugih se šele nanje napeljuje. V legah, ki leže blizu drevja, so se pojavili v večji množini bolhači, proti katerim hmeljarji uporabljajo obrambna sredstva. Hladno vreme zadnjih dni ni ugodno za hmeljsko rastlino, želeti bi bilo zanjo več dežja in potem več toplote.
Nemčija: Rez hmelja je končana in hmeljarji v splošnem napeljujejo žico. Hladno podnebje ne ugaja hmeljski rastlini. Pojavili so se v znatni množini bolhači, na vlažnih legah pa letos izredno zgodaj tudi peronospora. — Tržišče je ostalo nespremenjeno. Hmelja iz leta 1938 in 1937 ni več na razpolago, zato je oživelo povpraševanje po starejših letnikih.
Francija: Tržišče je mirno, cene so nespremenjene. — Izvozili so v 1938. letu 5483 stotov hmelja.
Belgija: Tržišče je oživelo. Zanimanje je že za letošnji pridelek v predprodaji ter je že prišlo do več zaključkov po 20 din za kg.
Anglija: Večina angleških pivovarn je prijavila HMB svoje potrebe za prihodnjo sezono, ki so se povečale. Uvozilo se je v prvem polletju letošnje sezije, to je od septembra 1938 do februarja letošnjega leta 18.433 stotov hmelja proti 20.487 stotov v isti dobi lanskega leta.
Amerika: Tržišče je mirno in cene so ostale nespremenjene. Živahno je zanimanje za letošnji domači pridelek v predprodaji ter je prišlo tudi do več zaključkov po 18 din za kg.
Za dobro voljo
V šoli.
Učitelj: »Pomnite, otroci, ribe zelo hitro rastejo.« Janezek: »Da, gospod učitelj! Moj stric je oni dan ujel eno in vselej, kadar pripoveduje o njej, je za deset centimetrov daljša.«
Vse so videli.
Tine: »No, kako se vam je dopadlo v Ljubljani?« Tone: »Prav lepo je bilo, saj smo vse videli. Žena cerkve, hčerka trgovine, jaz pa gostilne.«
Ljubitelj gledališča.
Janez: »Ali rad poslušaš opero?«
Tone: »Ne, imam raje dramo. Če zaspim, me vsaj godba ne zbudi.«
'II TMIIIIII-mm—
Hranilnica Dravske banovine
Celje — Ljubljana — Maribor
Pupilarno uaren zauač. Obrestouanje najugodnejše.
Za vloge in obresti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh na važnost
GNOJENJA!
Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil:
RUDNINSHI SUPERFOSFflT 16% in 18% KOSTNI SUPERFOSFflT KMF18/19% FOSFATNO ŽLINDRO 6/10/18%
razen teh dobavljamo:
MEŠANA GNOJILA, ZLASTI KAS KOSTNO IN APNENCEM MOKO
nadalje imamo stalno na zalogi:
KALIJEVO SOL 40% ZA GN03EN3E ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE
Vsa navedena gnojila prodajamo po na j nižjih dnevnih cenah
Vprašanja in naročila na:
TOVARNO KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D.
ali njeno podružnico v Celju
Izročajte denar
v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh.
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
Iv lastni palači pri kolodvoru)
Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje lo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo.
Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.
o prejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi, lastni palači na voglu
Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice