-   222   -
Kako kevžeh, smoliko in pljučnico
pri konjih ozdravljati.
Kevžeh , smolika in pljučnica so navadne konjske bolezni pozimi. Nadjamo se , gospodarjem vstreči, če jih nekoliko podučimo, kako ž njimi ravnati, de bo prav.
Kevžeh je popačena beseda po nemški Kehl-sucht, v Bohinu ti bolezni tudi herče pravijo, morebiti od herčanja, ki se pri bolnih konjih od težke sape sliši.
Smoli k a (Druse ali Druse) , ktero semtertje tudi vozger, žlezo imenujejo, je dobra slovenska beseda, ker se iz predertih ognojenih bezgavk med čeiustmi so-krovca , smoli enaka, cedi.
Pljučnica (Lungenentztindung) je prisad na pljučah.
Vzrok vsih teh bolezin je prehlajenje konj. Konj dobi sicer pozimi gostejši in debelejši dlako, ki mu je kožuh pozimi, vunder se lahko prehladi na več viž — če je po težkim delu ali po naglim jahanji poten, in če po tem na mrazu ali clo na vetru pod milim nebam stati mora, — če je stala premerzla, — če je premerzle vode piti dobil.
Mladi konji eo posebno kevžhu in smoliki podver-ženi, in čeravno ni res, de bi vsako zebe moglo to bolezin prestati, je vunder gotovo, de ga ni skorej konja, ki bi te bolezni ne bil imel.
V nekterih letinah je pa vreme samo po sebi tako, de kevžeh in smolika, kakor kužni bolezni, konje napadate.
Prehlajenje je pa vunder poglavitni vzrok imenovanih bolezin. Vtisnite si, gospodarji! ta vzrok dobro v spomin, de varjete svoje konje prehlajenja, zakaj iz prehlajenja izvirata kevžeh in smolika, — po tem pa postane konj lahko smerkov (rotzig) , ki se ne da vec ozdraviti. Po pljučnici pride lahko nagla smert, ali pa ne duha (Dampf),po kteri konj sicerberž ne cerkne, pa za celi čas svojiga življenja hira in ni za nobeno rabo več.
Zdej poznamo vzrok teh bolezin, — na dalje moramo pa tudi poznati sedež, lastnosti in znamnja teh bolezin.
Kevžeh je bolezin nosnic in sapnika, to je, geria , po kterim živina sope ali diha. Sapnik (Luft-rohre} je dolga . okrogla cev, ktera se za nosnicami začne in po celim vratu noter do pljuč seže, in se kakor drevo v 2 veji v pljučah razcepi. Po nosnicah in po sapniku se vozi vedno zrak v pljuča, kjer se njegovi obstojni deli v podobi gazov s kervijo mešajo , kri oživljajo in malin življenja gonijo. Kar ni za življenje več , pahnejo pljuča , ki so kakor meh, po sapniku nazaj.
Nosnice, sapnik in p 1 j u ča so skozi in skozi s žlezno kožo (SchleimhautJ prevlečene — in v ti žlezni koži nosnic in sapnika je sedež tiste bolezni, ktero kevžeh imenujemo. To je treba nar poprej vediti, de se ve mesto bolezni iskati in bolezin potem tudi umno ozdravljati.
Druga reč, ktera je vediti potrebna, je, de se zve: v čim ta bolezin obstoji, ali kaj de je kevžeh?
Kevžeh je v začetku prisaij (Entzundung)? pri
kterim prisadu se žlezna koža nosnic in sapnika vname; ko ta prisad kake 3 ali kakih 5 dni terpi, se preverže v žlezljino ^Schleimabsonderung), pri kteri konju iz nosnic žlez teče, ki se iz vnete žlezne kože cedi. Ker smo pa že zgorej razložili, de je sapnik do Ig" a cev, in ker ni vselej celi sapnik vnet, ampak včasih le nosnice in pervi kos sapnika, včasih polovica, včasih pa tudi celi sapnik noter do pljuč, tedaj vsak lahko spozna, de ni vselej ta bolezin enako huda, ampak de je različna  po  razširjenju prisada.
Razun razširjenja prisada je pa bolezin tudi po tem manjši ali hujši, če je prisad hujši ali manjši. Včasih je prisad zlo razširjen, pa ni hud — dostikrat pa se primeri, de je pa prisad le na majhnim prostoru, pa je silno hud.
Na razširjenje prisada se mora tedaj od ene strani, od druge pa na silnost prisada gledati. Po tem se ceni nevarnost bolezni, po tem pa se tudi ravna ozdravljanje.
Zdej veste, dragi bravci! v čim de kevžeh obstoji; to zapopasti ni treba velike učenosti.
Zdej se moramo tudi pomeniti, v čim de smolika obstoji ?
Kevžeh ali včasih le sam nahod je oče smolike.
Smolika je prisadna otekljina tistih bezgavk, ki so med čeiustmi. Te bezgavke se pa ne prisade, ako niso poserkale iz nosa ali iz sapnika nekoliko tiste žleze, ki se je po prisadu semkaj stekati jela. Iz nosa in iz sapnika grejo neizrečeno tanjke cevke, ktere serkalce imenujemo, k bezgavkam med čeiustmi, in odlože tukaj, kar so tam poserkale. Če je to, kar odlože, preveč, de bezgavke tega prekuhati ne morejo, — ali če jim je sicer škodljivo — po tem zbole bezgavke, se vnamejo, in oteko, — in če se prisadna otekljina ne da pregnati, se začnejo bezgavke gnojiti, ali pa terde gerče postanejo, ktere se včasih še dajo pregnati, večidel pa ne.
Na tem pa tudi ni nič ležeče; zakaj v smo liki ali v gerčah ne tiči nevarnost bolezni — ampak v nosnicah ali sapniku.
Iz nosnic izvira tista neizrečeno huda bolezin, po kteri konji smerkavi postanejo, ne pa iz o teki ji ne bezgavk ali iz smolike, ktera sama po sebi clo nic nevarnosti nima.
Nevedni ljudje se spodtikajo le na smo lik i, ker ne vedo, de le v nosnicah in v sapniku tiči vsa nevarnost!
(Konec sledi.)
List 52.
Kako kevžeh, smoliko in pljučnico
pri konjih ozdravljati.
(Konec.} Naši bravci zdej vedo sedež kevžha, smolike in pljučnice, in poznajo nekoliko njih na turo. Vediti pa nadalje morajo, de, če te bolezni predolgo terpe , se preveržejo v druge, ki se teško ali cl o ne dajo ozdraviti. Ce kevžeh in tako imenovana n e dol ž na srn o lik a (gutartige Driise) čez 2 ali 3 tedne terpite, greste te bolezni radi v nevarno in nalezljivo smoliko, od ktere je le ena stopnja — in konj postane smer ko v (rotzig). Pri sad na pljučnica pa, če se o 3 ali k večimu o 5 dneh ne potolaži, in če se'kri, ki pijača vtopiti žuga, s pušanjem iz pljuč ne spravi, se preverže v mnoge bolezni, ki po prisadu nastopijo, kakor: pljučna terdina, persna vodenica, pljučna gnjilina, čemi prisad.
Zdravnik je vselej bolezni bolj vesel, če je nova in še le malo dni terpi; vstraši se je pa, če že delj časa terpi; in zakaj to ? Zato ker prisad (Entziindung), če je ravno hud, se da vselej lože vkrotiti in ozdraviti, kakor njegovi nasledki.
Kakšne pa so znamnja prisada sploh ?
Prisad sploh ima 5 znaminj, če ni hud, — če je pa hud, ima 6 znaminj.
1. znamnje prisada je, de je prisadni del bolj ru-deč; — 2. znamnje je, de je bolj vroč; — 3. znamnje je, de je boleč; — 4. znamnje je, de je otekel, in 5. znamnje je, de prisadni del svojih natornih opravil ne opravlja tako, kakor jih v svojim zdravim stanu opravlja, postavim: oči ne vidijo, noga šepa, želodec ne kuha i. t. d.
"V
Ce prisadni del pred našimi očmi leži, je lahko te znamnja spoznati; je pa prisadni del v životu skrit, je že več zdravniške vednosti potreba, de se te znamnja razločijo in spoznajo.
Ce je prisad hud, stopi k imenovanim peterim znamnjem[še šesto — namreč vr o čn i c a (Tieber). Znamnja vroč niče so: živina postane klaverna , žalostna: pobesi ušesa; jed ji prav ne diši; blato in voda ne gre poredama od nje; večidel nastopi mraz, po mrazu pa vročina po celim truplu ali le po nekterih krajih života, drugi so mer zli, — žila bije veliko hitrejši, namesti 40krat v eni minuti bije 50, 60, 70^ 80-—clo lOOkrat in še večkrat po sili bolezni.
Kevžeh in smolika sta navadno brez vroč-nice, — pljučnica pa je vselej z vročnico sklenjena.
Kako se spozna smolika? — Smolika v začetku kaže vse znamnja prisada: žlezna koža v nosnicah je čez in čez bolj rudeča in gorka, zato je tudi sapa, ki iz nosnic pride, bolj vroča,—ker žlezna koža nosnic bolj ali manj oteče, se sliši, de konj težji diha; v pervim nastopu prisada postanejo nosnice suhe in nič mu ne pride iz vnetih nosnic; kmalo pa se začne, večidel iz obeh nosnic, žleza cediti, ki je v začetku bolj redka, po tem od dne do dne bolj gosta, in večidel o 10—14—21 dneh spet neha.
Kmalo pa, ko je začela žleza iz nosnic teči, so začele bezgavke med čelustmi prisadno otekati; bezgavke so tedej otekle, bolj alimenj;so vroče, in boleče, tako de konj tudi ne terpi rahliga ošlatovanja. Kakih 5, 7, 10 dni je prisad v bezgavkah, po prisadu pa, če ni bilo moč otekljine razdeliti, se začno bezgavke gnojiti, se predero ali jih zdravnik predere. Vse to samo po sebi ni nič hudiga, če sta le v nosnicah prisad in žlezljina jenjala. Če tudi kaka medčelustna bezgavka ter da ostane, ne de to konju nič; le znamnje je, de je konj smoliko prestal, ktera pa konja večkrat napasti zamore.
To so poglavitne znamnja tako imenovane nedolžne smolike;   sicer  se pa tudi primeri,   de včasih
konj bolj klavern postane, jesti neha, včasih pokašlja. Pa ti prikazki večidel o 3 dneh jenjajo , če ni smolika s kevžham sklenjena*
Smolika pa ni vselej nedolžna in kratko ter-peča, ampak dostikrat je nevarna, kužna in dolgočasna, in konj s tako smoliko ježe bolj ko na sredi pota, smerkov postati.
v*                                                                                                                                        _
Če smolika čez 4 tedne terpi (dostikrat pa se poprej), če prisad nosnic zgine , in namesti prisada se v nosnicah le posamesne rudeče pike ali lise prikažejo; — če to, kar iz obeh ali večidel le iz ene nosnice teče, ni več enako gosta, bela ali belorumenkasta žleza, ampak zdej gosta, zdej redka, rujavkasta, zelenkasta sokrovca, včasih cio kervava in tako ojstra , de dlako in kožo na žnabljih ogloda, — takrat se vstra-ši! Nedolžna smolika se je v nevarno in kužno pre-vergla , — preč s takim konjem v bolnišnico , če imaš še drujih v stali!
Kevžehje po natori bolezni smoliki enak; tode pri kevžhu seže prisad čez nosnice v sapnik, za to konj s kevžham pogostama kašlja, sapnik ga boli, posebno če gerlo le nekoliko z roko stisneš; kmaio začne konju tudi žleza z nosnic teči; jed se mu tudi večkrat ostudi in konj s kevžham rad glavo nekoliko pobesi ali vrat bolj naravnost in mirno derži, zato ker ga boli. Kevžeh terpi večidel nar menj  14 dni.
Pljučnica je prisad na pljučih s hujši ali manjši vročnico, nikoli pa ni brez nje. Konj s pljučnico postane silno klavern in žalosten, glavo in vrat pobesi; mirno na enim mestu, kakor perbit, stoji in se rad ne gane, ker ga sapa teži; stoji pa s sprednjima nogama saksebi ali saj eno spred postavi, de si tako persi enmalo raztegne, in pljučam, ki so s kervjo nalite, veči prostor naredi, težko sope, tako de se dihanje večkrat sliši in nosnice široko odpira, sapa je vroča; nič ali clo malo je; pije rad zavolj vročnice; clo nič se ne vleže, ampak vedno stoji noč in dan; stermo ali žalostno gleda, oči so bolj rudečkasta, ravno take so tudi nosnice; blato gre poredkama od njega, scav-nica je bolj rudečkasta, volu enaka; žila bije 50, 60, 70, 80krat ali še večkrat v eni minuti (na no trajni strani čelu s t nar lože žilo ošlataš in jo šteješ, če uro v roko vzameš); serce na levi strani pers se le malo ali clo nič ne čuti. Pljučni prisad terpi le 3, k ve-čimu 5 dni, in se potem preverže, kakor smo gori rekli, v druge bolezni, ki so silno nevarne.
Tako smo razložili poglavitniši znamnja , iz kte-rih se imenovane bolezni spoznajo. Poznanje bolezni je perva potreba za umno ozdravljanje.
Ki bo po teh znamnjih bolezin spoznal, bo po um-niga zdravnika poslal in na pomoč poklical, ker le tisti, ki se je umniga ozdravljanja učil, je v stanu tudi prav ozdravljati.
v
Ce pa umnima zdravnika nima pri rokah, se bo naših podukov deržal, in če bo natanjko vse to razločil in storil, kar mu svetjemo, si bo v potrebi tudi pomagal.
Kako pa te bolezni ozdravljati, nam prostor današnjih Novic ne pripusti — torej bomo to v pervim listu prihodnjiga leta razložili.
—   226   —