REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2010 KAKOVOST ZRAKA V SLOVENIJI V LETU 2010 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Ljubljana, julij 2011 Izdajatelj: Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje Vojkova 1b, Ljubljana Spletni naslov: www.arso.gov.si E-naslov: gp.arso@gov.si Urad za hidrologijo in stanje okolja: Jože Knez, direktor urada Sektor za kakovost zraka: mag. Tanja Bolte, vodja sektorja Urednica: mag. Tanja Bolte Avtorji: Agencija RS za okolje: mag. Andrej Šegula, mag. Tanja Bolte, Tanja Koleša, Bojan Rode, Zorana Komar, Marijana Murovec, dr. Gregor Muri, mag. Drago Groselj, mag. Tanja Cegnar, Andrej Hrabar, Manca Štrajhar, Mateja Gjerek Fakulteta za matematiko in fiziko, Katedra za meteorologijo Ljubljana: dr. Rahela Žabkar, Marko Rus Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana: dr. Franc Batič, dr. Klemen Eler, dr. Boris Turk Gozdarski inštitut, Ljubljana: Petra Kajdiš Institut Jožef Stefan, Odsek za znanosti o okolju, Ljubljana: doc.dr. Zvonka Jeran, dr. Darja Mazej, Janja Smrke, dr. Zdenka Šlejkovec Sodelavci: Marinka Lešnik, Anton Planinšek, Darko Turk, Peter Pavli, Janez Rus, Janez Debeljak, Tilen Čepar, dr. Janja Turšič, Irena Kranjc, Judita Burger, Slavica Tratnik, Barbara Ropotar, Karla Hrovat, Marjetka Vrankar, Slavica Šerjak, Jana Radinja, Miha Korenčan Kemijske analize: Kemijske analize delcev PM10 in PM2.5 ter kemijske analize padavin je opravil Kemijsko analitski laboratorij Agencije RS za okolje Kemijske analize živega srebra v zunanjem zraku in v padavinah na merilnem mestu Iskrba je opravil Institut Jožef Stefan, Odsek za znanost o okolju Kvantitativno določitev vulkanskega prahu je izvedel Zavod za gradbeništvo Slovenije, Oddelek za materiale, Laboratorij za kamen in agregat Kartografija: Petra Krsnik Fotografije: mag. Albert Kolar, mag. Andrej Šegula, dr.Gregor Muri, mag. Drago Groselj, Tanja Koleša, mag. Tanja Bolte, Roman Kocuvan, Marijana Murovec Priprava podatkov iz drugih merilnih mrež: Elektroinštitut Milan Vidmar Mestna občina Ljubljana Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Salonit Anhovo ISSN 1855-0827 Deskriptorji: Slovenija, zrak, kakovost zraka, žveplov dioksid, dušikovi oksidi, ogljikov monoksid, ozon, delci, težke kovine, lahkohlapni ogljikovodiki, kakovost padavin, emisija Descriptions: Slovenia, air, air quality, sulphur dioxide, nitrogen oxides, carbon monoxide, ozone, particulate matter, heavy metals, volatile organic compounds, precipitation quality, emission Spoštovani, Publikacija se posveča pereči temi kakovosti zraka, ki je posebno v zadnjem času postala zelo aktualna. Onesnaženost zraka je posledica tako človekovega delovanja, kot tudi naravnih dejavnikov, v veliki meri pa na kakovost zraka vplivata relief in seveda meteorologija. Agencija RS za okolje je vodilna slovenska institucija, ki opravlja strokovne, analitične in upravne naloge s področja okolja na državni ravni. Naše poslanstvo je med drugim spremljanje stanja onesnaženosti okolja in zagotavljanje kakovostnih javnih podatkov; v ta namen razpolagamo z ustrezno merilno mrežo in laboratoriji. Če želimo ohraniti dobro kakovost zraka, potrebujemo kakovostne podatke in podrobne informacije. Eden od virov so zagotovo podatki monitoringa zunanjega zraka, ki ga izvajamo na Agenciji RS za okolje. V pričujoči publikaciji je prikazano stanje kakovosti zunanjega zraka v Sloveniji, trendi skozi leta, omenjeni so tudi nekateri možni načini ukrepanja za izboljšanje stanja. Podrobneje so prikazana posamezna onesnaževala, nekatere zanimive vremenske situacije in razlogi za povišane koncentracije. Publikacijo namenjamo širši javnosti, saj se zavedamo, da upravljanje in varovanje zraka ne omogoča le politika, pač pa z umnim ravnanjem lahko veliko pripomoremo tudi posamezniki. Zrak potrebujemo vsi, je dediščina, ki jo je potrebno skrbno varovati. Brez jasne in odločne akcije za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka bodo zaradi posledic bolezni današnjega časa trpeli tudi naši potomci. Brez zraka ni življenja in ni zdravja! Dr. Silvo Žlebir Generalni direktor Agencije RS za okolje V S E B I N A UVOD ....................................................................................................................................................... 1 POVZETEK ............................................................................................................................................. 2 SUMMARY .............................................................................................................................................. 4 1. ZAKONODAJA .............................................................................................................................. 8 1.1. Zunanji zrak ...............................................................................................................................................9 1.2. Padavine .................................................................................................................................................... 11 2. MERITVE KAKOVOSTI ZRAKA NA STALNIH MERILNIH MESTIH ........................... 13 2.1. Merilne mreže in nabor meritev ............................................................................................................. 14 2.2. Merilne metode in kakovost meritev ...................................................................................................... 19 2.2.1. Opis merilnih postopkov in merilne opreme ......................................................................................... 19 2.2.2. Umerjevalni laboratorij Agencije RS za okolje..................................................................................... 23 2.2.3. Kemijsko analitski laboratorij Agencije RS za okolje .......................................................................... 26 2.3. Rezultati meritev ...................................................................................................................................... 34 2.3.1. Žveplov dioksid ..................................................................................................................................... 34 Emisije SO2 (leto 2009) ............................................................................................................................. 34 Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom ............................................................................................. 35 2.3.2. Dušikovi oksidi ..................................................................................................................................... 41 Emisije dušikovih oksidov (leto 2009) ...................................................................................................... 41 Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi ................................................................................................... 42 2.3.3. Ogljikov monoksid ................................................................................................................................ 48 Emisije ogljikovega monoksida (leto 2009) .............................................................................................. 48 Onesnaženost zraka z ogljikovim monoksidom ......................................................................................... 48 2.3.4. Ozon ...................................................................................................................................................... 53 Izvori ozona ............................................................................................................................................... 53 Onesnaženost zraka z ozonom ................................................................................................................... 54 Napoved ozona .......................................................................................................................................... 63 2.3.5. Delci ...................................................................................................................................................... 66 2.3.5.1 Delci PM10 ......................................................................................................................................... 67 Emisije delcev PM10 (leto 2009) ................................................................................................................ 67 Onesnaženost zraka z delci PM10 ............................................................................................................... 67 Vulkanski prah nad Slovenijo med 14. 4. in 18. 4. 2010 ........................................................................... 80 Soljenje in posipavanje cest ....................................................................................................................... 86 Določitev virov delcev PM10 s kemijsko analizo ....................................................................................... 87 2.3.5.2 Delci PM2.5 ............................................................................................................................................ 91 Emisije delcev PM2.5 (leto 2009) ............................................................................................................... 91 Onesnaženost zraka z delci PM2.5 .............................................................................................................. 91 2.3.6. Kemijska analiza delcev ........................................................................................................................ 94 2.3.6.1 Kemijska analiza delcev PM10 ......................................................................................................... 94 Težke kovine v delcih PM10 ....................................................................................................................... 94 Emisije težkih kovin .............................................................................................................................. 94 Onesnaženost zraka s težkimi kovinami ............................................................................................... 97 Težke kovine v delcih PM10 v Zgornji Mežiški dolini .......................................................................... 98 Policiklični aromatski ogljikovodiki v delcih PM10 ................................................................................. 100 2.3.6.2 Kemijska analiza delcev PM2.5 ................................................................................................. 103 Težke kovine v delcih PM2.5 .................................................................................................................... 103 Ioni v delcih PM2.5 ................................................................................................................................... 104 Elementarni in organski ogljik (EC/OC) v delcih PM2.5 .......................................................................... 104 2.3.7. Lahkohlapni ogljikovodiki .................................................................................................................. 105 Emisije lahkohlapnih ogljikovodikov (leto 2009) .................................................................................... 105 Onesnaženost zraka z lahkohlapnimi ogljikovodiki ................................................................................. 106 2.3.8. Živo srebro v zunanjem zraku ............................................................................................................. 108 Emisije živega srebra (leto 2009) ............................................................................................................. 108 Onesnaženost zraka s Hg ......................................................................................................................... 108 2.3.9. Žveplove in dušikove spojine ter anorganski ioni ............................................................................... 111 3. MERITVE KAKOVOSTI ZRAKA Z MOBILNO POSTAJO ................................................... 114 Črnomelj (5.11. 2009 – 21.1.2010) ......................................................................................................... 115 Idrija (27.1.-20.5.2010) ............................................................................................................................ 116 Celje (22.5.-18.10.2010) .......................................................................................................................... 117 4. MERITVE KAKOVOSTI ZRAKA Z DIFUZIVNIMI VZORČEVALNIKI ....................... 119 5. MODELIRANJE ........................................................................................................................ 123 6. PROJEKTI .................................................................................................................................. 129 Projekt PMinter ........................................................................................................................................ 130 Projekt MACC ......................................................................................................................................... 130 7. MERITVE KAKOVOSTI PADAVIN ...................................................................................... 132 7.1. Merilne mreže in nabor meritev ........................................................................................................... 133 7.2. Vzorčenje in kakovost meritev.............................................................................................................. 136 7.2.1. Merilna mreža DMKP ......................................................................................................................... 136 Postopki vzorčenj padavin ....................................................................................................................... 136 Zagotavljanje kakovosti meritev ................................................................................................................... 136 7.2.2. Merilne mreže na območjih termoelektrarn ........................................................................................ 137 7.3. Rezultati meritev .................................................................................................................................... 137 7.3.1. Merilna mreža DMKP ......................................................................................................................... 137 7.3.1.1 pH vrednost, električna prevodnost in osnovni ioni v padavinah ............................................. 137 7.3.1.2 Težke kovine, celotno živo srebro in PAH v padavinah ........................................................... 144 Težke kovine v padavinah ....................................................................................................................... 144 Celotno živo srebro v padavinah .............................................................................................................. 145 Policiklični aromatski ogljikovodiki v padavinah .................................................................................... 146 7.3.2. Merilne mreže na območjih termoelektrarn ........................................................................................ 147 8. VPLIV ONESNAŽENEGA ZRAKA NA VEGETACIJO ...................................................... 150 8.1. Poškodbe po troposferskem ozonu na vegetaciji v Sloveniji /57, 104, 105/ .............................................. 152 8.2. Biomonitoring kovin in dušika z uporabo mahov ...................................................................................... 160 Zaključki .................................................................................................................................................. 165 9. METEOROLOŠKE ZNAČILNOSTI LETA 2010 .................................................................. 166 10. LITERATURA ............................................................................................................................ 173 PRILOGE ............................................................................................................................................ 178 1 UVOD Meritve kakovosti zunanjega zraka potekajo v skladu s Programom monitoringa /17/, ki je dostopen tudi na spletni strani Agencije RS za okolje. Letno poročilo vključuje rezultate vseh izvedenih meritev, primerjavo s predpisanimi mejnimi vrednostmi iz veljavne zakonodaje in druge značilnosti, ki izhajajo iz rezultatov. Z letom 2010 so bile ukinjene meritve žveplovega dioksida v Novi Gorici in Mariboru, ker so bile izmerjene koncentracije zadnjih pet let pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Iz istega razloga so se končale meritve dušikovih oksidov v Rakičanu. Izmenično vsako drugo leto bodo meritve ogljikovega monoksida potekale na merilnih mestih Celje in Nova Gorica – v letu 2010 so se izvajale v Novi Gorici. Ukinitve meritev smo izvedli v skladu s 6.členom Uredbe o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti (Ur.l.RS, št.52/03), ki pravi, da lahko država članica EU na vseh območjih in v aglomeracijah neprekinjene meritve konča, če je raven onesnaževala pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka tako zadostujejo tehnike modeliranja ali objektivne ocene ali obe hkrati. Z letom 2010 pa so bile vzpostavljene meritve delcev PM10 na mestnih merilnih mestih Kranj in Novo mesto znotraj območja kakovosti SI3 ter v Hrastniku (območje SI2). Določitev virov delcev PM10 s kemijsko analizo smo v letu 2010 izvedli na merilnih mestih Celje in Nova Gorica. V letu 2010 smo še dodatno vzpostavili analize elementarnega in organskega ogljika ter levoglukozana v delcih PM10. To je namreč ključnega pomena pri ukrepih za zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci. S kemijsko analizo delcev PM10 in PM2.5 smo tudi v letu 2010 določali vsebnost težkih kovin in policikličnih organskih spojin v delcih na dveh mestnih merilnih mestih in na podeželski lokaciji na Iskrbi. V letu 2010 smo nadaljevali tudi z meritvami delcev PM10 in z analizo težkih kovin svinca v delcih v Zgornji Mežiški dolini, vendar zaradi izboljšanja stanja le še na lokaciji Žerjav. Meritve smo izvajali v skladu z Odlokom o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Ur.l.RS, št.119/2007). Novost v letu 2010 so meritve elementarnega in organskega ogljika v delcih PM2,5 v okviru državne merilne mreže za kakovost zraka (DMKZ) na merilnih mestih, kjer se že sicer izvajajo meritve delcev PM2,5. Precejšnja pozornost je veljala spremljanju koncentracij ozona poleti ter s tem povezano opozarjanje prebivalstva in napovedovanje onesnaženosti zraka s tem onesnaževalom. V skladu z Uredbo o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 52/02) je Agencija v septembru 2009 objavila Oceno o kakovosti zunanjega zraka za obdobje 2002 – 2007. Država mora Oceno o kakovosti zunanjega zraka izdelati vsakih pet let. 2 POVZETEK Zaradi daljših obdobij suhega in hladnega vremena v zimskih mesecih je bila onesnaženost zraka v letu 2010 nekoliko večja kot v letu 2009. To je najbolj očitno pri delcih PM10 in PM2.5. Predvsem v Zasavju, pa tudi ponekod drugod, kjer daljinsko ogrevanje ni dovolj razvejano, precejšen delež k onesnaženosti zraka z delci prispevajo manjše kurilne naprave oz. individualna kurišča, ki uporabljajo za gorivo drva, premog in lesne odpadke, in imajo pogosto zastarelo tehnologijo. Za večjo onesnaženost zraka v Zasavju so krive tudi zelo neugodne reliefne značilnosti, saj ležijo mesta v ozkih, večino časa neprevetrenih dolinah, zaradi česar je vpliv prometa, industrije in v zimskem času individualnih kurišč večji kot v bolj odprtih območjih. Kakovost zraka je povsod, posebno pa v kotlinah in dolinah v notranjosti Slovenije, slabša pozimi, ko zaradi dolgih noči in šibkega sončnega obsevanja nastajajo bolj ali manj izrazite temperaturne inverzije, ki omogočajo prevetrenost in s tem razredčevanje in prenos onesnaženega zraka, pa tudi emisije onesnaževal – zlasti delcev - se pozimi povečajo zaradi potrebe po ogrevanju. Tako se npr. prekoračitve mejne dnevne koncentracije delcev PM10 pojavljajo v zadnjih nekaj letih skoraj izključno v hladni polovici leta (januar-marec, oktober-december), saj poleti ni več daljših obdobij stabilnega in suhega vremena. Koncentracije onesnaževal, katerih glavni vir je promet, imajo značilen dnevni hod z maksimumom zjutraj in zvečer (popoldanska prometna konica se na onesnaženosti zraka odrazi pozneje, ko se hitrosti vetra že zmanjšajo). Koncentracije so opazno višje ob delavnikih, ko je promet gostejši, kot ob koncu tedna. Za tista onesnaževala, za katera so predpisane mejne vrednosti koncentracij, navajamo naslednje značilnosti v letu 2010: ● Povprečna letna koncentracija delcev PM10 je prekoračila mejno vrednost le na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana center, dovoljeno letno število prekoračitev mejne dnevne koncentracije pa je bilo preseženo na vseh mestnih merilnih mestih v notranjosti Slovenije. Zgornji ocenjevalni prag koncentracije je bil prekoračen na vseh drugih merilnih mestih razen na Iskrbi, ki je daleč od večjih virov emisije. • Vsebnost kadmija, arzena, niklja in svinca v delcih PM10 je bila na merilnih mestih Ljubljana- Biotehniška fakulteta, Maribor center in Iskrba pod spodnjim ocenjevalnim pragom koncentracije, V Žerjavu v Zgornji Mežiški dolini pa je bil pri svincu prekoračen spodnji ocenjevalni prag, pri kadmiju pa zgornji ocenjevalni prag. ● Med policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki je letna ciljna vrednost predpisana le za benzo(a)piren in le-ta je bila v letu 2010 prekoračena na merilnih mestih Ljubljana-Biotehniška fakulteta in Maribor center. ● Koncentracija benzena, ki se meri na treh mestnih merilnih mestih, je prekoračila zgornji ocenjevalni prag povprečne letne vrednosti na lokaciji Ljubljana center, na merilnih mestih Maribor center in Ljubljana Bežigrad pa je bila pod spodnjim ocenjevalnim pragom. ● Delci PM2.5 niso prekoračili predpisane letne koncentracije. ● Zaradi neizrazitega poletja je bila - tako kot v prejšnjih dveh letih - onesnaženost zraka z ozonom razmeroma nizka tudi v letu 2010. Urne koncentracije so nekajkrat prekoračile opozorilno vrednost le na višje ležečih merilnih mestih Krvavec in Otlica nad Ajdovščino, od nižje ležečih 3 krajev pa le v Kopru. Največ prekoračitev 8-urne ciljne vrednosti pa je bilo tako kot vsako leto na Krvavcu, sledijo pa Otlica, Koper in Vnajnarje. Na Krvavcu in Otlici je bila najbolj prekoračena tudi mejna vrednost parametra AOT40 za varstvo rastlin in gozdov. Najvišja povprečna letna koncentracija je bila tako kot vsako leto izmerjena na Krvavcu. ● Koncentracije žveplovega dioksida so bile tudi v letu 2010 povsod pod spodnjim ocenjevalnim pragom za zaščito zdravja. Le na dveh višje ležečih krajih v Zasavju je bil prekoračen spodnji ocenjevalni prag za varstvo rastlin. ● Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi je največja na mestnih prometnih lokacijah, ker je glavni vir emisije promet. Povprečna letna koncentracija dušikovega dioksida je prekoračila mejno vrednost na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana center. Zgornji ocenjevalni prag je bil prekoračen na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad in Maribor center, spodnji ocenjevalni prag pa v Celju in Novi Gorici. Pod spodnjim ocenjevalnim pragom za varstvo rastlin so se gibale koncentracije skupnih dušikovih oksidov na merilnih mestih, ki so reprezentativna za naravno okolje. ● Koncentracije ogljikovega monoksida so bile na vseh merilnih mestih pod spodnjim ocenjevalnim pragom. 4 SUMMARY Due to longer periods of dry and cold weather during winter months the air pollution in 2010 was somewhat higher than in 2009; the increase is most evident in PM10 and PM2.5 particles. Besides traffic and industry, small individual heating devices using out-of-date tecnology and »unclean« fuels considerably contribute to pollution with particulate matter in some populated areas with insufficient district heating. Air quality is significantly worse during wintertime when stable non-moving air boundary layer with frequent temperature inversions occurs especially over valleys and basins (e. g. Zasavje region), and when the need for heating increases. In 2010 there were more then 35 allowed exceedances of the daily PM10 concentrations at all urban sites in the interior of Slovenia. The upper assessment threshold (UAT) was exceeded elsewhere except at Iskrba EMEP station, which is far from major emission sources. PM2.5 particles were below the limit value Relatively low ozone concentrations in recent years are the result of unpronounced summers. There were only few exceedences of the ozone information threshold in 2010 at the Krvavec and Otlica stations of higher altitude, and at Koper station on the Adriatic coast. As usually, the 8-hour target value was mostly exceeded in the regions of higher altitude, where also the annual average concentrations are highest (Krvavec, Otlica). Nitrogen dioxide was above the limit annual concentration at the urban heavy traffic spot of Ljubljana center. The UAT was exceeded at the sites of Ljubljana Bežigrad and Maribor center, and the lower assessment threshold (LAT) in Celje and Nova Gorica. Benzene exceeded the UAT at the urban heavy traffic spot of Ljubljana center, and benzo(a)pyrene exceeded the target value in Ljubljana and Maribor. Other pollutants remained below the limit values or the lower assessment thresholds with the exception of exceeded SO2 LAT for vegetation at two sites of higher altitude in the Trbovlje Power Plant influential area, and heavy metals (UAT of cadmium, LAT of lead) in the Zgornja Mežiška dolina (village of Žerjav), which still suffers the effects of former lead mine. Tabela: Pregled koncentracij različnih onesnaževal v letu 2010. Prekoračene mejne vrednosti so v rdečem tisku, v poševnem tisku pa so rezultati z merilnih mest, ki niso raprezentativna za varstvo rastlin. Table: Overview of concentrations of different pollutants in 2010. Exceedences of limit values are in red, italics designate monitoring sites, which are not representative for protection of vegetation. Oznake pri tabeli / legend to table: Cp povprečna koncentracija / average concentration >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances < pod mejo kvantifikacije / below quantification limit - ni podatkov / no data aaa ni meritev / no monitoring merilno mesto / site žveplov dioksid SO2 dušikov dioksid NO2 dušikovi oksidi NOx ogljikov monoksid CO delci PM10 delci PM2,5 Ozon O3 benzen C6H6 arzen v PM10 As kadmij v PM10 Cd nikelj v PM10 Ni svinec v PM10 Pb ž. srebro v PM10 Hg benzo(a) piren v PM10 leto/ year zima/ winter 1 ura/ 1 hour 24 ur/ 24hours leto/ year 1 ura/ 1 hour leto/ year 8 ur/ 8 hours leto/ year 24 ur/ 24hours leto/ year 1 ura/ 1 hour 8 ur/ 8 hours leto/ year leto/ year leto/ year leto/ year leto/ year leto/ year leto/ year Cp (µg/m3) Cp (µg/m3) >MV >MV Cp (µg/m3) >MV Cp (µg/m3) Cmax (mg/m3) Cp (µg/m3) >MV Cp (µg/m3) >OV >CV Cp (µg/m3) Cp (ng/m3) Cp (ng/m3) Cp (ng/m3) Cp (ng/m3) Cp (ng/m3) Cp (ng/m3) DMKZ Ljubljana Bežigrad 2 3 0 0 35 0 64 3,2 30 43 0 21 1,8 Ljubljana Biotehniška f. 27 32 22 0,5 0,3 4,5 8,3 1,1 Maribor center 34 0 68 3,1 33 47 24 0 3 1,8 0,8 0,3 3,0 11,7 1,1 Maribor Vrbanski plato 22 Kranj 32 37 Novo mesto 31 60 Celje 6 8 0 0 26 0 53 32 58 0 22 Trbovlje 3 3 0 0 20 0 40 3,1 34 64 0 22 Hrastnik 4 6 0 0 18 0 35 27 30 0 32 Zagorje 8 11 0 0 36 68 0 12 Murska S.-Rakičan 30 52 0 23 Nova Gorica 29 0 56 2,5 29 27 0 43 Koper 21 0 28 25 15 2 56 Krvavec 0,4 14 82 Žerjav 26 29 2,2 4,5 1,8 256 Iskrba 0,6 0,9 0,6 14 5 12 0 36 0,3 0,1 1,8 3,3 1,3 0,2 Otlica 3 57 EIS TEŠ Šoštanj 7 4 1 0 Topolšica 3 4 0 0 Veliki Vrh 6 6 0 0 Zavodnje 6 7 0 0 5 0 7 0 43 Velenje 2 2 0 0 0 34 Graška Gora 2 1 0 0 Pesje 6 6 0 0 22 10 Škale 4 5 0 0 8 0 9 23 12 EIS TET Kovk 8 11 0 0 9 0 11 0 47 Dobovec 6 6 0 0 11 0 12 Kum 8 7 0 0 Ravenska Vas 9 12 1 0 Prapretno 29 29 OMS Ljubljana center 5 6 0 0 63 7 122 42 74 3,8 TE-TO Ljubljana (Vnajnarje) 3 1 0 0 4 0 4 20 2 0 51 MO Maribor-Tabor 31 38 MO Maribor-Pohorje 0 25 EIS TEB (sv.Mohor) - - - - 3 0 4 0 13 EIS Anhovo (Morsko) 19 5 EIS Anhovo (Gor.Polje) 20 13 6 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela: Raven koncentracij različnih onesnaževal v letu 2010 (z – varovanje zdravja, e – zaščita ekosistemov, v – varstvo rastlin) Table: Concentration level of different pollutants in 2010 (z – protection of health, e – protection of ecosystems, v – protection of vegetation) Merilno mesto/ site območje/ Zone code Žveplov dioksid SO2* dušikov dioksid NO2* dušikovi oksidi NOx* ogljikov monoksid CO* ozon O3 delci PM10* delci PM2.5 benzen C6H6* arzen v PM10 As* kadmij v PM10 Cd* nikelj v PM10 Ni* svinec v PM10 Pb* ž.srebro v PM10 Hg benzo(a) piren v PM10* z e z v z z v z z z z z z z z z DMKZ Ljubljana Bežigrad SIL Ljubljana Biotehniška f. SIL Maribor center SIM Maribor Vrbanski plato SIM Kranj SI3 Novo mesto SI3 Celje SI2 Trbovlje SI2 Hrastnik SI2 Zagorje SI2 Murska S.-Rakičan SI1 Nova Gorica SI4 Koper SI4 Žerjav SI3 rvavec SI3 Iskrba SI3 Otlica SI3 EIS TEŠ Šoštanj SI2 Topolšica SI2 Veliki Vrh SI2 Zavodnje SI2 Velenje SI2 Graška Gora SI2 Pesje SI2 Škale SI2 EIS TET Kovk SI2 Dobovec SI2 Kum SI2 Ravenska Vas SI2 Prapretno SI2 OMS Ljubljana center SIL TE-TO Ljubljana (Vnajnarje) SI3 MO Maribor-Tabor SIM MO Maribor-Pohorje SIM EIS TEB (sv.Mohor) SI2 EIS Anhovo (Morsko) SI4 EIS Anhovo (Gor. Polje) SI4 Legenda: * določena sta zgornji in spodnji ocenjevalni prag prekoračena mejna (ciljna) vrednost/ limit (target) value exceeded prekoračena opozorilna vrednost/ information threshold exceeded prekoračen zgornji ocenjevalni prag/ upper assessment threshold exceeded mejna vrednost ni določena/ limit value is not prescribed prekoračen spodnji ocenjevalni prag/ lower assessment threshold exceeded ni meritev/ no monitoring koncentracija pod spodnjim ocenjevalnim pragom oz. mejno ali ciljno vrednostjo/ concentration below the lower assessment threshold (or limit or target value) ni podatkov/ no data 7 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika: Območja kakovosti zunanjega zraka Picture: Zones of Air quality Agencija RS za okolje je v oktobru 2010 pripravila Oceno onesnaženosti z žveplovim dioksidom, dušikovimi oksidi, delci PM10, ogljikovim monoksidom, benzenom, težkimi kovinami (Pb, As, Cd, Ni) in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH) v Sloveniji /20/ na osnovi podatkov iz obdobja 2005- 2009, ki je objavljena na spletni strani Agencije za okolje. V omenjeni oceni je Slovenija še vedno razdeljena na dve aglomeraciji in štiri območja. Tabela/ Table: Območja /Zones Območje / zone Združene statistične enote SI1 Pomurska in Podravska brez območja mesta Maribor SI2 Koroška, Savinjska, Zasavska in Spodnjesavska SI3 Gorenjska, Osrednjeslovenska in Jugovzhodna Slovenija brez območja mesta Ljubljana SI4 Goriška, Notranjsko-Kraška in Obalno-Kraška Poseljeno območje/ agglomeration SIL Območje mesta Ljubljana SIM Območje mesta Maribor 8 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 1. ZAKONODAJA V državah članicah Evropske skupnosti velja enotna zakonodaja, ki ureja področje okolja in varovanja zdravja ljudi na območju celotne skupnosti. Uredbe, ki urejajo področje kakovosti zunanjega zraka, določajo mejne koncentracije onesnaževal, nad katerimi je ogroženo zdravje ljudi v naseljenih območjih ter ravnotežje naravnih ekosistemov. Države članice so dolžne izvajati meritve onesnaževal, katerih metode in standardi kakovosti so prav tako predpisani z uredbami oz. pravilniki, podatke pa morajo poročati na Evropsko okoljsko agencijo (EEA) ter tudi sproti obveščati domačo javnost o kakovosti zraka. V primeru prekoračitev mejnih vrednosti onesnaževal pa morajo države načrtovati in tudi izvajati ukrepe za izboljšanje razmer. Za kakovost padavin mejne vrednosti koncentracij onesnaževal niso predpisane, zato so rezultati meritev zgolj informativni, in služijo znanstvenim raziskavam in ocenam prenosa onesnaževal z zračnimi tokovi na velike razdalje. 9 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 1.1. Zunanji zrak Osnova slovenske zakonodaje na področju kakovosti zunanjega zraka (v nadaljevanju kakovost zraka) je Zakon o varstvu okolja (ZVO, Ur.l. RS 39/06-ZVO-1-UPB1, 49/06-ZMetD in 66/06-OdlUS, 112/06- OdlUS, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08 in 108/09). V veljavi je sledeča zakonodaja s področja kakovosti zunanjega zraka • Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 52/02), • Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 52/02), • Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 52/02), • Uredba o ozonu v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 8/03), • Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 56/06), • Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur.l. RS, št. 31/07, 61/09), • Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (Ur.l.EU, L1/52/11, 08),1 • Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 72/03), • Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 36/07), • Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Ur.l.RS, št.119/07), • Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP, protokol EMEP). Te uredbe predpisujejo, katera onesnaževala je potrebno spremljati, njihove mejne, ciljne, opozorilne in alarmne vrednosti, najmanjše potrebno število merilnih mest, vrste merilnih mest, njihove gostote v merilnih mrežah, referenčne merilne metode in izračunavanje statističnih vrednosti in izmenjavo oziroma prikaz podatkov. Mejna vrednost (MV) je raven koncentracije, določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere cilj je izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi oziroma naravno okolje (ekosistemi), jih preprečiti ali zmanjšati, in ki jo je v določenem roku treba doseči, ko pa se ta doseže, se ne sme preseči. Alarmna vrednost (AV) je predpisana raven onesnaženosti, pri kateri je treba zagotoviti takojšnje ukrepe za zavarovanje zdravja ljudi in okolja. Alarmna vrednost se določi pri kritični ravni onesnaženosti, nad katero že kratkotrajna izpostavljenost zaradi snovi v zraku pomeni tveganje za zdravje ljudi. Pri ozonu sta definirani opozorilna urna vrednost (OV) in ciljna 8-urna vrednost, ki naj bi bila dosežena leta 2010 (CV). Pri nekaterih onesnaževalih sta definirana še spodnji in zgornji ocenjevalni prag koncentracije (SOP in ZOP). Če so bile izmerjene koncentracije v določenem časovnem obdobju pod SOP, se lahko za nadaljnjo oceno stanja uporabijo le modelni izračuni oziroma strokovne ocene, če pa so med SOP in ZOP, se lahko uporabi kombinacija meritev in modelnih izračunov. V primeru, da koncentracije v določenem časovnem obdobju presegajo ZOP, je potrebno izvajati stalne meritve kakovosti zraka. 1 Direktiva je bila transponirana v naš pravni red 11. 2. 2011 10 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 1.(1): Mejne, alarmne, dopustne in ciljne vrednosti ter sprejemljiva preseganja koncentracij za leto 2010: Onesnaževalo 1 ura 3 ure 8 ur dan zima leto žveplov dioksid (µg/m3) 350 (MV)1 500 (AV) 125 (MV)3 75 (ZOP) 3 50 (SOP) 3 20 (KV) 12 (ZOP) 8 (SOP) 20 (MV) za varstvo: zdravja zdravja zdravja rastlin ekosistemov dušikov dioksid (µg/m3) 200 (MV)2 100 (SOP)2 140 (ZOP)2 400 (AV) 40 (MV) 26 (SOP) 32 (ZOP) za varstvo: zdravja zdravja zdravja dušikovi oksidi (µg/m3) 30 (MV) 19,5 (SOP) 24 (ZOP) za varstvo: rastlin ogljikov monoksid (mg/m3) 10 (MV) 7 (ZOP) 5 (SOP) za varstvo: zdravja benzen (µg/m3) 5 (MV) 3,5 (ZOP) 2 (SOP) za varstvo: zdravja ozon (µg/m3) 180(OV) 240(AV) 120 (CV)5 40 (MV) AOT40 maj-julij april-sept. 18000 (MV) 20000 (MV) za varstvo: zdravja zdravja materialov vegetacije gozdov delci PM10 (µg/m3) ** 50 (MV)4 20 (SOP)4 30 (ZOP)4 40 (MV) 10 (SOP) 14 (ZOP) za varstvo: zdravja zdravja delci PM2,5 (µg/m3) 28,6 (MV)=25 (CV) + 3,6 (SP) 12 (SOP) 17 (ZOP) za varstvo: Zdravja svinec▲ (µg/m3) 0,5 (MV) 0,25 (SOP) 0,35 (ZOP) za varstvo: zdravja kadmij▲ (ng/m3) 5 (CV) 2 (SOP) 3 (ZOP) za varstvo: zdravja arzen▲ (ng/m3) 6 (CV) 2,4 (SOP) 3,6 (ZOP) za varstvo: zdravja nikelj▲ (ng/m3) 20 (CV) 10 (SOP) 14 (ZOP) za varstvo: zdravja benzo(a)piren▲ (ng/m3) 1 (CV) 0,4 (SOP) 0.6 (ZOP) za varstvo: zdravja 1 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 5 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu (cilj za leto 2010) 2 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu ▲ izmerjeno v delcih PM10 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 11 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Za živo srebro ni določene mejne letne ali ciljne koncentracije. Za delce PM10 sta bila z novo Direktivo 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (Ur.l.EU, L1/52/11, 08)2 spremenjena spodnji in zgornji ocenjevalni prag. Nove vrednosti bomo pričeli uporabljati v letu 2012. Med leti 2008 in 2015 velja za delce PM2.5 letna mejna vrednost koncentracije 25 µg/m 3 povečana za sprejemljivo preseganje, vsako leto za 20 % (tabela 1.(2)). To pomeni, da je v letu 2010 mejna letna vrednost za delce PM2.5 28,6 µg/m 3. Tabela 1.(2): Vrednosti sprejemljivega preseganja (SP) v µg/m3 za koncentracijo delcev PM2.5 Vse uredbe iz zakonodaje Evropske skupnosti na področju zunanjega zraka, ki se nanašajo na različna onesnaževala in ki določajo mejne vrednosti oziroma stopnje koncentracij, nad katerimi so potrebni ukrepi za zmanjševanje koncentracij, so sprejete v slovensko zakonodajo (poglavje 1.1). Za izmenjavo informacij in za nekatere druge tehnične podrobnosti pri obdelavi podatkov pa smo uporabljali še naslednje dokumente EU: • Guidance for the Demonstration of Equivalence of Ambient Air Monitoring Methods, januar 2010, • Convention on Long-range Transboundary Air Pollution, • Council Decision establishing a reciprocal exchange of information and data from networks and individual stations measuring ambient air pollution within the Member States, 97/101/EC), • Comission Decision of 17 October 2001 amending the Annexes to Council Decision 97/101/EC establishing a reciprocal exchange of information and data from networks and individual stations measuring ambient air pollution within the Member States, • Guideline to Questionnaire laying down a questionnaire to be used for annual reporting on ambient air quality assessment under Council Directives 96/62/EC, 1999/30/EC, 2000/69/EC, 2002/3/EC, and 2004/107/EC, and 2008/50/EC. European Commission, Pilot template, June, 2009, • Comission Decision of 29 April 2004 laying down a questionnaire to be used for annual reporting on ambient air quality assessment under Council Directives 96/62/EC and 1999/30/EC and under Directives 2000/69/EC and 2002/3/EC of the European Parliament and of the Council. • 1.2. Padavine Za izvajanje državnega monitoringa kakovosti padavin v Sloveniji v okviru državne merilne mreže padavin (DMKP) je v skladu z Zakonom o varstvu okolja zadolžena Agencija RS za okolje. Namen monitoringa kakovosti padavin je čim natančneje določiti fizikalno kemijske lastnosti padavin in v povezavi s količino le-teh ugotoviti, kakšno je usedanje snovi, ki vplivajo tako na zdravje ljudi kot tudi na stanje okolja v krajših in tudi daljših časovnih obdobjih. Glede na to, da niti slovenska niti evropska zakonodaja ne predpisujeta mejnih vrednosti, je izvajanje meritev depozicij onesnaževal informativnega značaja, služi pa tudi znanstvenim raziskavam na področju ugotavljanja transporta teh snovi na velike razdalje. Monitoring kakovosti padavin izvajamo v skladu z naslednjimi akti, ki so podrobneje navedeni že pri t. 1.1: 2 Direktiva je bila transponirana v naš pravni red 11. 2. 2011 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 5,0 4,3 3,6 2,9 2,1 1,4 0,7 0,0 12 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. • Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 39/06-ZVO-1-UPB1, 49/06-ZMetD in 66/06-OdlUS, 112/06- OdlUS, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08 in 108/09), • Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 36/07), • Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 56/06) in • Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CRLTAP). 13 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 2. MERITVE KAKOVOSTI ZRAKA NA STALNIH MERILNIH MESTIH Mrežo meritev onesnaženosti zraka v Sloveniji sestavljajo avtomatska merilna mreža stalnih ekološko-meteoroloških postaj državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ki jo vodi Agencija RS za okolje (ARSO), ter dopolnilne avtomatske merilne mreže, v katerih izvajajo meritve drugi izvajalci (TE Šoštanj, TE Trbovlje, mestne občine Ljubljana, Maribor, Celje). Mreža merilnih mest v Sloveniji je gostejša na območjih v bližini večjih virov onesnaženosti zraka. V krajih, ki niso zajeti v okviru stalnih mrež, potekajo občasne meritve onesnaženosti zraka z avtomatsko mobilno ekološko-meteorološko postajo in z difuzivnimi vzorčevalniki. Na območjih, ki so oddaljena od velikih virov emisije, delujeta postaji Iskrba pri Kočevski Reki (v nadaljevanju Iskrba) in Krvavec, na katerih izvajamo meritve ozadja onesnaženosti zraka in sta vključeni v mednarodni mreži EMEP (European Monitoring and Evaluation Programme) in WMO-GAW (World Meteorological Organisation – Global Atmosphere Watch). 14 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 2.1. Merilne mreže in nabor meritev V letu 2010 so se izvajale meritve kakovosti zunanjega zraka na skupno 34 stalnih merilnih mestih po Sloveniji. Stalne meritve koncentracij nekaterih onesnaževal (žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ozona, ogljikovega monoksida in delcev) s kontinuirnimi merilniki so se v Sloveniji začele v letu 1992 v državni mreži ANAS (analitično-nadzorni alarmni sistem). Merilna mreža se je z leti počasi širila tako po naboru meritev kot po merilnih mestih. Podatke za merilna mesta iz mrež TEŠ, TET, TEB, TE-TO Ljubljana in MO Ljubljana nam posreduje Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV). Z letom 2010 je bilo ukinjeno merilno mesto EIS Celje. Nadalje so bile z letom 2010 ukinjene meritve žveplovega dioksida v Novi Gorici, Rakičanu in Mariboru, ker so bile izmerjene koncentracije zadnjih pet let pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Iz istega razloga so se končale meritve dušikovih oksidov v Rakičanu. Izmenično vsako drugo leto bodo meritve ogljikovega monoksida potekale na merilnih mestih Celje in Nova Gorica – v letu 2010 so se izvajale v Novi Gorici. Z letom 2010 pa so bile vzpostavljene meritve delcev PM10 na mestnih merilnih mestih Kranj in Novo mesto znotraj območja kakovosti SI3 ter v Hrastniku (območje SI2) Na merilnem mestu Maribor center se je od avgusta 2009, ko je bilo odprta južna obvoznica in se je ves tranzitni promet preusmeril na to obvoznico, kakovost zunanjega zraka bistveno izboljšala. Kemijske analize delcev PM10 in PM2.5 ne izvajamo le zato, da bi zadostili zakonodaji, temveč da bi natančneje definirali vire delcev, kar je ključnega pomena pri ukrepih za zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci. Poleg stalnih postaj deluje v merilni mreži DMKZ še mobilna postaja, ki je bila v letu 2010 locirana na treh lokacijah v Sloveniji. Z mobilno postajo izvajamo meritve kakovosti zunanjega zraka na področjih, kjer ni stalnih meritev. Lokacije vseh merilnih mest so določene v skladu s priporočili Pravilnika o monitoringu kakovosti zunanjega zraka, ki določa umestitev vzorčevalnih mest na makro in mikro ravni. Za vsako merilno mesto se določi tip postaje, tip območja, na katerem je postaja, in značilnost območja. Pri omenjeni določitvi smo upoštevali določila EUROAIRNET – site selection, 1998. Seznam merilnih mest (tudi lokacij mobilne postaje) in parametri, ki se merijo, so podani v tabelah 2.1. (1) in 2.1.(2). Merilna mesta so prikazana tudi na sliki 2.1.(1). Merilna mesta mestnega ozadja (Ljubljana Bežigrad, Ljubljana BF, Maribor Vrbanski plato, Celje, Nova Gorica, Koper) so reprezentativna za najbolj naseljene predele teh mest, v katerih živi večina prebivalstva. Meritve na prometnih mestnih merilnih mestih Ljubljana center, Maribor center in Zagorje kažejo, kakšna je kakovost zraka v ozkem pasu ob prometnih cestah, kjer se ljudje večinoma zadržujejo kratek čas. Onesnaženost na takih lokacijah je od 60 do 70 % višja kot na lokacijah mestnega ozadja. Merilna mesta predmestnega ozadja (Trbovlje, Hrastnik, Topolščica, Pesje, Škale) podajajo razmere glede kakovosti zraka na obrobju mest ali večjih naselij, kjer je prometa manj kot v samih mestih in so 15 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. zato koncentracije onesnaževal, ki izvirajo iz prometa, na takih lokacijah nekoliko nižje. Posebej moramo omeniti merilno mesto Trbovlje, ki leži približno 1 km južno od mesta. Posebej slabe razmere vladajo v Zasavju, kjer vsa tri mesta – Zagorje, Trbovlje in Hrastnik – ležijo v ozkih, večino časa neprevetrenih dolinah. Predvsem industrijski viri in mala kurišča, občasno pa tudi TE Trbovlje ob tako neugodnih reliefnih značilnostih bistveno vplivajo na kakovost zraka. Predvsem v zimskem času se dokaj enakomerno onesnažen zrak tudi dalj zadržuje v omenjenih dolinah. Zaradi naštetih značilnosti lahko rečemo, da sta merilni mesti Trbovlje in Hrastnik dovolj reprezentativni za opis razmer v teh dveh mestih, medtem ko je onesnaženost zraka v predelih Zagorja, kjer živi večina prebivalstva, nekoliko nižja od izmerjene, ker je merilno mesto v prometnem centru mesta. Obveznost izvajanja programa EMEP izhaja iz Konvencije o prekomejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (CLRTAP – Convention on Long-range Transboundary Air Pollution), ki sodi med glavne mednarodne sporazume za področje varstva zraka. Podatki meritev z omenjenih merilnih mest so namenjeni za pridobivanje informacij o stanju onesnaženosti zraka na širšem področju za zaščito okolja (narava, rastline, živali) in ljudi ter za potrebe študij daljinskega transporta. Program EMEP se osredotoča predvsem na spremljanje depozicije, zakisljevanja in evtrofikacije v Evropi, GAW pa na zgodnje opozarjanje in napovedovanje sprememb v kemijski sestavi ter v fizikalnih lastnostih atmosfere. Lokaciji merilnih mest za meritve ozadja onesnaženosti zraka sta izbrani v skladu s kriteriji EMEP. 16 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 2.1. (1): Merilna mesta za meritve kakovosti zraka v letu 2010 Kraj NV GKKy GKKx Tip m. mesta Tip območja Značilnost območja Geog. opis DMKZ Ljubljana Bežigrad 299 5462673 5102490 B U RC 16 Ljubljana BF 297 5459457 5100591 B U R 16 Maribor center 270 5550305 5157414 T U RC 16 Maribor Vrbanski plato 250 5548432 5158612 B U R 16 Kranj 391 5451356 5122802 B U R 16 Novo mesto 214 5514163 5073066 B U R 16 Celje 240 5520614 5121189 B U R 16 Trbovlje 250 5503116 5110533 B S RCI 2 Zagorje 241 5500070 5109663 T U RCI 2 Hrastnik 290 5506805 5111089 B U IR 2 Nova Gorica 113 5395909 5091034 B U RC 32 Koper 56 5399911 5045107 B U R 32 Murska S. Rakičan 188 5591591 5168196 B R(NC) A 16 Žerjav 543 5490348 5149042 I R RA 2 Krvavec 1740 5464447 5128293 B R(REG) N 1 Iskrba 540 5489292 5046323 B R(REG) N 32 Otlica 918 5415980 5088740 B R(REG) N 1 MOBILNA postaja-DMKZ Črnomelj 155 5515002 5047993 B U R 16 Idrija 340 5424735 5095602 B S RC 32 Celje D. 240 5520490 5121944 B U R 16 OMS LJUBLJANA Ljubljana center 300 5462004 5101238 T U RC 16 EIS-TEŠ Šoštanj 362 5504504 5137017 I S I 2 Topolšica 399 5501977 5140003 B S IR 2 Veliki Vrh 555 5503542 5134126 I R(REG) A 32 Zavodnje 765 5500244 5142689 I R(REG) A 32 Velenje 389 5508928 5135147 B U RCI 2 Graška gora 774 5509905 5141184 I R(REG) A 32 Pesje 391 5506513 5135806 B S IR 32 Škale 423 5507764 5138457 B S IR 32 EIS-TET Dobovec 695 5506034 5106865 I R A 32 Kovk 608 5508834 5109315 I R A 32 Ravenska vas 577 5501797 5108809 I R A 32 Kum 1209 5506031 5104856 B R(REG) I 1 Prapretno 384 5506026 5110682 I R A 32 EIS-TEB Sv.Mohor 390 5537299 5093935 B R A 32 EIS-TE-TOL Vnajnarje 630 5474596 5100884 I R A 32 EIS MARIBOR Maribor-Tabor 276 5549846 5155262 B U RIC 16 Maribor-Pohorje 725 5544655 5148926 B R A 32 EIS ANHOVO Morsko 130 5394670 5104013 B R AI 32 Gorenje Polje 120 5393887 5103094 B R AI 32 Legenda: NV: nadmorska višina (m) Značilnost območja: R – stanovanjsko Tip m. mesta: B – ozadje C- poslovno T – promet I - industrijsko I - industrijsko A - kmetijsko Tip območja: U – mestno N - naravno S – predmestno Geografska značilnost: 1 – gorsko R - podeželsko 2 - dolina NC - obmestno 4 – obala REG - regionalno 16 – ravnina 32 – razgibano 17 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.1 (1): Stalna merilna mesta za meritve kakovosti zraka v letu 2010 18 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 2.1.(2): Meritve onesnaževal in meteoroloških parametrov na merilnih mestih v letu 2010 Kraj žveplov dioksid SO2 ozon O3 dušikovi oksidi NOx delci PM10 delci PM2.5 ogljikov monoksid CO lahko- hlapni ogljiko- vodiki težke ko- vine in PAH v delcih PM10 žveplove in dušikove spojine/ anorganski ioni težke kovine in ioni v delcih PM2.5 Živo srebro Hg meteorol. P parametri DMKZ Ljubljana Bežigrad + + + + + + + Ljubljana BF + + + + Maribor center + + + + + + + + + Maribor Vrbanski p. + + Kranj + Novo mesto + + Celje + + + + + Trbovlje + + + + + + Zagorje + + + + Hrastnik + + + Nova Gorica + + + + + Koper + + + Murska S. Rakičan + + + + Žerjav + + Krvavec + + + Iskrba + + + + + + + + + Otlica + + Mobilna postaja + + + + + + + OMS LJUBLJANA Ljubljana center + + + + + EIS-TEŠ Šoštanj + + Topolšica + + Veliki Vrh + + Zavodnje + + + + Velenje + + + Graška gora + + Pesje + + Škale + + + + EIS-TET Dobovec + + Kovk + + + + Ravenska vas + + Kum + + Prapretno + + EIS-TEB Sv.Mohor + + + + EIS-TE-TOL Vnajnarje + + + + + EIS CELJE EIS Celje + + EIS MARIBOR Maribor-Tabor + Maribor-Pohorje + EIS ANHOVO Morsko + Gorenje Polje + Legenda: PM10 delci z aerodinamičnim premerom do 10 µm Meteorol. parametri: temperatura zraka v okolici PM2,5 delci z aerodinamičnim premerom do 2,5 µm hitrost vetra PAH policiklične organske spojine smer vetra relativna vlažnost zraka zračni tlak (se ne meri na Iskrbi) globalno sončno sevanje 19 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 2.2. Merilne metode in kakovost meritev Za oceno kakovosti zraka izvajamo meritve koncentracij onesnaževal v zunanjem zraku, ki zahtevajo merilno opremo z visoko selektivnostjo, občutljivostjo, natančnostjo in stabilnostjo. 2.2.1. Opis merilnih postopkov in merilne opreme Onesnaževala SO2, NO2, NOx, O3, nereferenčna metoda za PM10, CO in VOC se določajo z merilno opremo, katere rezultati so koncentracije v realnem času - t.i. urni podatki. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 spremljamo tudi z referenčno merilno metodo. Meritve potekajo v 24-urnih intervalih, rezultati so dnevne koncentracije, ki so na voljo šele po tehtanju filtrov (navadno se koncentracije podajajo za mesec nazaj). Za določitev težkih kovin, PAH, ionov v PM10 in PM2,5 je potrebna analiza vzorčenih filtrov, rezultati so na voljo po zaključku analize. Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (Ur.l.EU, L1/52/11, 2008) določa, da je treba za plinasta onesnaževala prostornino standardizirati pri temperaturi 293 K in tlaku 101,3 kPa, za delce in snovi, ki jih je treba analizirati v delcih (npr. svinec), pa se obseg vzorčenja nanaša na pogoje v zunanjem zraku, in sicer glede na temperaturo in tlak na dan meritev. Meritve izvajamo na stalnih merilnih mestih. Običajno so merilniki nameščeni v kontejnerjih, ki so opremljeni s klimatsko napravo in ADSL linijo, preko katere poteka prenos podatkov na ARSO vsakih 30 minut. Gravimetrični merilniki za delce, so postavljeni na strehi kontejnerja (višina 4 m). V primeru ograjenega oz. kakorkoli drugače zavarovanega prostora pa je merilnik od tal dvignjen 1,5 metra. Merjenje koncentracij onesnaževal poteka na merilni postaji večinoma avtomatsko. Preko programske opreme postajni računalnik zbira informacije o stanju postaje in meritvah ter vse dobljene podatke združi v polurno datoteko. V polurni datoteki so podatki o stanju postaje, to so temperatura postaje, datum in čas meritve ter podatki o meteoroloških meritvah in meritvah vseh onesnaževal, ki se merijo na danem merilnem mestu. V polurnem zapisu za posamezno onesnaževalo so zbrani podatki o tipu merilnika, statusu merilnika, o povprečni polurni koncentraciji, o številu meritev ter maksimalni in minimalni izmerjeni vrednosti znotraj polurnega intervala. Tu najdemo tudi informacijo o dnevnem preverjanju merilnika, in sicer podatke o izmerjenih vrednosti ničle in znane testne koncentracije ter datumu izvedbe te kontrolne meritve. Vsaki meritvi je dodana tudi veljavnost podatka. Že na samem merilnem mestu namreč potekajo prvostopenjske kontrole. Pri teh kontrolah se preverja število minutnih meritev znotraj polurnega intervala, preverjajo se izmerjene vrednosti glede na vnaprej določene meje (maksimum, minimum) in alarmne vrednosti, preverja se status merilnika in stanje merilnika glede na to, ali se v polurnem intervalu izvaja meritev, kontrolna meritev ali servisni poseg. Vse ostalo, kar ni zajeto v tem popisu opozoril oziroma napak, se označi s posebnim statusom. Nadaljnja kontrola poteka na ARSO, ko so s postaje preneseni vsi podatki in so le ti že vpisani v bazo. Nadzor nad stalnimi meritvami izvajamo s pomočjo programske opreme, ki je bila razvita na ARSO za potrebe kontrole meritev (Prikaz podatkov, Prikaz_EKO_ZRAK ter Prikaz_METEO). Programi omogočajo redno spremljanje ekoloških in meteoroloških podatkov o onesnaženosti zraka. Hkrati pa lahko spremljamo tudi informacije o stanju postaje. Splošni pregled delovanja avtomatske merilne opreme na AMP izvajamo dnevno. Nadzor nad delovanjem merilne opreme izvaja odgovorna oseba v Sektorju za kakovost zraka (SKZ), ki je 20 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. zadolžena za kontrolo podatkov, in odgovorna oseba v Sektorju za vzdrževanje in razvoj merilnih mrež (v nadaljevanju SVRMM). Pregledajo se podatki s postaj, napake se vpišejo v Obratovalne dogodke informacijskega sistema merilnih mrež (OD ISMM). Koristne so tudi vse zabeležke o opažanjih, nepravilnostih ter posegih na postaji in merilnikih. Pri večjih napakah se posvetujemo z vzdrževalci merilne opreme v SVRMM ali informatiki. V primeru izpadov podatkov in kakršnih koli nepravilnosti na merilnem mestu v najkrajšem možnem času skupaj z odgovorno osebo preverimo vzrok izpada oz. nepravilnosti in napako odpravimo. V primeru, da napake ne moremo odpraviti sami, o tem obvestimo pooblaščenega zunanjega serviserja. Najobsežnejša kontrola podatkov se izvede enkrat mesečno. Takrat se še enkrat pregledajo vse meritve in pripadajoče veljavnosti, preveri se stabilnost merilnikov, opravi se primerjava meritev na vseh postajah in raziščejo se vzroki, ki bi lahko vplivali na meritve. Kakovost podatkov zagotavljamo tudi z merilno negotovostjo, ki je ocenjena za vsako onesnaževalo. Celotna merilna negotovost je sestavljena iz več komponent, ki so podrobno opisani v standardih za posamezen parameter. Merilno negotovost za posamezno onesnaževalo smo ocenili in je v skladu z zahtevami zakonodaje. Sistem zagotavljanja kakovosti podatkov na EMEP/GAW merilnih mestih sledi splošnim ciljem programov EMEP in GAW. V nadaljevanju so predstavljene metode za merjenje posameznih onesnaževal, ki jih izvajamo v okviru monitoringa kakovosti zunanjega zraka. Referenčna metoda za merjenje žveplovega dioksida Standard SIST EN 14212:2005 - Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določanje koncentracije žveplovega dioksida z ultravijolično fluorescenco. Referenčna metoda za merjenje dušikovega dioksida in dušikovih oksidov Standard SIST EN 1412:2005 – Kakovost zunanjega zraka - Standardna metoda za določanje koncentracije dušikovih oksidov - Kemoluminiscenčna metoda. Referenčna metoda za merjenje ogljikovega monoksida Standard SIST EN 14626:2005 - Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določanje koncentracije ogljikovega monoksida z nedisperzivno infrardečo spektroskopijo. Referenčna metoda za merjenje ozona Standard SIST EN 14625:2005 - Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določanje koncentracije ozona z ultravijolično fotometrijo. Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje benzena Standard SIST EN 14662-3:2005 - Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določanje koncentracije benzena – 3. del: Avtomatsko vzorčenje s prečrpavanjem in določanje s plinsko kromatografijo na kraju samem (in situ). Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje delcev PM10 Standard SIST EN 12341:2000 - Kakovost zunanjega zraka – Določitev frakcije suspendiranih delcev PM10 – Referenčna metoda in terenski preskusni postopek za potrditev enakovrednosti merilnih metod. Načelo meritve temelji na zbiranju frakcije delcev PM10 v zunanjem zraku na filtru in na gravimetričnem določanju mase. Meritve delcev PM10 na petih merilnih mestih izvajamo z merilniki TEOM in na dveh merilnih mestih s TEOM - FDMS, kar ni v skladu z referenčno metodo, zato je potrebno dokazati ekvivalenco. Metodologija dokazovanja je opisana v dokumentu PRO-KAZ-015: Meritve delcev PM10 in primerjava 21 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. z referenčno metodo. Na ostalih merilnih mestih meritve delcev PM10 izvajamo z referenčnim merilnikom , s t.i. gravimetrično metodo. Do leta 2010 smo poleg merilnika TEOM vzpostavili še referenčne meritve delcev PM10 na skoraj vseh merilnih mestih (izjema Nova Gorica, Koper, Ljubljana Bežigrad, Celje in M.Sobota - Rakičan), ki delujejo v sklopu DMKZ. Agencija bo postopoma do leta 2013 vzpostavila tovrstne meritve na vseh merilnih mestih in tako zadostila zahtevam Direktive o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Podrobnejši opis vzorčenja in analize je podan v poglavju 2.2.3. Kjer meritve delcev PM10 izvajamo z referenčnim merilnikom Leckel, uporabljamo steklene ali kvarčne filtre. Časovna resolucija je 24 ur. Menjava filtrov poteka avtomatsko, ob 24.00 uri po lokalnem času. Na merilnem mestu Iskrba menjava filtrov poteka v skladu z EMEP zahtevami, ob 8:30 uri. Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje arzena, kadmija, niklja in svinca v delcihPM10 Standard SIST EN 14902:2005 - Kakovost zunanjega zraka – Standardna metoda za določevanje Pb, Cd, As in Ni v frakciji PM10 lebdečih delcev. Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje delcev PM2.5 Standard SIST EN 14907:2005 – Kakovost zunanjega zraka – Standardna gravimetrična metoda za določevanje masne frakcije suspendiranih delcev PM2.5. Meritve delcev PM2.5, ki jih izvajamo v DMKZ, potekajo z referenčno t.i. gravimetrično metodo. Vzorčenje in analiza ionov v delcih PM2.5 in PM10 Standard za analize na filtrih je v pripravi. Trenutno analize izvajamo v vodnem ekstraktu z ionsko kromatografijo, v skladu s standardom SIST ISO 10304-1. V oktobru 2011 je predvideno sprejetje standarda za analizo pr CEN/TR 16269. Referenčna metoda za vzorčenje in analizo elementarnega živega srebra v zunanjem zraku Referenčna metoda za merjenje elementarnega živega srebra v zunanjem zraku je avtomatizirana metoda, ki temelji na atomski absorpcijski spektrometriji ali atomski fluorescenčni spektrometriji. Referenčna metoda za vzorčenje in analizo policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v PM10 Standard SIST EN 15549:2008 – Kakovost zraka – Standardna metoda za določevanje koncentracije benzo(a)pirena (BaP) v zunanjem zraku. Vzorčenje in analiza delcev PM10 (visoko volumski vzorčevalnik Digitel) Za vzorčenje s tem merilnikom smo se odločili zaradi lažje in boljše določitve virov onesnaženja. Vzorčenje je v letu 2009 potekalo na dveh različnih merilnih mestih Zagorje ob Savi in Murska Sobota- Rakičan v obdobju enega leta, v katerem so bili zajeti vsi letni časi. Uporabljali smo kvarčne filtre proizvajalca Albet, premera 150 mm. Menjava filtrov je potekala avtomatsko, ob 24.00 po lokalnem času. Časovna resolucija je 24 ur. Filtre pred kondicioniranjem žarimo 3 ure pri temperaturi 700ºC. Tehtanje filtrov izvajamo v skladu s standardom SIST EN 12341:2000. Po tehtanju filtre z depoziti razrežemo s keramičnimi škarjami in jih pošljemo v analizo, ki jo izvaja notranji izvajalec, Kemijsko analitski laboratorij Agencije Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: KAL ARSO). Izvajalec podatke poroča naročniku v časovnih rokih, ki so določeni v projektni nalogi. Posamezni deli filtra so bili analizirani na težke kovine, PAH-e, ione, elementarni in organski ogljik (EC/OC) in levoglukozan. Namen je izvesti analize, ki nam bodo dale jasno sliko glede posameznih onesnaževal. 22 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Dušikov dioksid – EMEP metoda Meritve dušikovega dioksida (NO2) v zraku izvajamo z jodidno absorpcijsko metodo (metoda EMEP) z impregniranimi steklenimi fritami. Žveplove in dušikove spojine ter anorganski ioni – EMEP metoda Za mednarodna programa EMEP in GAW meritve žveplovih (S) in dušikovih (N) spojin ter še nekaterih drugih anorganskih ionov v zraku izvajamo po metodi EMEP z impregniranimi filtri. Tabela 2.2.1.(1): Meritve kakovosti zunanjega zraka Onesnaževalo Tip merilnika/vzorčevalnika Merilni princip SO2 MLU, ML ultravijolična fluorescenca NO2 MLU, API, TEI kemoluminiscenca O3 MLU, API, TEI ultravijolična fotometrična metoda CO MLU nedisperzivna infrardeča absorpcija VOC AirmoVOC plinski kromatograf PM10 TEOM, TEOM-FDMS referenčni merilnik Leckel, Digitel, Derenda oscilirajoča mikrotehtnica gravimetrična metoda PM2,5 referenčni merilnik gravimetrična metoda Ioni v delcih PM2,5 in PM10 referenčni merilnik gravimetrična metoda ionska kromatografija EC/OC v delcih PM2,5 in PM10 referenčni merilnik gravimetrična metoda OC/EC analizator z optično korekcijo Težke kovine v delcih PM10 referenčni merilnik gravimetrična metoda ICP-MS metoda Policiklični aromatski ogljikovodiki v delcih PM10 (PAH) referenčni merilnik gravimetrična metoda plinskim kromatografom sklopljen z masnim spektrometrom (GC-MS), Levoglukozan v PM10 referenčni merilnik gravimetrična metoda ionska kromatografija Elementarno živo srebro v zraku Mercury Instruments Analytical Technologies atomska absorpcijska spektroskopija hladnih par SO4 2-(g), SO4 2-(p), NO3 -(p)+HNO3(g), NH4 +(p)+NH3(g), Na +(p), K+(p), Ca2+(p), Mg2+(p), Cl-(p) NILU EK vzorčevalnik zraka ionska kromatografija NO2(g) NILU SS200 vzorčevalnik zraka Spektro fotometrija Legenda: (g) - plinasta faza (p) - delec (trdni in/ali kapljica) 23 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Referenčni merilnik Leckel, s katerim spremljamo meritve delcev PM10 in PM2.5 (foto: Tanja Bolte) 2.2.2. Umerjevalni laboratorij Agencije RS za okolje V letu 2010 je umerjanja analizatorjev in izvorov plina, ki se uporabljajo v merilni mreži onesnaženosti zraka, izvajal Umerjevalni laboratorij Agencije RS za okolje (v nadaljevanju UmL ARSO) za naslednje parametre kakovosti zraka: ogljikov monoksid (CO), žveplov dioksid (SO2), dušikovi oksidi (NOx) in ozon (O3). Umerjevalni laboratorij je akreditiran po standardu SIST EN ISO/IEC 17025:2005 za omenjene kalibracije od leta 2005. Akreditirane kalibracije se izvajajo izključno v UmL. Laboratorij ima tudi veljaven status referenčnega laboratorija za področje kakovosti zunanjega zraka (mednarodni nivo) in kot tak sodeluje v evropskem združenju AQUILA – mreže referenčnih laboratorijev za kakovost zraka. 24 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Umerjevalni laboratorij - področje parametrov kakovosti zraka (foto: Drago Groselj) Merilne metode UmL uporablja referenčne metode za ocenjevanje koncentracij ogljikovega monoksida, žveplovega dioksida, dušikovega oksida in ozona skladno z zakonodajo in sicer: - Ogljikov monoksid - standardna metoda za določevanje koncentracij ogljikovega monoksida z nedisperzivno infrardečo spektroskopijo, - Žveplov dioksid - standardna metoda za določevanje koncentracij žveplovega dioksida z ultrazvočno fluorescenco, - Dušikovi oksidi - standardna metoda za določevanje koncentracij dušikovih oksidov s kemoluminiscenco, - Ozon - standardna metoda za določevanje koncentracij dušikovih oksidov z ultrazvočno fotometrijo. Pri umerjanju, in tudi v monitoringu kakovosti zunanjega zraka, se zagotavlja sledljivost meritev do nacionalne oziroma mednarodne ravni z nabavo referenčnih materialov, z umerjanjem plinskih mešanic v jeklenkah in analizatorjev v izbranem akreditiranem laboratoriju ter s sodelovanjem v mednarodnih medlaboratorijskih primerjalnih meritvah. Sledljivost kalibracij Pri kalibracijah ogljikovega monoksida, žveplovega dioksida ter dušikovih oksidov se uporabljajo certificirani referenčni materiali – stabilen izvor plina, ki je kalibriran v akreditiranem češkem hidrometeorološkem inštitutu (CHMI). Certificirane referenčne materiale se uporablja za diseminacijo vrednosti na delovne etalone (analizatorje). Za dosego najboljših merilnih rezultatov pri kalibraciji se certificirani referenčni materiali lahko uporabljajo tudi pri kalibraciji inštrumenta (analizatorja), ki se kalibrira. Običajno pa se za nadaljnjo diseminacijo vrednosti uporablja delovni etalon, s katerim lahko kalibriramo merilne inštrumente (analizatorje ali izvore plinov – jeklenke), pri čemer se uporablja izvor plina, ki ni certificiran. V primeru umerjanja analizatorjev ozona pa se, kot referenčni etalon, uporablja generator ozona, ki je sledljiv na CHMI. Z njim se umerja delovni etalon ali pa direktno merilni inštrument. Kalibracije se izvajajo v treh kalibracijskih točkah (ničelni zrak, na sredini merilnega območja in na zgornji meji merilnega območja), razen v primeru ozona, kjer je takih kalibracijskih točk lahko več (tipično pet). 25 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Poleg same kalibracije se, za vsak merilni inštrument, v UmL izvede tudi test primernosti, ki vključuje še presoje dodatnih metroloških lastnosti merilnih inštrumentov skladno z aneksom VI Direktive 2008/50/ES. Test primernosti vključuje še naslednje meroslovne parametre: - Test odzivnosti: odzivni čas pri naraščanju koncentracije in odzivni čas pri padanju koncentracije, - Linearnost: za oceno linearnosti se izvajajo meritve v šestih koncentracijah, - Kratkotrajno lezenje: kratkotrajno lezenje ničle ter kratkotrajno lezenje spana, - Test ponovljivosti: ponovljivost ničle ter ponovljivost spana, - Pri analizatorjih dušikovih oksidov se izvaja tudi test učinkovitosti NO konverterja ter Test koncentracije NO2. Umerjanja in 'testi primernosti' merilnih inštrumentov mreže kakovosti zraka so se v letu 2010 izvajali enkrat letno. Delovni etalon Necertificiran izvor plina CHMI (CA) Certificiran referenčni material Ničelni zrak Umerjanec (analizator) Izvor plina (jeklenka) Delovni etalon CHMI (CA) Referenčni etalon Ničelni zrak Umerjanec (analizator) Generator ozona Sledljivostna shema CO, SO2, NOx Sledljivostna shema za ozon Mednarodni nivo Umerjevalni laboratorij Merilni inštrumenti Sledljivostna shema kalibracij v Umerjevalnem laboratoriju Na področju medlaboratorijskih primerjav UmL redno sodeluje v mednarodni interkomparaciji v Joint Research Centru (JRC) v Ispri za naslednje parametre kakovosti zraka: ogljikov monoksid, dušikovi oksidi, žveplov dioksid in ozon. 26 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 2.2.2.(1): Najboljše merilne zmogljivosti UmL na področju kalibracij parametrov kakovosti zraka Legenda: c - koncentracija plinske mešanice. Direktna metoda - pri kalibraciji se uporabi certificirani referenčni material. Primerjalna metoda - pri kalibraciji se uporabi delovni etalon. 2.2.3. Kemijsko analitski laboratorij Agencije RS za okolje V letu 2010 je vse kemijske analize v delcih in v padavinah (z izjemo živega srebra) izvajal Kemijsko analitski laboratorij Agencije RS za okolje (KAL ARSO). Električna prevodnost Električna prevodnost se določa v padavinah. Analizirajo se dnevne padavine iz merilnih postaj Ljubljana – Bežigrad in Iskrba pri Kočevski Reki. Tedenske padavine se analizirajo iz merilnih postaj Rateče – Planica, Rakičan pri Murski Soboti in Škocjan. Slepi vzorec predstavlja MQ voda, s katero vzorčevalec spere lijak ob začetku zbiranja vzorca padavine, s čimer se kontrolira čistost vzorčevalnika. Vzorec padavine prelijemo v čašo ter počakamo, da se segreje na sobno temperaturo. Električno prevodnost izmerimo s konduktometrom WTW InoLab 730. Elektrodo in temperaturni senzor najprej dobro speremo z MQ vodo, potem pa še z vzorcem. Nato elektrodo in temperaturni senzor potopimo v čašo, ter počakamo, da se vrednost električne prevodnosti na inštrumentu stabilizira. Rezultate podajamo v µS/cm pri 25°C. Električno prevodnost določamo v skladu s standardom SIST EN 27888. Metoda je akreditirana pri Slovenski akreditaciji. pH pH se določa v padavinah. Analizirajo se dnevne padavine iz merilnih postaj Ljubljana – Bežigrad in Iskrba pri Kočevski Reki. Tedenske padavine se analizirajo iz merilnih postaj Rateče – Planica, Rakičan pri Murski Soboti in Škocjan. Plinske mešanice Območje Najboljša merilna zmogljivost Opombe Koncentracija CO 300 ÷ 15000 ppbv 280 ppb + c·0.036 Primerjalna metoda Koncentracija SO2 3 ÷ 500 ppb 2.8 ppb + c·0.058 Primerjalna metoda Koncentracija NO 2 ÷ 500 ppb 2.1 ppb + c·0.075 Primerjalna metoda Koncentracija NO2 4 ÷ 500 ppb 4.2 ppb + c·0.072 Primerjalna metoda Koncentracija O3 6 ÷ 500 ppb 5 ppb + c·0.034 Primerjalna metoda Analitski inštrumenti - monitorji Območje Najboljša merilna zmogljivost Opombe Analizator CO 0 ÷ 13700 ppbv 170 ppb + c·0.02 Direktna metoda 0 ÷ 15000 ppbv 280 ppb + c·0.036 Primerjalna metoda Analizator SO2 0 ÷ 380 ppb 1.8 ppb + c·0.05 Direktna metoda 0 ÷ 500 ppb 2.8 ppb + c·0.058 Primerjalna metoda Analizator NO 0 ÷ 427 ppb 1.5 ppb + c·0.047 Direktna metoda 0 ÷ 500 ppb 2.1 ppb + c·0.075 Primerjalna metoda Analizator NO2 0 ÷ 500 ppb 4.2 ppb + c·0.072 Primerjalna metoda Analizator O3 0 ÷ 500 ppb 4.9 ppb + c·0.03 Direktna metoda 0 ÷ 500 ppb 5 ppb + c·0.034 Primerjalna metoda 27 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Vzorec padavine prelijemo v čašo ter počakamo, da se segreje na sobno temperaturo. pH izmerimo s pH metrom WTW 540 GLP, s stekleno elektrodo SenTix HW. Stekleno elektrodo, temperaturni senzor in mešalo najprej dobro speremo z MQ vodo, potem pa še z vzorcem. Nato stekleno elektrodo, temperaturni senzor in mešalo potopimo v čašo, ter počakamo, da se vrednost pH na inštrumentu stabilizira. pH določamo v skladu s standardom SIST ISO 10523. Metoda je akreditirana pri Slovenski akreditaciji. Glavni ioni Anioni (Cl-, NO3 -, in SO4 2-) in kationi (Na+, NH4 +, K+, Mg2+ in Ca2+) se določajo v padavinah in v vzorcih filtrov zunanjega zraka. Padavine Analizirajo se dnevne padavine iz merilnih postaj Ljubljana – Bežigrad in Iskrba pri Kočevski Reki. Tedenske padavine se analizirajo iz merilnih postaj Rateče – Planica, Rakičan pri Murski Soboti in Škocjan. Slepi vzorec predstavlja MQ voda, s katero vzorčevalec spere lijak ob začetku zbiranja vzorca padavine, s čimer se kontrolira čistost vzorčevalnika. Vsa embalaža in pripomočki za vzorčenje mora biti ustrezno čista. Njihovo čistost pred oddajo na teren preverimo. Vzorec padavine analiziramo v čim krajšem času po prejemu v laboratorij. Pred analizo vzorec ne potrebuje dodatne obdelave, temveč ga samo filtriramo skozi membranski filter 0,45 µm, da se odstranijo trdni delci. V vzorcu določamo vse anione in katione. Anione določamo v skladu s standardom SIST EN ISO 10304-1, za katione pa je osnova standard SIST EN ISO 14911. Obe metodi sta akreditirani pri Slovenski akreditaciji. Filtri Analizirajo se dnevni filtri iz filter kompletov (»filter pack«), ki vsebujejo teflonski, oksalni in KOH filter, in sicer iz merilne postaje Iskrba pri Kočevski reki. Analizirajo se tudi dnevni vzorci prašnih delcev PM2.5 (na kvarčnem filtru Ø 47 mm, nizko volumski merilnik) iz stalnih merilnih postaj Iskrba pri Kočevski Reki, Ljubljana in Maribor ter dnevni vzorci prašnih delcev PM10 (na kvarčnem filtru Ø 150 mm, visoko volumski merilnik) iz merilnih postaj po projektih širom Slovenije. Za kontrolo čistosti samih filtrov se redno analizirajo laboratorijski slepi filtri, medtem ko se čistost vzorčevalnika kontrolira z redno analizo terenskih slepih filtrov. Vzorčenje je 24-urno s pretokom zraka okrog 14 l/min skozi tri zaporedne filtre. Prvi teflonski filter zbira lebdeče delce velikosti okrog 0.1-10 µm. Na tem filtru določamo koncentracije aerosolov SO4 2-, NO3 -, NH4 +, Cl-, Ca2+, Mg2+, Na+ in K+. Drugi, celulozni filter Whathman 40, je impregniran z raztopino KOH, ki absorbira kisle pline SO2 in HNO3. Tretji, prav tako celulozni filter Whatman 40, je impregniran z oksalno kislino in je namenjen vzorčenju NH3. Metoda omogoča v primeru žvepla dobro ločitev med plinsko fazo (SO2) in trdno fazo (aerosol SO4 2-), v primeru oksidirane in reducirane oblike dušika pa ločitev ni popolna, zato podajamo rezultat meritve kot vsoto koncentracij v plinski fazi (HNO3 in NH3) in trdi fazi (aerosoli NO3 - in NH4 +), t.j. HNO3+ NO3 - in NH3+ NH4 +. Teflonski filter 30 minut ekstrahiramo v 10 mL MQ vode v ultrazvočni kopeli. V ekstraktu določamo vse glavne anione in katione, kar predstavlja anorganske ione adsorbirane na delcih v zraku. Tudi oksalni filter 30 minut ekstrahiramo v 10 mL MQ vode v ultrazvočni kopeli, na njem pa določamo amonij v zraku, in sicer ga merimo kot NH4 + v ekstraktu. KOH filter 30 minut ekstrahiramo v 10 mL 0,3% H2O2 v ultrazvočni kopeli. V ekstraktu določamo dušikove in žveplove spojine v zraku. Prve analiziramo kot NO3 -, druge pa kot SO4 2-. Ekstrakte vseh filtrov pred analizo filtriramo skozi 28 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. membranski filter 0,45 µm, da se odstranijo trdni delci. Anione in katione določamo v skladu z zgoraj omenjenima standardoma, vendar analizna metoda za filter komplete še ni v obsegu akreditacije. 1/4 kvarčnega filtra Ø 47 mm 30 minut ekstrahiramo v 10 mL MQ vode v ultrazvočni kopeli. Pri kvarčnih filtrih Ø 150 mm ekstrahiramo samo 1/8 filtra, in sicer 30 minut v 50 mL MQ vode v ultrazvočni kopeli. Ekstrakt pred analizo filtriramo skozi membranski filter 0,45 µm, da se odstranijo trdni delci. Vsak ekstrakt uporabimo tako za določitev vseh anionov kot tudi vseh kationov. Anione in katione določamo v skladu z zgoraj omenjenima standardoma, vendar analizna metoda za filtre še ni v obsegu akreditacije. Inštrumentalna analiza Anione določamo z ionskim kromatografom Dionex DX – 120, na koloni IonPack AS14, dimenzije 4 × 250 mm. Na kolono injiciramo 100 µL vzorca. Predkolona služi za zaščito kolone, medtem ko supresor zmanjša prevodnost ozadja, kar olajša detekcijo. Tudi katione analiziramo z ionskim kromatografom Shimadzu, na koloni Shodex IC YK - 421, dimenzije 4,6 × 125 mm, z inštalirano predkolono. Na kolono injiciramo 100 µL vzorca. V obeh inštrumentih za detekcijo ionov uporabljamo detektor za merjenje prevodnosti. Koncentracije ionov v padavinah podajamo v mg/L padavine. Koncentracije ionov na filtrih iz filter kompletov ter v prašnih delcih PM2,5 pa podajamo v µg/filter. Težke kovine Težke kovine se določajo v padavinah (53Cr, 58Ni, 63Cu, 66Zn, 75As, 111Cd in 206+207+208Pb) in v vzorcih filtrov zunanjega zraka (27Al, 51V, 53Cr, 55Mn, 57Fe, 58Ni, 59Co, 63Cu, 66Zn, 75As, 82Se, 71Ga, 88Sr, 98Mo, 111Cd, 121Sb, 206+207+208Pb in 205Tl). Padavine Analizirajo se tedenske padavine iz merilne postaje Iskrba pri Kočevski Reki. Poleg vzorcev tedenskih padavin se analizirajo tudi slepi vzorci in suhe usedline. Slepi vzorec predstavlja nakisana MQ voda, s katero vzorčevalec spere lijak ob začetku zbiranja vzorca padavine, s čimer se kontrolira čistost vzorčevalnika. Suho usedlino pa predstavljajo delci, ki se naberejo na lijaku vzorčevalnika in jih vzorčevalec spere v posodo z 1% HNO3 v MQ vodi po koncu vzorčenja. Vsa plastična embalaža in pripomočki za vzorčenje morajo biti ustrezno čisti. Njihovo čistost pred oddajo na teren preverimo. Vsak vzorec ob prejemu v laboratorij stehtamo. Nato vzorec padavine in slepi vzorec ustrezno nakisamo, tako da je končna koncentracija kisline 1 mL HNO3 na 100 mL vzorca. Vzorec padavine in suho usedlino pred inštrumentalno analizo centrifugiramo. Težke kovine se določajo v skladu s standardom SIST EN ISO 17294-2 in EMEP navodili. Metoda je akreditirana pri Slovenski akreditaciji. 29 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Analizator za organski in elementarni ogljik (foto: Gregor Muri) Filtri Analizirajo se dnevni vzorci delcev PM2.5 in PM10 (na kvarčnem filtru Ø 47 mm, nizko volumski merilnik) iz stalnih merilnih postaj Iskrba pri Kočevski Reki, Ljubljana in Maribor ter dnevni vzorci delcev PM10 (na kvarčnem filtru Ø 150 mm, visoko volumski merilnik) iz merilnih postaj po projektih širom Slovenije. Za kontrolo čistosti samih filtrov se redno analizirajo laboratorijski slepi filtri, medtem ko se čistost vzorčevalnika kontrolira z redno analizo terenskih slepih filtrov. Za nadaljnjo analizo uporabimo 1/2 kvarčnega filtra Ø 47 mm, oziroma 1/8 kvarčnega filtra Ø 150 mm. Za obdelavo filtra uporabljamo kislinski razklop v mikrovalovni pečici, in sicer z mešanico 8 mL HNO3 in 2 mL H2O2. Temperaturno kontroliran razklop v mikrovalovni pečici doseže najvišjo temperaturo 220°C, traja pa 55 minut. Vzorec po razklopu razredčimo na 50 mL v merilni bučki. Pred inštrumentalno analizo vzorec centrifugiramo, oziroma samo odlijemo bistri del tekočine. Težke kovine se določajo v skladu s standardom SIST EN 14902. Analizna metoda je validirana, v začetku leta 2011 pa je bila presojana s strani Slovenske akreditacije. Inštrumentalna analiza Težke kovine določamo z masnim spektrometrom, z vzbujanjem v induktivno sklopljeni plazmi (ICP- MS), Perkin Elmer Elan 6100. Standardne raztopine za umeritveno krivuljo so pripravljene z ustrezno koncentracijo dušikove kisline, in sicer 1 mL HNO3 na 100 mL za padavine oziroma 16 mL HNO3 na 100 mL za filtre. Pri kvantizaciji si pomagamo tudi z internimi standardi, ki kompenzirajo trenutne pogoje na inštrumentu. Pri padavinah kot interni standard uporabljamo samo Rh, pri filtrih pa Sc, Ge, Rh in Gd. Koncentracije težkih kovin v padavinah podajamo v µg/L padavine, v prašnih delcih PM2.5 in PM10 pa v µg/filter. PAH Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) se določajo v padavinah in v vzorcih filtrov zunanjega zraka. Določa se 7 PAH, in sicer benzo(a)antracen, benzo(b)fluoranten, benzo(j)fluoranten, benzo(k)fluoranten, indeno(123-cd)piren in dibenzo(ah)antracen. 30 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Padavine Analizirajo se tedenske padavine iz merilne postaje Iskrba pri Kočevski Reki. Preden se zamenja steklenica v vzorčevalniku, se lijak spere s 150 mL metanola, da se v vzorec spere tudi suha usedlina, oziroma delce, ki se tekom tedna naberejo na lijaku vzorčevalnika. Poleg vzorcev tedenskih padavin se analizirajo tudi slepi vzorci. Slepi vzorec predstavlja MQ voda, s katero vzorčevalec spere lijak ob začetku zbiranja vzorca padavine, s čimer se kontrolira čistost vzorčevalnika. Vsa steklena embalaža in pripomočki za vzorčenje morajo biti ustrezno čisti. Čistost steklene embalaže dosegamo z žganjem v sušilniku, in sicer 2 uri na temperaturi 400 °C, s čimer se odstrani organska snov. Vsakemu vzorcu dodamo 50 ng devteriranih PAH standardov benzo(a)antracen d12, benzo(a)piren d12 in indeno(123-cd)piren d12. Devteriranih PAH v naravi ni, zato se jih uporablja za kontrolo izkoristka analizne metode. Vzorcu po potrebi dodamo tudi metanol ali MQ vodo, tako da je končna koncentracija metanola v padavini okrog 10%. S tem se zagotovi, da se PAH nahajajo v vodni fazi, saj se zmanjša adsorpcija PAH na stene posode. Vzorec nato s pomočjo podtlaka počasi prečrpamo skozi SPE kolono, ki je polnjena s C18 trdno fazo. SPE kolono je potrebno pred uporabo kondicionirati, kar pomeni, da jo speremo z diklorometanom, metanolom in MQ vodo. Ker so PAH relativno nepolarni, se zadržijo na SPE koloni, medtem ko padavina odteče skozi kolono. Po koncu črpanja SPE kolono nekaj minut sušimo s podtlakom, nato pa PAH eluiramo iz SPE kolone z diklorometanom. Dobljen eluat posušimo z Na2SO4, da se odstranijo sledovi vode. Končno vzorec skoncentriramo na 1 mL, topilo pa zamenjamo v aceton. PAH se določajo v skladu s standardom pr EN 15980. Analizna metoda je validirana, vendar še ni v obsegu akreditacije. Filtri Analizirajo se dnevni vzorci prašnih delcev PM10 (na kvarčnem filtru Ø 47 mm, nizko volumski merilnik) iz stalnih merilnih postaj Iskrba pri Kočevski Reki, Ljubljana in Maribor ter dnevni vzorci prašnih delcev PM10 (na kvarčnem filtru Ø 150 mm, visoko volumski merilnik) iz merilnih postaj po projektih širom Slovenije. Za kontrolo čistosti samih filtrov se redno analizirajo laboratorijski slepi filtri, medtem ko se čistost vzorčevalnika kontrolira z redno analizo terenskih slepih filtrov. Za nadaljnjo analizo uporabimo 1/2 kvarčnega filtra Ø 47 mm, oziroma 1/8 ali ustrezno manjši delež kvarčnega filtra Ø 150 mm (odvisno od letnega časa in s tem povezane koncentracije PAH v trdnih delcih). Vsakemu vzorcu dodamo 50 ng devteriranih PAH standardov benzo(a)antracen d12, benzo(a)piren d12 in indeno(123-cd)piren d12. Devteriranih PAH v naravi ni, zato se jih uporablja za kontrolo izkoristka analizne metode. Za obdelavo filtra uporabljamo ekstrakcijo v mikrovalovni pečici, in sicer z mešanico topil heksan:aceton (1:1). Temperaturno kontroliran razklop v mikrovalovni pečici doseže najvišjo temperaturo 100°C, traja pa 45 minut. Ekstrakt nato skoncentriramo v toku dušika na nekaj mL ter ga čistimo na SPE koloni, ki je polnjena s siliko (Si) kot trdno fazo. SPE kolono je potrebno pred uporabo kondicionirati, kar pomeni, da jo speremo z diklorometanom in heksanom. PAH eluiramo iz SPE kolone z mešanico topil heksan:diklorometan (2:3), ostale snovi pa ostanejo na SPE koloni. Dobljen eluat skoncentrira na 1 mL, topilo pa zamenjamo v aceton. PAH se določajo v skladu s standardom SIST EN 15549. Analizna metoda je validirana, v začetku leta 2011 pa je bila presojana s strani Slovenske akreditacije. Inštrumentalna analiza PAH določamo s plinskim kromatografom, ki je sklopljen z masnim spektrometrom (GC-MS), Agilent Technologies 6890 GC / 5975 MS, na ultra inertni koloni DB-5, dolžine 30 m, premera 0,25 mm, z debelino nanosa stacionarne faze 0,25 µm. Na kolono injiciramo 1 µL vzorca. Vsaki standardni raztopini za umeritveno krivuljo dodamo 50 ng devteriranih PAH standardov. Benzo(b)fluoranten, benzo(j)fluoranten in benzo(k)fluoranten so težko kromatografsko ločljivi, zato jih podajamo kot vsoto. Kot detektor uporabljamo masni spektrometer, ki poleg tega posname tudi masni spekter spojine, katerega se lahko uporabi za identifikacijo spojine. Rezultati so avtomatsko popravljeni za izkoristek 31 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. posameznega vzorca. Koncentracije PAH v padavinah podajamo v ng v padavini, v prašnih delcih PM10 pa v ng/filter. Ionski kromatograf, s katerim določamo levoglukozan in ostale sladkorje v delcih (foto: Gregor Muri) NO2 NO2 se določa v vzorcih zunanjega zraka. Metoda je primerna za vzorčevalna mesta, kjer so koncentracije dušikovega dioksida nizke, t.j. za območje 0,1–10 µg NO2-N/m 3.Izpostavljeni vzorci so stabilni več tednov, zato je omenjena metoda primerna tudi takrat, ko je vzorčevalno mesto oddaljeno od kemijskega laboratorija. Analizirajo se dnevni vzorci iz merilne postaje Iskrba pri Kočevski Reki. Poleg dnevnih vzorcev se analizirajo še terenski slepi vzorci in laboratorijski slepi vzorci. Steklene frite morajo biti pred impregnacijo ustrezno očiščene. Pred odhodom na teren preverimo vsebnost NO2 - na impregniranih fritah. V impregniranih steklenih fritah je filter debeline 4 mm, premera 25 mm in poroznosti 40-60 µm. Zrak se s pretokom približno 0,5 L/min črpa skozi stekleno frito, ki je impregnirana z NaJ in NaOH. NO2 iz zraka se absorbira na frito in J - reducira NO2 do NO2 -. Koncentracijo NO2 v zraku nato določamo spektrofotometrično, z jodidno absorbcijsko metodo (modificirana Griessova metoda). Inštrumentalna analiza Pri ekstrakciji v izpostavljeno stekleno frito dodamo raztopino za redukcijo (trietanolamin v MQ vodi) in pri 230 obratih 15 min stresamo na stresalniku. Nato ekstraktu dodamo barvni reagent (sulfanilamid, NEDA (N-(1-naftil)-etilendiamin-dihidroklorid), H3PO4). NO2 - in sulfanilamid ob dodatku NEDA v kislih raztopinah tvorita vijolično azo barvo. Po 15 min izmerimo absorbanco vzorca z UV/VIS spektrofotometrom Varian Cary 50, s ksenonsko žarnico, 1cm kiveto, pri valovni dolžini 540 nm. Koncentracijo podajamo v µg NO2-N/mL. 32 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Induktivno sklopljena plazma z masno selektivnim detektorjem (foto: Gregor Muri) OC/EC Organski in elementni ogljik (OC/EC) se določata v vzorcih filtrov zunanjega zraka. Analizirajo se dnevni vzorci prašnih delcev PM2.5 (na kvarčnem filtru Ø 47 mm, nizko volumski merilnik) iz stalnih merilnih postaj Iskrba pri Kočevski Reki, Ljubljana in Maribor ter dnevni vzorci prašnih delcev PM10 (na kvarčnem filtru Ø 150 mm, visoko volumski merilnik) iz merilnih postaj po projektih širom Slovenije. Za kontrolo čistosti samih filtrov se redno analizirajo laboratorijski slepi filtri, medtem ko se čistost vzorčevalnika kontrolira z redno analizo terenskih slepih filtrov. Za analizo uporabimo 1,5 cm2 kvarčnega filtra Ø 47 oziroma Ø 150 mm. Analizna metoda še ni standardizirana, v pripravi pa je standard pr CEN/TR 16243. Inštrumentalna analiza OC/EC določamo z OC/EC analizatorjem z optično korekcijo, Sunset Laboratory Inc. Vzorec vložimo v žarilno peč. Temperatura v njej se dviguje po korakih, v skladu s protokolom EUSAAR 2. Atmosfera je najprej reduktiva (He). Desorbirani organski ogljik iz vzorca potuje v oksidacijsko peč (MnO2), kjer se ogljik oksidira v CO2. Nastali CO2 se meša z vodikom, v metanatorju (Ni katalizator) pa se reducira v CH4, ki se končno detektira s FID detektorjem. Nato se inštrument preklopi v oksidativno atmosfero (He + 10 % O2), temperatura v žarilni peči pa se ponovno dviguje po korakih. V tej fazi se iz vzorca desorbira tudi pirolizirani organski ogljik in elementni ogljik. Pretvorbe v CO2 in CH4 so enake kot v reduktivni atmosferi, ravno tako detekcija. Na koncu skozi inštrument potuje še kalibracijski plin (He + 5 % CH4), s katerim umerimo inštrument pri vsaki analizi. Ločitev med organskim in elementnim 33 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. ogljikom je določena s točko, kjer je prepustnost laserja enaka začetni prepustnosti, ko smo vzorec vstavili v žarilno peč. Sladkorji in njihovi derivati Sladkorji in njihovi derivati se določajo v vzorcih filtrov zunanjega zraka. Določa se 9 sladkorjev oziroma in njihovih derivatov, in sicer ksilitol, levoglukozan, arabitol, manitol, galaktosan, glukoza, galaktoza, fruktoza in saharoza. Med temi je iz vidika interpretacije podatkov o sestavi delcev najpomembnejši levoglukozan, ki nastaja kot posledica izgorevanja biomase. Analizirajo se dnevni vzorci prašnih delcev PM10 (na kvarčnem filtru Ø 150 mm, visoko volumski merilnik) iz merilnih postaj po projektih širom Slovenije. Za kontrolo čistosti samih filtrov se redno analizirajo laboratorijski slepi filtri, medtem ko se čistost vzorčevalnika kontrolira z redno analizo terenskih slepih filtrov. Za nadaljnjo analizo uporabimo 1/8 kvarčnega filtra Ø 150 mm. Filter ekstrahiramo 30 minut, in sicer v 50 mL MQ vode v ultrazvočni kopeli. Ekstrakt pred analizo filtriramo skozi membranski filter 0,45 µm, da se odstranijo trdni delci. Inštrumentalna analiza Sladkorje in njihove derivate določamo z ionskim kromatografom Dionex ICS-3000. Tehnika temelji na sklopitvi med separacijo na visoko selektivni anionsko izmenjevalni koloni in detekciji s pulzno amperometrečnim detektorjem. Separcija poteka pri visoki pH vrednosti na koloni Dionex CarboPac MA1 (4 x 250 mm) in predkoloni MA1 (4 x 50mm). Za ločitev je uporabljen sledeči gradient (Y. Iinuma et.al, Atmospheric Environment 43, 2009, 167-1371): - 0-20 min: 0,48 mol L-1 NaOH - 20-35 min: linearno naraščanje koncentracije med 0,48 in 0,65 mol L-1 NaOH - 35-45 min: 0,65 mol L-1 NaOH - 45-60 min: ekvilibracija kolone na 0,48 L-1 NaOH Pretok eluenta je 0,4 ml min-1, na kolono se injicira 50 µl vzorca. Pulzno amperometrična detekcija je osnovana na meritvi toka, ki nastane pri oksidaciji sladkorjev na površini zlate elektrode. Ker se produkti oksidacije vežejo na površino, jo je potrebno med posmeznimi meritvami regenerirati. To se naredi s pomočjo uporabe dovolj visoke napetosti, ki oksidira površino zlate elektrode, kar povzroči desorbcijo produktov oksidacije. Napetost se nato zniža in elektrodna površina se ponovno reducira do zlata. Pulzno amperometrična detekcija torej obsega ponavljajoče sekvence treh napetosti, ki si sledijo v kratkih časovnih intervalih. Možne so različne oblike sekvenc napetosti. Uporabljena je bila standardna oblika s štirimi potenciali (standard quadruple waveform). 34 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 2.3. Rezultati meritev Stanje kakovosti zraka bi bilo treba tam, kjer je že sedaj dobro, vzdrževati ali ga izboljšati. Če cilji o kakovosti zunanjega zraka niso izpolnjeni, bi morala država z ustreznimi ukrepi zagotoviti skladnost z mejnimi vrednostmi ter po možnosti doseči ciljne vrednosti in dolgoročne cilje. To poglavje obsega tabelarične in grafične prikaze nekaterih osnovnih izvedenih statističnih parametrov izmerjenih koncentracij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, delcev PM10 in PM2.5, nekaterih lahkohlapnih ogljikovodikov, težkih kovin in nekaterih policikličnih aromatskih ogljikovodikov v delcih PM10, ionov v delcih PM2.5, žveplovih in dušikovih spojin, anorganskih ionov v zunanjem zraku v Sloveniji v letu 2010. Rezultati za isto onesnaževalo so prikazani skupaj, ne glede na metodo meritev. Osnova za rezultate kontinuirnih meritev so urni podatki. Rezultati za referenčne metode meritve delcev in analize v delcih pa so dobljeni na osnovi dnevnih podatkov. Zimski čas v grafičnih prikazih se nanaša na mesece januar-marec in oktober-december v koledarskem letu, poletni čas pa na mesece od aprila do septembra. Na začetku poglavij posameznih onesnaževal so podani emisijski podatki za leto 2009, ker podatki za leto 2010 še niso na voljo. Oznake pri tabelah: % pod odstotek veljavnih podatkov Cp povprečna koncentracija max najvišja koncentracija >MV število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo >AV število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo >OV število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo >CV število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo AOT40 vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami ozona, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od aprila do septembra. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 µg/m3.h * informativni podatek – premalo veljavnih podatkov Obrazložitev posameznih simbolov je pri poglavju 1. 2.3.1. Žveplov dioksid Koncentracije SO2 so bile povsod pod spodnjim ocenjevalnim pragom za zaščito zdravja. Koncentracije SO2 v letu 2010 so bile povsod pod spodnjim ocenjevalnim pragom (SOP) za zaščito zdravja. SOP za varstvo rastlin pa je bil prekoračen ponekod na višje ležečih krajih v Zasavju. Emisije SO2 (leto 2009) Letni izpusti SO2 v Sloveniji so se od leta 1980 do leta 2009 zmanjšali za 95,1 %. V letu 1995 so se izpusti SO2 glede na predhodna leta znatno zmanjšali, predvsem zaradi delovanja razžvepljevalne naprave na bloku 4 v TE - Šoštanj, pa tudi zaradi nižje vsebnosti žvepla v tekočih gorivih, kakor to 35 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. zahteva Uredba o kakovosti tekočih goriv. Nadaljnje znatno zmanjšanje je prispevala razžvepljevalna naprava na bloku 5 TE – Šoštanj, ki je začela obratovati v drugi polovici leta 2000 in razžvepljevalna naprava v TE Trbovlje, ki je pričela obratovati konec leta 2005. V letih 2008 in 2009 so se začeli znatno zniževati izpusti iz sektorja tehnološki procesi zaradi zahtev, ki so povezane z izdajo IPPC dovoljenj. V zadnjem letu so se znižali tudi izpusti iz cestnega prometa, ker je začela veljati Uredba o fizikalno- kemijskih lastnostih tekočih goriv. Največji delež k skupnim izpustom 11.530 t SO2 v letu 2009 prispevajo termoelektrarne in toplarne (TE-TOL), in sicer 56,9 %. Slika 2.3.1.(1): Emisije SO2 v Sloveniji Obveznost po direktivi NEC in Göteborškem protokolu je, da v letu 2010 skupni izpusti SO2 ne smejo presegati 27 tisoč ton. Slovenija je to obveznost izpolnila že v letu 2006. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom Letni pregled onesnaženosti zraka z SO2 na skupaj 20 merilnih mestih po Sloveniji v letu 2010 je podan v tabeli 2.3.1.(1). Sprememba glede na leto 2009 je nadaljnja ukinitev meritev na merilnih mestih Nova Gorica in Maribor center, ker so bile izmerjene koncentracije pet let zapored pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Zaradi pogostih nepravilnosti v delovanju merilnika podatkov na merilnem mestu TEB sv. Mohor v letu 2010 ne objavljamo. Meritve so avtomatske povsod razen na Iskrbi, kjer se izvajajo 24-urne neavtomatske meritve koncentracij žveplovega dioksida. V Uredbi o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku so za koncentracijo SO2 predpisani naslednji statistični parametri s pripadajočimi dovoljenimi mejnimi vrednostmi: povprečna celoletna in povprečna zimska koncentracija z mejno vrednostjo za zaščito ekosistemov, najvišja dnevna in najvišja urna koncentracija ter število dni s prekoračeno mejno dnevno, mejno urno ter alarmno 3-urno vrednostjo za varovanje zdravja. 0 50 100 150 200 250 E m is ije ( 1. 00 0 t/l et o) 1980 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Leto Cestni promet Ostali promet Energetika Industrijske kotlovnice Mala kurišča Tehnol. proc. Emisije SO2 v Sloveniji MOP ARSO 27.000 ton SO2 Zgornja meja emisij NEC 2010 Drugi žveplov protokol - zmanšanje na 195000 ton do leta 1990 Drugi žveplov protokol - zmanšanje na 130000 ton (45 %) do leta 2000 Drugi žveplov protokol - zmanšanje na 94000 ton (60 %) do leta 2005 Bazno leto 36 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 2.3.1.(1): Koncentracije SO2 v zunanjem zraku (µg/m 3) v letu 2010 – sivo obarvani podatki so za merilna mesta, ki niso reprezentativna za ugotavljanje vpliva na ekosisteme Leto zima * 1 ura 3 ure 24 ur * Merilno mesto % pod Cp Cp max >MV >AV max >MV zaščita ekosistemov varovanje zdravja Ljubljana Bežigrad 91 2 3 29 0 0 14 0 Celje 93 6 8 64 0 0 26 0 Trbovlje 92 3 3 52 0 0 18 0 Hrastnik 92 4 6 46 0 0 21 0 Zagorje 86 8 11 57 0 0 29 0 Iskrba▲ 92 1,3 1,8 10 0 Ljubljana.center 92 5 6 22 0 0 12 0 Vnajnarje 92 3 1 45 0 0 20 0 Šoštanj 95 7 4 1357 1 0 85 0 Topolšica 95 3 4 52 0 0 10 0 Veliki Vrh 95 6 6 269 0 0 28 0 Zavodnje 94 6 7 98 0 0 22 0 Velenje 95 2 2 110 0 0 14 0 Graška Gora 95 2 1 106 0 0 17 0 Pesje 95 6 6 81 0 0 25 0 Škale 92 4 5 73 0 0 26 0 Kovk 95 8 11 159 0 0 29 0 Dobovec 89 6 6 209 0 0 35 0 Kum 94 8 7 99 0 0 37 0 Ravenska Vas 95 9 12 560 1 0 38 0 Legenda: * določena sta zgornji in spodnji ocenjevalni prag prekoračena mejna vrednost prekoračen zgornji ocenjevalni prag prekoračen spodnji ocenjevalni prag koncentracija pod spodnjim ocenjevalnim pragom koncentracija pod mejno vrednostjo (kjer ni predpisan ocenjevalni prag) merilno mesto ni reprezentativno za varstvo rastlin ▲ dnevne meritve Opomba: Zima tu vključuje mesece od oktobra prejšnjega leta do marca tega leta. Koncentracije v večjih mestih Na vseh nižje ležečih merilnih mestih z odprtim reliefom, ki niso pod neposrednim vplivom emisij iz velikih termoenergetskih objektov in industrije, so bile – kar se tiče varovanja zdravja - povprečne dnevne koncentracije SO2 pod spodnjim ocenjevalnim pragom (SOP), urne koncentracije pa pod mejno vrednostjo. Nekoliko povišane koncentracije SO2 se občasno in za kratek čas pojavljajo v mestih v Zasavju ter v Velenju. Mesta v Zasavju imajo, kar se tiče razredčevanja onesnaževal iz lokalnih virov emisije (TE Trbovlje, industrija, promet, individualna kurišča), zelo neugodno lego, saj ležijo v ozkih dolinah oziroma kotlinah. Treba pa je poudariti, da je med omenjenimi viri vpliv TE Trbovlje v teh nižjih predelih komaj zaznaven, in to le še ob prekinitvah delovanja odžveplovalne naprave, je pa bolj zaznaven vpliv emisij iz ostalih industrijskih virov. Vpliv TE Šoštanj pa je zaznaven v Velenju le ob močnejšem zahodnem vetru, ki pa je redek. Koncentracije na vplivnem območju TE Šoštanj Emisija SO2 v TE Šoštanj je sicer zaradi razžvepljevalnih naprav zmanjšana, a pri polni obremenitvi zaradi omejene zmogljivosti omenjenih naprav občasno še vpliva predvsem na višje ležeče kraje v okolici termoelektrarne. Do tega pride, kadar veter neposredno prenaša dimne pline do merilnega mesta (npr. Veliki Vrh), v zimskem času pa se to lahko zgodi ob dolgotrajnejši temperaturni inverziji, ko se dimni plini kopičijo v višje ležeči plasti zraka (Zavodnje). Pri močnejšem jugozahodnem vetru pa zaradi vpliva bližnjega hriba zanese turbulenca dimne pline iz nižjih dimnikov tudi do nižje ležečega 37 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. merilnega mesta v Šoštanju, ki pa glede na lego izven ožjega naseljenega območja za sam Šoštanj ni reprezentativno. Na merilnem mestu Šoštanj je bila enkrat prekoračena mejna urna koncentracija 6. decembra. Tu sta bili izmerjeni tudi najvišja urna in najvišja dnevna koncentracija v Sloveniji v letu 2010: 1357 µg/m3 in 85 µg/m3. Koncentracije na vplivnem območju TE Trbovlje Kadar pride do izpada v delovanju razžvepljevalne naprave v TE Trbovlje, se lahko pojavijo še kratkotrajne prekoračitve mejnih vrednosti na višje ležečih krajih v okolici. Kolikšen delež koncentracij prispevajo v zimskem času individualna kurišča iz doline, nismo ocenili, tako tudi ne vpliva trboveljske cementarne Lafarge in druge industrije. Najvišje urno in dnevno povprečje koncentracije SO2 560 µg/m3 (prekoračena mejna urna vrednost) oziroma 38 µg/m3 sta bila izmerjena na merilnem mestu Ravenska vas na pobočju nad stičiščem doline Save in doline, ki vodi proti Trbovljam, in sicer 20. septembra ob šibkem vzhodnem vetru. Letni in dnevni hod koncentracij Koncentracije SO2 v nižjih predelih so nekoliko višje v hladnem delu leta, ko so vremenske razmere za razredčevanje onesnaženega zraka slabše, predvsem v Zasavju pa je zaznaven tudi vpliv emisije iz individualnih kurišč. Na višje ležečih krajih vplivnih območij TEŠ in TET pa se povišane koncentracije pojavljajo ne glede na letni čas, ker so visoki dimniki TEŠ in TET precej nad višino prizemnih temperaturnih inverzij, in gre v teh primerih za bolj neposreden prenos dimnih plinov do višje ležečih krajev. Koncentracije so višje podnevi kot ponoči, vendar je opazen samo en neizrazit maksimum. Viri emisije SO2 so namreč industrija, veliki termoenergetski objekti in individualna kurišča, medtem ko je promet z jutranjo in popodansko konico zanemarljiv vir emisije. Časovni trend Iz analize večletnih vrednosti (slike 2.3.1.(4-6), tabele 2.3.1.(5-7) v Prilogi) sledi: Padajoči trend koncentracij SO2 se je v letu 2010 ustavil, kar je glede na emisije, ki ostajajo v zadnjih dveh letih v glavnem enake, pričakovano, in marsikje so koncentracije tako nizke, da so le malo nad vrednostjo, ki jo merilniki lahko še izmerijo. 38 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.1.(2): Povprečne mesečne koncentracije SO2 za 9 merilnih mest v letu 2010 Slika 2.3.1.(3): Dnevni hod koncentracij SO2 na nekaterih merilnih mestih DMKZ v letu 2010 0 5 10 15 20 25 30 35 40 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana Bež. Hrastnik Zagorje Celje Trbov lje Topolšica Veliki v rh Dobov ec Kov k 0 2 4 6 8 10 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 ure dneva ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana Bež. Trbov lje Zagorje Celje Dobov ec Kov k Zav odnje Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.1.(4): Povprečne letne koncentracije SO Slika 2.3.1.(5): Povprečne letne koncentracije SO 39 2 na merilnih mestih DMKZ 2 na merilnih mestih TEŠ Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.1.(6): Povprečne letne koncentracije SO Merilno mesto Šoštanj (foto: Roman Kocuvan) 40 2 na merilnih mestih TET 41 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 2.3.2. Dušikovi oksidi Visoke koncentracije dušikovih oksidov so omejene predvsem na ozek pas ob prometnih cestah in ulicah. Koncentracija NO2 je v letu 2010 prekoračila mejno letno vrednost na prometnem merilnem mestu Ljubljana center. Zgornji ocenjevalni prag za zaščito zdravja je bil prekoračen na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad in Maribor center. Spodnji ocenjevalni prag je bil prekoračen na merilnih mestih Celje in Nova Gorica. Koncentracije NOx so bile pod spodnjim ocenjevalnim pragom za zaščito vegetacije. Emisije dušikovih oksidov (leto 2009) Letni izpusti NOx v Sloveniji so se leta 2009 zmanjšali za skoraj 23,8 % v primerjavi z letom 1987. Po letu 1992 so se izpusti NOx začeli povečevati, zlasti zaradi povečane gostote prometa z motornimi vozili in s tem povečane prodaje tako bencina, kot tudi dizel goriva. Naraščanje je bilo veliko, kljub vedno večjemu številu vozil s katalizatorji. Po letu 1997 so se izpusti NOx opazno znižali zaradi zmanjšane porabe goriv iz cestnega prometa na račun manjše prodaje v maloobmejnem prometu. Po letu 2006, pa so začeli izpusti NOx ponovno naraščati, predvsem zaradi povečane prodaje dizelskega goriva, in povečevanja tranzitnega prometa preko Slovenije. V zadnjem letu pa so se znatno znižali, predvsem zaradi veliko manjše porabe dizelskega goriva v cestnem prometu, kot tudi manjše porabe energentov v sektorjih: energetika, industrijske kotlovnice in mala kurišča. Največji delež k celotnim izpustom NOx prispeva cestni promet, in sicer 53,7% v letu 2009. Leta 2006 je Slovenija ratificirala NOx protokol, zato bo potrebno paziti, da v prihajajočih letih ne presežemo vrednost izpustov NOx iz leta 1987. Obveznost po direktivi NEC in Göteborškem protokolu pa je, da v letu 2010 skupni izpusti NOx ne smejo presegati 45 tisoč ton. V letu 2009 so bili izpusti NOx za 0,33 % višji od predvidene ciljne vrednosti. Slika 2.3.2.(1): Emisije dušikovih oksidov NOx v Sloveniji 0 10 20 30 40 50 60 70 E m is ije ( 1. 00 0 t) 1987 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Leto Cestni promet Ostali promet Energetika Industrijske kotlovnice Mala kurišča Emisije NOx v SlovenijiMOP ARSO 45.000 ton NOx Zgornja meja emisij Bazno leto 59.300 ton 59.300 ton, ovbeza iz NOx Protokola 42 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Ker je glavni vir dušikovih oksidov promet, je onesnaženost zraka omejena na obcestni pas in na gosto poseljena območja. Vir emisije pa so tudi veliki termoenergetski objekti, ki uporabljajo za gorivo premog, vendar v okolici obeh velikih termoelektrarn v zadnjih letih ni opazno povišanih koncentracij. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi V izpušnih plinih znaša delež NO med 80 in 90 %, v zraku pa NO oksidira v NO2. Zato podajamo tudi skupne koncentracije NOx, ker so le tako med sabo primerljivi podatki z merilnih mest, ki so različno oddaljena od izvora (prometnic) in je zaradi tega stopnja oksidacije različna. Stopnja oksidacije dušikovega monoksida, emitiranega iz prometa v višje okside, raste z oddaljenostjo od izvora (koncentracija zaradi razredčenja pada). Odvisna je tudi od meteoroloških razmer, predvsem sončnega sevanja in temperature, letnega obdobja in seveda lokacije. Letni pregled onesnaženosti zraka z dušikovimi oksidi na skupaj 15 merilnih mestih po Sloveniji v letu 2010 je podan v tabeli 2.3.2.(1). V letu 2010 so bile ukinjene meritve v Rakičanu, ker so bile izmerjene koncentracije pet let zapored pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Za obdobje enega leta so bile vzpostavljene meritve NOx v Hrastniku. Meritve so kontinuirne povsod razen na Iskrbi, kjer se izvajajo 24-urne meritve koncentracij dušikovega dioksida. V Uredbi o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku so za koncentracijo dušikovih oksidov predpisani naslednji statistični parametri s pripadajočimi dovoljenimi mejnimi vrednostmi: za NO2 mejna urna vrednost, 3-urna alarmna vrednost in mejna letna vrednost za zaščito zdravja ljudi, za NOx pa mejna letna vrednost za varstvo rastlin na tistih merilnih mestih, ki niso v bližini cest in večjih naselij. Koncentracije dušikovih oksidov na mestnih merilnih mestih, ki so bolj ali manj pod vplivom emisij iz prometa, so bile tako kot v letu 2009 od pet do desetkrat višje, kot na podeželskih merilnih mestih. Najvišje urne koncentracije NO2 so bile v mestih med 100 in 220 µg/m 3. Tudi v letu 2010 je bilo na prvem mestu merilno mesto Ljubljana center (7 prekoračitev mejne vrednosti, prekoračen zgornji ocenjevalni prag ZOP), na drugem mestu merilno mesto mestnega ozadja Ljubljana Bežigrad (prekoračen ZOP) in na tretjem mestu prometno merilno mesto Maribor center (prekoračen spodnji ocenjevalni prag SOP). SOP je bil prekoračen še v Celju in Novi Gorici. Povprečna letna koncentracija NO2 je bila daleč najvišja na merilnem mestu Ljubljana center (prekoračena mejna vrednost), sledijo pa merilna mesta Ljubljana Bežigrad, Maribor center (prekoračen ZOP) in Nova Gorica (prekoračen SOP). Letne koncentracije na območjih, ki niso neposredno izpostavljena vplivu prometa, so dosegle do 40 % vrednosti SOP, v naravnem okolju na lokaciji Iskrba pa le 20 % SOP. Povprečne letne koncentracije NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za varstvo rastlin v ekosistemih, so bile pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Letni in dnevni hod koncentracij Večinoma sta oba hoda dobro izražena. Najvišje mesečne koncentracije NO2 so bile skoraj povsod dosežene v zimskih mesecih, ko so pogoji za disperzijo zlasti ob stabilnem vremenu s temperaturnimi inverzijami najslabši in ostane onesnažen zrak na območju prometnih poti. Manjša onesnaženost zraka v notranjosti Slovenije poleti je tudi posledica manjšega prometa v juliju in avgustu zaradi dopustov oz. šolskih počitnic. Značilno je bilo obdobje visokih koncentracij dušikovih oksidov v drugi polovici januarja 2010, ko skoraj ni bilo padavin, pa še te so bile v notranjosti Slovenije v obliki snega, ki zrak manj prečisti kot dež. Podrobneje je to obdobje visokih koncentracij onesnaževal opisano pri poglavju 2.3.5.1 (slika 2.3.5.1(8)). 43 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Prevladujoč vpliv emisij iz prometa se kaže v tem, da so bile koncentracije NO2 najvišje na prometnih mestnih merilnih mestih, in da so bile najvišje v jutranjih in večernih urah. Popoldanska prometna konica okrog 16. ure ne prinese maksimuma koncentracij, ker so v tem dnevnem času najugodnejše vremenske razmere za razredčevanje (največ vetra, najvišje prizemne temperature), pač pa se maksimum pojavi šele okrog 20. ure. Na vpliv prometa kaže tudi to, da so koncentracije izmerjene v delovnih dnevih precej višje kot ob sobotah, nedeljah in praznikih (slika 2.3.2.(5)). Časovni trend Povprečna letna koncentracija NO2 se od leta 2002 naprej bistveno ne spreminja in je povsod razen na lokaciji Ljubljana center pod mejno vrednostjo. Tabela 2.3.2.(1): Raven koncentracij NO2 in NOx v zraku (µg/m 3) v letu 2010 NO2 NOx NO2 varovanje zdravja varstvo rastlin varovanje zdravja Leto 1 ura * 3 ure Postaje % pod Cp* % pod Cp** max >MV >AV Ljubljana Bežigrad 94 35 64 176 0 0 Maribor center 90 34 68 174 0 0 Celje 94 26 53 126 0 0 Trbovlje 88 20 40 100 0 0 Hrastnik 95 18 35 78 0 0 Nova Gorica 94 29 56 135 0 0 Koper 90 21 28 107 0 0 Iskrba▲ 86 1,8 Ljubljana center 96 63 96 122 225 7 0 Vnajnarje 93 4 93 4 68 0 0 Zavodnje 98 5 98 7 67 0 0 Škale 92 8 92 9 74 0 0 Kovk 93 9 93 11 111 0 0 Dobovec 80 11 78 12 122 0 0 Brestanica-sv.Mohor 83 3 86 4 37 0 0 Legenda: * določena sta zgornji in spodnji ocenjevalni prag prekoračena mejna vrednost prekoračen zgornji ocenjevalni prag prekoračen spodnji ocenjevalni prag koncentracija pod spodnjim ocenjevalnim pragom merilno mesto ni reprezentativno za varstvo rastlin ▲ dnevne meritve 44 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.2.(2): Koncentracije NO2 v zunanjem zraku v letu 2010 Merilno mesto Ljubljana center (foto : Andrej Piltaver) 45 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.2.(3): Povprečne mesečne koncentracije NO2 v letu 2010 Slika 2.3.2.(4): Najvišje urne koncentracije NO2 v obdobju januar¸- marec, oktober - december in v obdobju april-september 2010 0 20 40 60 80 100 120 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana Bež. Ljubljana center Maribor center Celje Trbov lje Nov a Gorica Hrastnik Koper Iskrba Niz10 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 Ljubljana Bežigrad Ljubljana center Maribor center Celje Trbov lje Hrastnik Nov a Gorica Koper Iskrba ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) jan-mar, okt-dec apr-sep MV 46 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.2.(5): Dnevni hod koncentracije NO2 na štirih merilnih mestih v letu 2010 Slika 2.3.2.(6): Povprečne letne koncentracije NO2 Primerjava s podatki iz Avstrije Za primerjavo navajamo podatke o povprečnih letnih koncentracijah NO2 za obdobje 2005 - 2009 z nekaterih naših mestnih merilnih mest in s štirih mestnih merilnih mest v Celovcu in Gradcu v sosednji Avstriji /32/, od katerih je najbolj prometno Gradec (Don Bosco), ki ima približno enako frekvenco prometa kot merilni mesti Ljubljana center in Maribor center (slika 2.3.2.(7)). Vidimo, da so koncentracije v štirih slovenskih mestih nižje kot v Celovcu in Gradcu, merilno mesto Ljubljana center pa je po višini koncentracij na prvem mestu. 0 20 40 60 80 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 ure dneva ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana Bež.-delavniki Ljubljana Bež.-so,ne,pr Ljubljana center-delavniki Maribor center-delavniki Ljubljana center-so,ne,pr Maribor center -so,ne,pr N.Gorica-delavniki N.Gorica-so,ne,pr Hrastnik-delavniki Hrastnik-so,ne,pr Vnajnarje-delavniki Vnajnarje-so,ne,pr 0 10 20 30 40 50 60 70 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 leto ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana-Bež. Maribor center Celje Trbov lje M.S..Rakičan Nov a Gorica Koper Ljubljana center Hrastnik MV SOP ZOP 47 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.2.(7): Povprečne letne koncentracije (Cp) NO2 na nekaterih mestnih merilnih mestih v Sloveniji in sosednji Avstriji v obdobju 2005-2009 0 10 20 30 40 50 60 70 80 ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Cp 2005 27 33 26 24 43 53 42 38 Cp 2006 29 39 28 23 46 55 46 39 Cp 2007 28 37 23 22 42 51 44 34 Cp 2008 29 71 34 21 23 38 50 42 33 Cp 2009 55 38 48 40 31 Ljubljana Bež. Ljubljana center Maribor center Celje Trbov lje Klagenf urt Volkermarkter strasse Graz Don Bosco Graz Mitte Graz Süd Tiergartenweg 48 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 2.3.3. Ogljikov monoksid Onesnaženost zraka z ogljikovim monoksidom tako kot v prejšnjih letih tudi ob najbolj prometnih cestah ni prekoračila spodnjega ocenjevalnega praga. Koncentracije CO v letu 2010 so bile tako kot prejšnja leta pod spodnjim ocenjevalnim pragom za varovanje zdravja. Emisije ogljikovega monoksida (leto 2009) Slika 2.3.3.(1): Emisije CO v Sloveniji Od leta 1980 do leta 2009 so letni izpusti CO v Sloveniji bolj ali manj v enakomernem trendu upadanja in so se zmanjšali za 56,38 %. V zadnjem letu so se znatno znižali, predvsem zaradi veliko manjše porabe dizelskega goriva v cestnem prometu. Največji delež k skupnim izpustom 124.630 t CO v letu 2009 prispeva sektor »mala kurišča«, in sicer 57,16 %. Izpusti malih kurišč za CO niso problematični, ker so razpršeni po večjih površinah, medtem ko so emisije iz prometa omejene na obcestna območja. Zato so vsa leta najvišje koncentracije izmerjene na mestnih merilnih mestih, ki so blizu prometnih cest in parkirišč. Onesnaženost zraka z ogljikovim monoksidom Po Uredbi o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku je za CO predpisana le 8-urna mejna vrednost koncentracije za zaščito zdravja. Meritve se izvajajo na petih merilnih mestih mreže DMKZ. Zaradi petletnega obdobja nizkih koncentracij bomo meritve CO izvajali na merilnih mestih Celje in Nova Gorica izmenično vsako drugo leto. Podatki o onesnaženosti zraka z ogljikovim monoksidom v Sloveniji so zbrani v tabeli 2.3.3.(1). Zrak je bil z ogljikovim monoksidom tako kot vsa leta doslej tudi v letu 2010 malo onesnažen. 0 50 100 150 200 250 300 350 E m is ije ( 1, 00 0 t/l et o) 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Leto Cestni promet Ostali mobilni viri Energetika Industrijske kotlovnice Mala kurišča Emisije CO v Sloveniji MOP ARSO 49 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 8-urna mejna koncentracija ni bila prekoračena na nobenem merilnem mestu. Najvišja maksimalna dnevna 8-urna koncentracija je dosegla največ 32 % mejne vrednosti 10 mg/m3 na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad. Letni in dnevni hod koncentracij Tako kot pri dušikovih oksidih je tudi tu na mestnih lokacijah izrazit letni hod z maksimumom pozimi in minimumom poleti. Močnejše sončno obsevanje poleti ugodno vpliva na mešanje zraka, medtem, ko pozimi ob stabilnem vremenu s temperaturnimi inverzijami ostane onesnažen zrak na ozkem območju prometnih poti. Omenjena značilnost je komaj opazna na merilnem mestu Krvavec, saj je le-to v naravnem okolju daleč od virov emisije in v glavnem nad višino temperaturnih inverzij. Da je največji vir CO v mestih promet, kaže slika dnevnega hoda koncentracij z izraženim jutranjim in večernim maksimumom ter precej višjimi koncentracijami ob delovnih dnevih kot ob koncu tedna. Značilno je tudi, da na Krvavcu, ki je daleč proč od prometnih poti, ni dnevnega hoda koncentracije, niti ni razlik med delavniki in koncem tedna. V zadnjih letih se raven koncentracij CO bistveno ne spreminja. Tabela 2.3.3.(1): Koncentracije CO v zraku (mg/m3) v letu 2010 Leto 8 ur* Postaje % pod Cp max >MV Ljubljana Bežigrad 81 0,6 3,2 0 Maribor center 94 0,7 3,1 0 Nova Gorica 92 0,5 2,5 0 Trbovlje 94 0,5 3,1 0 Krvavec 90 0,2 0,4 0 Legenda: * določena sta zgornji in spodnji ocenjevalni prag prekoračena mejna vrednost prekoračen zgornji ocenjevalni prag prekoračen spodnji ocenjevalni prag koncentracija pod spodnjim ocenjevalnim pragom 50 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.3.(2): Povprečne letne in maksimalne 8-urne koncentracije CO v letu 2010 v mg/m3 (MV- mejna vrednost, SOP-spodnji ocenjevalni prag, ZOP-zgornji ocenjevalni prag) Slika 2.3.3.(3): Dnevni hod koncentracije CO na štirih merilnih mestih DMKZ v letu 2010 0 2 4 6 8 10 12 Ljubljana Bež. Maribor center Nov a Gorica Trbov lje Krv av ec ko n ce n tr ac ija ( m g /m 3 ) Cp Cmax-8ur MV ZOP SOP 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 ko n ce n tr ac ija ( m g /m 3 ) ure dneva Ljubljana Bež.-delavniki Ljubljana Bež.-so,ne,pr Maribor center-delavniki Maribor center-so,ne,pr Krvavec-delavniki Krvavec-so,ne,pr Trbovlje-delavniki Trbovlje-so,ne,pr 51 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.3.(4): Povprečne mesečne koncentracije CO (mg/m3) po mesecih v letu 2010 Slika 2.3.3.(5): Najvišje 8-urne koncentracije CO v obdobju januar - marec, oktober - december in v obdobju april-september 2010 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec ko n ce n tr ac ija ( m g /m 3 ) Ljubljana Bežigrad Maribor center Nov a Gorica Krv av ec Trbov lje 0 0.5 1 1.5 2 2.5 3 3.5 Ljubljana Bežigrad Maribor center Nov a Gorica Trbov lje Krv av ec ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) jan-mar, okt-dec apr-sep 52 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.3.(6): Povprečne letne koncentracije CO na merilnih mestih DMKZ 0 0.2 0.4 0.6 0.8 1 1.2 1.4 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 leto ko n ce n tr ac ija ( m g /m 3 ) Ljubljana-Bež. Maribor center Celje Nov a gorica Krv av ec Trbov lje 53 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 2.3.4. Ozon Podobno kot v prejšnjih dveh letih so bile koncentracije ozona zaradi neizrazitega poletja razmeroma nizke tudi v letu 2010. Koncentracije ozona so prekoračile opozorilno urno vrednost 180 µg/m3 14-krat na Krvavcu, 3- krat na Otlici nad Ajdovščino in 2-krat v Kopru. Letno dovoljeno število prekoračitev ciljne 8-urne vrednosti koncentracije ozona 120 µg/m3 je bilo preseženo na vseh višje ležečih merilnih mestih ter na Primorskem in ob Obali, od mest v notranjosti Slovenije pa le v Ljubljani in v Hrastniku. Mejna vrednost faktorja AOT40 za zaščito vegetacije in gozdov je bila prekoračena skoraj na vseh za to reprezentativnih merilnih mestih. Krvavec, kjer doseže povprečna letna koncentracija ozona najvišjo vrednost (foto: Nataša Kovač) Izvori ozona Ozon v prizemnih plasteh zraka je onesnaževalo, ki ga avtomobilski motorji ali industrija ne izpuščajo neposredno, ampak nastaja s kemično reakcijo ob prisotnosti sončne svetlobe (fotokemična reakcija) iz dušikovih oksidov, ki jih pride največ v ozračje iz prometa (motorji z notranjim izgorevanjem) in iz lahkohlapnih organskih snovi, ki jih prispevajo industrija, promet, gospodinjstva, bencinske črpalke, kemične čistilnice itd. Snovem, iz katerih nastaja ozon, pravimo predhodniki ozona. Reakcije so tem intenzivnejše, čim višja je temperatura (tabela 2.3.4.(2)) in čim močnejše je sončno obsevanje, zato je onesnaženost zraka z ozonom večja poleti (zato ga imenujemo tudi »poletno« onesnaževalo) in čez dan. Ločimo dve vrsti ozona: stratosferski »koristen ozon« in troposferski »škodljiv« ozon. Prvi nas ščiti pred nevarnimi UV žarki. 54 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Za nastajanje »škodljivega« ozona pri tleh (troposferski ozon) pa so krive emisije onesnaževal, ki so posledica človekove dejavnosti. Troposferski ozon nastaja pri zapletenih fotokemijskih reakcijah med predhodniki ozona ob pomoči sončne svetlobe. Večina emisij predhodnikov ozona, to je, dušikovih oksidov in ogljikovodikov, prihaja predvsem iz cestnega prometa in delno iz industrije. V troposferi je največ ozona na višini med 1800 in 2200 metrov. Od naših merilnih mest sega v ta pas Krvavec (nadmorska višina 1740 m), kjer je letna povprečna koncentracija ozona najvišja. Na drugem mestu je Otlica (918 m). Na prometnih merilnih mestih (npr. Maribor center, Zagorje) pa so koncentracije ozona nižje, ker le-ta hitro reagira z dušikovim monoksidom iz izpušnih plinov in razpade nazaj na kisik. Kraji z naraščajočo nadmorsko višino in odprtim reliefom imajo vse bolj značilnosti proste atmosfere, kjer je na eni strani majhen neposredni vpliv emisij predhodnikov ozona, na drugi strani pa je močnejše ultravijolično sevanje sonca. To se kaže v nižjih maksimalnih koncentracijah ozona, medtem ko je raven povprečnih koncentracij višja kot v nižjih predelih. Shematski prikaz procesa nastajanja ozona Onesnaženost zraka z ozonom Uredba o ozonu v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 8/03) predpisuje za zaščito zdravja opozorilno in alarmno urno koncentracijo ter ciljno vrednost najvišje 8-urne dnevne koncentracije, za varstvo rastlin in gozdov sta določeni mejni vrednosti faktorja AOT40 za čas vegetacije, od maja do julija oz. od aprila do septembra, za zaščito materialov pa je določena mejna letna vrednost. Letni pregled onesnaženosti zraka z ozonom na skupaj 18 merilnih mestih po Sloveniji v letu 2009 je podan v tabeli 2.3.4.(1). 55 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Kot smo že v poročilih iz prejšnjih let ugotovili, se najvišje koncentracije ozona pojavljajo poleti na Obali in na Primorskem. Takrat so naši kraji na zahodnem obrobju območja visokega zračnega pritiska, ko prevladujejo pri nas šibki vetrovi zahodne in jugozahodne smeri. Ker takih vremenskih situacij tako kot v letu 2009 tudi leta skoraj 2010 ni bilo, je bilo vsega skupaj pet prekoračitev opozorilne vrednosti – tri na Otlici in dve v Kopru. Temperature zraka so bile sicer v povprečju od aprila do avgusta nad dolgoletnim povprečjem, vendar so krajša vroča obdobja prekinjale fronte z nevihtami. Največ padavin je bilo v južni in zahodni Sloveniji. Da v obdobjih z visokimi temperaturami koncentracije ozona niso bile zelo visoke je bila kriva prevladujoča severna do severovzhodna cirkulacija zraka. Nepričakovano pa se je pri takem vremenu pojavilo nekaj visokih koncentracij nad opozorilno vrednostjo na Krvavcu v dneh od 30. 6. do 2. 7. 2010. Iz trajektorij (slike v nadaljevanju) na višini 850 milibarov (višina 1500 metrov) je razvidno, da je prevladovala prva dva dneva severna cirkulacija, kar pomeni, da je pritekal onesnažen zrak na Krvavec preko Avstrije, 2. 7. pa preko Hrvaške in vzhodne Slovenije, vendar ni bila narejena ocena, kolikšen delež izmerjenega ozona je prispel iz teh smeri. Omeniti moramo še nenavadno visoke koncentracije ozona 17. in 18. 2. 2010 na merilnem mestu Rakičan. 17. februarja je po daljšem obdobju hladnega vremena nastopila izrazita otoplitev z južnim vetrom. Povišane koncentracije ozona so bile izmerjene še v Mariboru. Tabela 2.3.4.(1): Koncentracije ozona v zraku (µg/m3) v letu 2010 (prekoračena mejna vrednost AOT40 in mejna letna vrednost ter preseženo dovoljeno število prekoračitev 8-urne ciljne vrednosti koncentracije so v rdečem tisku, nereprezentativna mesta za varstvo gozdov in rastlin pa so sivo obarvana). Leto 1 ura 8 ur AOT40 Merilno mesto n.v. (m) % pod Cp max >OV >AV max >CV apr-sep maj-jul zaščita materialov varovanje zdravja varstvo gozdov varstvo vegetacije Krvavec 1740 91 97 187 14 0 182 82 60721 38915 Iskrba 540 87 55 158 0 0 152 36 34289 21949 Otlica 918 95 83 189 3 0 173 57 51990 33445 Ljubljana Bežigrad 299 94 41 159 0 0 147 21 26361 19311 Maribor center 270 94 40 135 0 0 123 3 9418 7014 Celje 240 91 42 161 0 0 151 22 25580 19141 Trbovlje 250 92 42 166 0 0 158 22 25751 18333 Hrastnik 290 92 48 172 0 0 158 32 32866 22929 Zagorje 241 94 36 160 0 0 146 12 15500 12307 Murska S.-Rakičan 188 93 51 177 0 0 148 23 27251 18728 Nova Gorica 113 89 46 179 0 0 162 43 39050 26836 Koper 56 93 68 190 2 0 163 56 49824 32179 Vnajnarje 630 93 73 175 0 0 165 51 35736 23293 Maribor Pohorje 725 96 71 152 0 0 148 25 22666 15228 Zavodnje 770 94 73 173 0 0 159 43 38498 27862 Velenje 390 94 51 169 0 0 157 34 35345 24076 Kovk 600 95 71 172 0 0 164 47 40787 27862 Sv.Mohor 390 86 54 155 0 0 140* 13 16263 13851 56 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.4.(1): Število prekoračitev urne opozorilne in 8-urne ciljne koncentracije ozona v letu 2010 Tabela 2.3.4.(2): Najnižja povprečna dnevna in najnižja maksimalna dnevna temperatura zraka na treh merilnih mestih za dneve v obdobju 2005 - 2010, ko je vsaj ena urna koncentracija ozona prekoračila opozorilno vrednost 180 µg/m3 Merilno mesto Tpovp (st.C) Tmax (st.C) Nova Gorica 23 30 Koper 25 30 Ljubljana-Bežigrad 23 30 Letni in dnevni hod koncentracij Zaradi vpliva sončnega obsevanja in temperature zraka na kemijske reakcije, pri katerih se razvija ozon, so koncentracije poleti precej višje kot pozimi. Razlika je večja v nižinskih krajih, kjer je pozimi manj sonca zaradi pogoste megle s temperaturno inverzijo. Na merilnih mestih v nižinskih krajih nastopi izrazit maksimum koncentracij okrog 14. ure, ko je močno sončno obsevanje in ko so temperature zraka najvišje. Na višje ležečih odprtih legah (Krvavec, Otlica nad Ajdovščino) je ta hod precej manj izrazit. Vpliv emisij predhodnikov ozona na prometnih oziroma mestnih lokacijah se kaže v precej nižjih koncentracijah ozona ob delavnikih kot ob koncu tedna (slika 2.3.4.(4)). 57 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Časovni trend Povprečne letne koncentracije ozona ne kažejo opaznih tendenc v zadnjih letih. Manjša nihanja so posledica vremenskih razmer, posebej tistih poleti, ko so pogoji za nastanek ozona zaradi močnejšega sončnega obsevanja in višjih temperatur ugodnejši (npr. dolgo vroče poletje leta 2003, deževno poletje 2004, deloma tudi neizraziti poletji 2008 in 2009). Ta nihanja so bolj izražena pri številu prekoračitev ciljne 8-urne vrednosti, še bolj pa pri številu prekoračitev opozorilne urne vrednosti (slike 2.3.4.(5 - 7)). Slika 2.3.4.(2): Povprečne mesečne koncentracije ozona v letu 2010 0 20 40 60 80 100 120 140 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Krv av ec Otlica Vnajnarje Rakičan Ljubljana Bež. Nov a Gorica Koper 58 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.4.(3): Najvišje urne koncentracije ozona v obdobju januar - marec, oktober - december in v obdobju april - september 2010 (OV – opozorilna vrednost) Slika 2.3.4.(4): Dnevni hodi koncentracij ozona za obdobje junij - avgust 2010 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 Krv av ec Otlica Vnajnarje Rakičan Ljubljana Bež. Nov a Gorica Koper ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) jan-mar, okt-dec apr-sep OV 0 20 40 60 80 100 120 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 ure dneva ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana Bež.-delav niki Ljubljana Bež.-so,ne,pr N.Gorica-delav niki N.Gorica-so,ne,pr Otlica-delav niki Otlica-so,ne,pr Krv av ec-delav niki Krv av ec-so,ne,pr 59 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.4.(5): Povprečne letne koncentracije ozona Slika 2.3.4.(6): Število prekoračitev urne opozorilne koncentracije ozona za obdobje 2002 - 2010 0 20 40 60 80 100 120 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 leto ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana Bež. Maribor center Celje Trbov lje Rakičan Nov a Gorica Krv av ec Iskrba Otlica Koper 0 20 40 60 80 100 št ev ilo p re ko ra či te b v Ljubljana Bež.. 4 18 4 11 10 8 0 0 0 Maribor center 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 0 2 0 0 3 0 0 0 0 Rakičan 0 6 0 1 0 0 0 0 0 Krvavec 0 8 7 7 24 18 0 0 14 Iskrba 0 11 1 0 1 7 0 0 0 Nova Gorica 26 102 27 33 34 19 0 0 0 Otlica 69 44 5 2 3 Koper 38 9 0 3 2 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 60 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.4.(7): Število prekoračitev ciljne 8-urne koncentracije ozona za obdobje 2002 - 2010 0 20 40 60 80 100 120 140 št ev ilo p re ko ra či te b v Ljubljana Bež. 25 81 32 38 47 43 22 27 21 Maribor center 4 19 1 0 7 4 0 4 3 Celje 30 78 18 43 39 35 15 20 22 Rakičan 36 101 15 31 28 34 9 16 23 Krvavec 92 145 77 87 83 116 70 93 82 Iskrba 28 94 38 60 67 61 33 50 36 Nova Gorica 36 105 46 43 56 51 25 33 43 Otlica 90 98 54 71 57 Koper 73 51 66 62 56 mejno števi lo 25 25 25 25 25 25 25 25 25 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 61 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Izračunana trajektorija na višini 850 mb za 30. 6. 2010 za točko Krvavec 62 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Izračunana trajektorija na višini 850 mb za 1. 7. 2010 za točko Krvavec 63 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Izračunana trajektorija na višini 850 mb za 2. 7. 2010 za točko Krvavec Napoved ozona Kot za vsa onesnaževala je tudi za ozon predpisana mejna vrednost koncentracije - opozorilna vrednost je 180 µg/m3, alarmna pa 240 µg/m3. Ti dve vrednosti sta tisti, pri katerih je potrebno obvestiti javnost in podati informacijo o možnih učinkih na zdravje in priporočenem vedenju. Ena od glavnih nalog Agencije RS za okolje je obveščanje javnosti, zato napovedujemo koncentracijo ozona za dva dni vnaprej za celotno Slovenijo /47/, ki je objavljena na spletni strani ARSO. 64 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Obrazložitev legende:  Ni podatkov Podatki manjkajo zaradi nepravilnega delovanja merilne opreme.  Nizka (0 - 60µg/m3) Onesnaženost zunanjega zraka z ozonom je majhna in ne vpliva na zdravje ljudi.  Zmerna (60 – 120 µg/m3) Pri najbolj občutljivi skupini ljudi se lahko pojavijo prvi simptomi težav v respiratornem sistemu.  Visoka (120 – 180 µg/m3) Pri občutljivih posameznikih, predvsem bolnikih s kroničnimi boleznimi dihal in krvožilnega sistema se lahko pojavljajo blagi učinki, navadno na respiratorni sistem. Ti ljudje naj se izogibajo zunanjim aktivnostim.  Zelo visoka ( > 180 µg/m3) Pri občutljivih posameznikih se lahko pojavljajo značilni efekti, kot so otežkočeno dihanje, tesnoba v prsnem košu, kašljanje, pekoč občutek v očeh. Omenjeni učinki so možni pri otrocih in ljudeh, ki izvajajo določene aktivnosti na prostem. Ljudje naj se v času zelo visokih koncentracij izogibajo intenzivnim telesnim dejavnostim na prostem. Primer napovedi ozona, ki je vidna na spletni strani ARSO Ko je opozorilna urna koncentracija presežena, pošljemo obvestila na različne naslove: bolnišnice, zdravstveni domovi, mediji, center za reševanje, občine, šole, vrtci. Ponavljajoča se izpostavljenost povišanim koncentracijam ozona lahko povzroči stalne okvare pljuč. Četudi je ozon prisoten v nižjih koncentracijah, lahko njegovo vdihavanje povzroči množico zdravstvenih problemov, bolečine v prsih, kašljanje, bruhanje in draženje grla, vpliva pa lahko tudi na bronhitis, srčne bolezni in astmo. 65 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Ker običajno ozon nastaja v vročem poletnem vremenu, ko se večinoma zadržujemo zunaj, je lahko prizadet vsakdo, ki preživlja svoj čas na prostem, posebno otroci, starejši ljudje, delavci na prostem in rekreativni športniki. Priporočamo, da se bolne in občutljive osebe odpovedo napornim opravilom na prostem, predvsem opoldne in v popoldanskih urah. Celotna Agencija je vključena v proces ISO 9001. Proces kakovosti zraka spremljamo oziroma nadzorujemo tako s posameznimi kontrolnimi točkami, kot tudi z indikatorji procesa. Eden od indikatorjev procesa je tudi uspešnost napovedi ozona. Za leto 2010 je bil določen plan, da imamo 75 % uspešnih napovedi ozona. Dejansko pa je bilo v povprečju 78 % uspešno izvedenih napovedi za »danes« in 73 % pravilnih napovedi za »jutri«, kar v povprečju pomeni 75 % pravilnih napovedi ozona. To pomeni, da je bil plan za leto 2010 v celoti realiziran. Konec leta 2010 smo napoved ozona izboljšali. Obstoječi statistični model za napovedovanje smo nadgradili z modelom, izgrajenim na daljšem časovnem nizu podatkov za posamezno merilno mesto, poleg tega smo v napoved vključili tudi višje ležeča merilna mesta (Krvavec in Otlica). Takšna napoved bo javnosti dostopna v letu 2011 /48/. 66 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 2.3.5. Delci Zaradi velike onesnaženosti zraka z delci bo potrebno čimprej sprejeti in izvajati programe za zmanjšanje emisij. Onesnaženost zraka z delci je v Evropi pereč problem, še posebej zaradi delcev manjših od 10 mikronov. Sestava delcev je različna: sulfat (SO4 2-), nitrat (NO3 -), amonij (NH4 +), različne kovine ter ogljik v organski in anorganski obliki. Aerosol je disperzni sistem, ki vsebuje trdne ali tekoče delce, suspendirane v plinu, ki ga imenujemo zrak. Delež delcev se emitira v atmosfero iz virov na površini (primarni delci), medtem ko so drugi posledica različnih pretvorb v onesnaženi atmosferi (sekundarni delci). Delci so naravnega izvora (cvetni prah, vegetacija, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel) ali antropogenega izvora – vpliv človeške aktivnosti (energetski objekti, industrija, promet, poljedelstvo, individualna kurišča). Delci pomembno vplivajo na zdravje ljudi, kakor tudi na klimo, vidnost itd. V nadaljevanju je predstavljen primer naravnega izvora vulkanskega prahu, ki je bil v Sloveniji zaznan od 14. – 18. 4. 2010. V nadaljevanju je tudi prispevek o soljenju cest in o vplivu soljenja na koncentracijo PM10. Delci, ki nastanejo s procesi med plini, in delci tako v plinski kot v tekoči fazi, so v glavnem velikosti pod 1 µm (10-6 m) in se imenujejo fini delci (v angleščini izraz fine particles). Na zemeljski površini pa nastanejo delci, v glavnem večji od 1 µm, imenujemo jih grobi delci (coarse particles). Sem štejemo tudi bioaerosole, npr. pelod, trose, katerih izvor je vegetacija. Delci, ki nastanejo pri gorenju, se lahko nahajajo v obeh velikostih razredih. Delci različnega izvora so različne kemijske sestave in prav tako različne oblike in različnih fizikalnih stanj. Določitev velikosti aerosola je eden pomembnejših elementov kar se tiče meritev in modeliranja dinamike aerosola. Premer delcev največkrat opišemo z izrazom »aerodinamični premer«. Aerodinamični premer je definiran kot premer okroglega delca z gostoto 1 g/cm3. To pomeni, da se v zraku obnaša kot vodna kapljica definiranega premera. Delci enake oblike in velikosti, toda različne gostote, imajo različen aerodinamični premer. Na podlagi aerodinamičnega premera ločimo delce: PM10 - delci z aerodinamičnim premerom do 10 µm, PM2.5 - delci z aerodinamičnim premerom do 2,5 µm, PM1.0 - delci z aerodinamičnim premerom do 1 µm, UFP ali UP – zelo fini delci z aerodinamičnim premerom do 0,1 µm. Sestava delcev je odvisna od izvora delcev. V glavnem velja, da se manjši in svetlejši delci zadržujejo v zraku dalj časa. Večji delci (večji kot 10 mikrometrov premera) se zadržujejo v atmosferi nekaj ur, medtem ko manjši delci (manjši od 1 mikrometra) lahko ostanejo v atmosferi tedne in se navadno odstranijo iz atmosfere s padavinami. Na Agenciji RS za okolje izvajamo meritve delcev PM10 in PM2.5 na različnih lokacijah po Sloveniji. 67 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 2.3.5.1 Delci PM10 Koncentracija delcev PM10 je v letu 2010 presegla letno mejno vrednost na merilnem mestu Ljubljana center. Dovoljeno število dnevnih prekoračitev je bilo preseženo na večini mestnih merilnih mest. Koncentracija je bila pod zgornjim ocenjevalnim pragom le na Iskrbi. Emisije delcev PM10 (leto 2009) Od leta 2000 do leta 2009 so se letni izpusti PM10 v Sloveniji zmanjšali za 18,5 %. V letih 2008 in 2009 so se začele znatno zniževati emisije iz sektorja tehnološki procesi zaradi zahtev, ki so povezane z izdajo IPPC dovoljenj. Največji delež k skupnim izpustom 15.790 t PM10 v letu 2009 prispeva sektor »mala kurišča«, in sicer 61,3 %. Slika 2.3.5.1.(1): Emisije delcev PM10 v Sloveniji Onesnaženost zraka z delci PM10 Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.52/02) predpisuje dovoljene mejne vrednosti koncentracij delcev PM10 za zaščito zdravja - mejno dnevno vrednost in dovoljeno letno število prekoračitev le-te ter mejno letno vrednost. Z letom 2010 smo vzpostavili meritve delcev PM10 v Kranju, Novem mestu (dodatni lokaciji tipa mestno ozadje v območju kakovosti zraka SI3) in Hrastniku (primestno ozadje v Zasavju v območju SI2). V letu 2010 objavljamo tudi podatke za merilno mesto Žerjav, kjer s krajšimi prekinitvami izvajamo vzorčenje delcev PM10 in kasnejšo kemijsko analizo težkih kovin (arzen, kadmij, nikelj in svinec) že od leta 2007. Meritve delcev PM10 v okviru MO Maribor so bile konec oktobra 2010 prestavljene z lokacije Tabor, ki je blizu centra mesta, na lokacijo Vrbanski plato zunaj centra mesta, kjer že drugo leto potekajo tudi meritve delcev PM2.5, ki jih izvaja Agencija v sklopu DMKZ. Koncentracije na novi lokaciji so nekaj nižje kot na Taboru. Iz vzporednih meritev na obeh lokacijah je bila narejena ekstrapolacija za meritve na lokaciji Tabor do konca leta 2010 /24/. 0 5 10 15 20 E m is ije ( 1. 00 0 t) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Leto Cestni promet. viri Ostali mobilni viri Energetika Indust. kotl. Mala kurišča Teh. procesi Prid.in distr.goriv Upor. topil Odpadki Kmetijstvo Emisije PM10 v Sloveniji MOP ARSO 68 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Letni pregled onesnaženosti zraka z delci na skupaj 22 merilnih mestih po Sloveniji v letu 2010 je podan v tabeli 2.3.5.1.(1). Meritve z referenčno gravimetrično 24-urno metodo vzorčenja so se v letu 2010 izvajale že na večini merilnih mest. Merilniki TEOM imajo sicer prednost, da dajejo tekoče oz. »real time« podatke, iz katerih lahko ugotavljamo trenutno stanje, njihova slaba stran pa je, da meritve niso izvedene v skladu s standardom SIST EN 12341:2005 in je zato potrebno upoštevati korekcijske faktorje, dobljene s primerjalnimi meritvami z referenčnim merilnikom. V skladu s navodilom Guidance for the Demonstration of Equivalence of Ambient Air Monitoring Methods, januar 2010 smo na ARSO določili korekcijske faktorje na tistih merilnih mestih, kjer meritve delcev PM10 izvajamo z merilnikom TEOM ali TEOM FDMS. To pomeni primerjalne meritve z referenčno metodo. Korekcijski faktorji, ki so bili v uporabi za določeno merilno mesto v letu 2010, so navedeni v Tabeli 2.3.5.1.(1). Omenili smo že, da smo do leta 2010 poleg merilnika TEOM vzpostavili še referenčne meritve delcev PM10 na skoraj vseh merilnih mestih (izjema so Nova Gorica, Koper, Ljubljana Bežigrad, Celje in M.Sobota- Rakičan), ki delujejo v sklopu DMKZ. Agencija bo postopoma do leta 2013 vzpostavila tovrstne meritve na vseh merilnih mestih in tako zadostila zahtevam Direktive o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Na priporočilo Evropske okoljske agencije (EEA) smo zaradi manjših razhajanj med statističnimi rezultati koncentracij delcev PM10, izračunanimi na sedežu EEA, in rezultati v naših letnih poročilih o kakovosti zraka, ponovno izračunali povprečne letne koncentracije in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti za vsa leta nazaj po nekoliko spremenjeni metodi, ki so nam jo predlagali v februarju 2011. Zlasti je problematično določanje števila prekoračitev mejne dnevne koncentracije. Pri tem smo do zdaj uporabljali dve različni metodi za določitev praga, nad katerim se šteje, da je koncentracija prekoračila mejno vrednost. Novi izračuni pa upoštevajo že tretjo pravkar predlagano metodo, po kateri »računa večina držav«. Po novem dobljeni rezultati se razlikujejo od prejšnjih. Na eni strani se pojavljajo razlike med temi novimi rezultati in med rezultati v naših dosedanjih letnih poročilih o kakovosti zraka, na drugi strani pa med njimi in med rezultati, ki so objavljeni na EEA. Razlike pa niso le posledica razlike med omenjenimi različnimi metodami računanja, pač pa tudi posledica različne obravnave negativnih vrednosti koncentracij v preteklosti, morebitne razlike med našo bazo podatkov in bazo podatkov, ki je posredovana na EEA (AIRBASE), marsikje pa razlogov za razlike nismo našli, oz. so razlogi neznani. Povprečne letne koncentracije se najbolj razlikujejo za leto 2006, do 13 %, sicer so razlike do 5 % pred letom 2006, v letih 2007-2009 pa razlik ni. Razlike razen primera postaje Trbovlje v letu 2006 ne vplivajo na to, ali je bila letna mejna koncentracija prekoračena ali ne. Števila prekoračitev mejne dnevne koncentracije se najbolj razlikujejo v letih 2004 - 2006, do 15 %. V letih pred tem in po tem so razlike minimalne. Razlike v nobenem primeru ne vplivajo na to, ali je bilo preseženo letno dovoljeno število prekoračitev. 69 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 2.3.5.1.(1): Koncentracije delcev PM10 v zraku (µg/m 3) v letu 2010 Legenda: * določena sta zgornji in spodnji ocenjevalni prag prekoračena mejna vrednost prekoračen zgornji ocenjevalni prag prekoračen spodnji ocenjevalni prag koncentracija pod spodnjim ocenjevalnim pragom (R) meritve z referenčnim merilnikom – LVS ▲ meritve z merilnikom TEOM FDMS Leto* Dan* korek. faktor Merilno mesto % pod Cp max >MV pozimi poleti jan- mar okt- dec Ljubljana Bežigrad 98 30 155 43 1,24 1,24 1,03 Ljubljana BF (R) 99 27 119 32 Maribor center (R) 98 33 127 47 Kranj (R) 84 32 117 37 Novo mesto (R) 98 31 108 60 Celje 98 32 122 58 1,12 1,12 1,06 Trbovlje (R) 95 34 116 64 Zagorje (R) 99 36 128 68 Hrastnik (R) 100 27 98 30 Murska S.-Rakičan 99 30 133 52 1,22 1,22 1,04 Nova Gorica 87 29 84 25 1,00▲ 1,00▲ 1,00▲ Koper 95 25 68 15 1,30 1,30 1,03 Žerjav (R) 97 26 138 29 Iskrba (R) 97 14 65 5 Ljubljana center 91 42 224 74 1,30 1,00▲ 1,00▲ Maribor Tabor 81 31 100 38 1,30 1,30 1,30 Vnajnarje (R) 84 20 57 2 Pesje 98 22 71 10 1,00▲ 1,00▲ 1,00▲ Škale 95 23 94 12 1,30 1,30 1,30 Prapretno 96 29 103 29 1,30 1,30 1,30 Morsko (R) 92 19 78 5 Gorenje Polje (R) 97 20 89 13 70 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.5.1.(2): Število prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 (50 µg/m 3) v letu 2010 Merilno mesto Ljubljana center je bilo po onesnaženosti zraka z delci PM10 tudi v letu 2010 na prvem mestu. Edino na tej lokaciji je bila prekoračena povprečna letna mejna koncentracija. Sledijo mesta v Zasavju (Zagorje, Trbovlje), Novo mesto, Celje, Rakičan, Maribor center, Ljubljana Bežigrad, Maribor Tabor in Kranj. Na vseh teh postajah je bilo preseženo letno dovoljeno število prekoračitev mejne dnevne koncentracije. Rezultati meritev kažejo, da so bile koncentracije delcev PM10 v letu 2010 višje kot v letu 2009 povsod razen na merilnem mestu Ljubljana center, kjer so bile nižje. Glavni vzrok za to je zamenjava merilnika TEOM, pri katerem je bil upoštevan korekcijski faktor 1,30, 25. marca 2010, z merilnikom TEOM FDMS. Privzeti faktor 1,30 je namreč previsok, ampak določen v skladu s predpisi Evropske komisije, ko niso bile izvedene primerjalne meritve z referenčnim merilnikom. Zato so bile koncentracije do tega datuma višje kot po tem datumu. V Zasavju poleg prometa dodatno vplivajo na povečano onesnaženost zraka z delci tudi industrija in individualna manjša kurišča, zlasti pa je za to kriva zelo neugodna topografija, saj so naselja v ozkih, neprevetrenih dolinah. Vpliv individualnih kurišč je zaznaven tudi v nekaterih drugih krajih, predvsem tam, kjer ni razširjeno daljinsko ogrevanje (npr. v Črnomlju, kjer smo z mobilno postajo pozimi 2010 izmerili zelo visoke koncentracije delcev PM10) /34/. 71 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Viri delcev (foto: Albert Kolar) Letni in dnevni hod koncentracij Nižje koncentracije delcev PM10 poleti in višje pozimi so očitne zlasti v notranjosti Slovenije na mestnih merilnih mestih, saj se pozimi zaradi stabilnejše atmosfere in šibkejših vetrov onesnažen zrak zadržuje v bližini cestišč, ki so izvor emisije. Emisija iz prometa je sicer - razen manjšega minimuma v času poletnih počitnic v mestih v notranjosti Slovenije - skozi vse leto skoraj enaka. Do povišanih koncentracij delcev prihaja v zimskem času zaradi dodatnih emisij iz individualnih kurišč. Predvsem najnovejša gospodarska kriza je veliko pripomogla k uporabi cenejših in s tem »nečistih« energentov – predvsem drv, premoga in biomase, kurilne naprave pa so pogosto stare in imajo slab toplotni izkoristek. Precej manj kot v notranjosti Slovenije je zimski maksimum koncentracij izražen na Obali in na Primorskem, saj je tam malo temperaturnih inverzij in manj emisij iz kurišč zaradi manjše potrebe po ogrevanju. Zimski maksimum je neizrazit tudi na območjih, ki so daleč od virov emisij (npr. Iskrba). Jutranji in večerni maksimum sta predvsem posledica prometnih konic, pri čemer je vpliv popoldanske premaknjen na večerni čas, ko se hitrost vetra zmanjšuje. Precej višje koncentracije se pojavljajo ob delovnih dnevih kot ob koncu tedna in ob praznikih. Časovni trend Pri časovnem trendu koncentracij je opazen vpliv prevladujočih vremenskih situacij. Trend zmanjševanja koncentracij delcev PM10 od 2003 naprej je delno posledica zmanjševanja emisije zaradi izgradnje čistilnih naprav na industrijskih objektih, delno pa posledica ugodnih vremenskih razmer v zadnjih letih. Tako so bile npr. koncentracije delcev visoke v zelo sušnem letu 2003, nižje v letu 2004, ko je prevladovalo mokro poletje, in spet višje leta 2005, ko smo imeli v januarju in začetku februarja precej mrzlo in suho vreme, kar je vplivalo na večjo onesnaženost zraka. Na nižje koncentracije v letu 2007 je vplivala nadpovprečno topla in vetrovna prva polovica leta, v letih 2008 in 2009 pa pogoste padavine zlasti v poletnem času. 72 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. V letu 2010 se je glede na leto 2009 povečalo zlasti število prekoračitev mejne dnevne koncentracije, ki je doseglo raven iz leta 2008. To je predvsem posledica zelo visokih koncentracij v januarju, februarju in decembru, ko smo imeli daljša suha obdobja mrzlega zimskega vremena. Slika 2.3.5.1.(3): Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v letu 2010 Slika 2.3.5.1.(4): Najvišje dnevne koncentracije delcev PM10 v obdobju januar-marec, oktober- december in v obdobju april-september 2010 0 10 20 30 40 50 60 70 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Maribor center Celje Trbov lje Ljubljana Bež. Ljubljana BF Kranj Nov o mesto Zagorje Murska S. Rakičan Nov a Gorica Koper Iskrba 0.0 50.0 100.0 150.0 200.0 250.0 Ljubljana Bež. Ljubljana BF Ljubljana center Maribor center Kranj Novo mesto Celje Trbovlje Zagorje Hrastnik Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper Žerjav Iskrba ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) jan-mar, okt-dec apr-sep MV 73 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.5.1.(5): Dnevni hodi koncentracij delcev PM10 za leto 2010 na štirih merilnih mestih Slika 2.3.5.1.(6): Povprečne letne koncentracije delcev PM10 z upoštevanim korekcijskim faktorjem (MV-mejna vrednost, SOP-spodnji ocenjevalni prag, ZOP-zgornji ocenjevalni prag) 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 ure dneva ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana Bež.-delav niki Ljubljana Bež.-so,ne,pr Celje-delav niki Celje-so,ne,pr Koper-delav niki Koper-so,ne,pr N.Gorica-delav niki N.Gorica-so,ne,pr 0 10 20 30 40 50 60 70 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 ko n ce n tr ac ija ( µ g /m 3 ) leto Ljubljana Bež. Ljubljana BF Maribor center Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica M.S.-Rakičan Koper Iskrba SOP ZOP MV 74 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.5.1.(7): Število prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 za obdobje 2002 - 2010 Obdobje visokih koncentracij Kot smo že omenili, je bila onesnaženost zraka z delci v letu 2010 zelo velika v januarju, februarju in decembru. Za visoke koncentracije delcev in tudi drugih onesnaževal v nižjih predelih notranjosti Slovenije je bila neugodna npr. druga polovica januarja, ko razen občasnega rahlega sneženja skoraj ni bilo padavin in smo imeli pravo zimo z nizkimi temperaturami ter nizko oblačnostjo ali meglo. Razen 28. in 29. januarja, ko so bile koncentracije najvišje, temperaturne inverzije skoraj ni bilo. Prevladovali so zelo šibki vetrovi severne do severovzhodne smeri, tako da prenosa onesnaženega zraka skoraj ni bilo in se je le akumuliral. Zanimiv je padec koncentracij 24. januarja, ki je bil le posledica povečane hitrosti severovzhodnega vetra (slika 2.3.5.1.(8)). 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 leto št ev ilo p re ko ra či te v Ljubljana Bež. Ljubljana BF Maribor center Celje Trbov lje Zagorje Nov a Gorica M.S.-Rakičan Koper Iskrba 75 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.5.1.(8) : Povprečna dnevna koncentracija (cp) delcev PM10 in NO2 na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad, minimalna temperatura zraka (Tmin) na lokacijah Ljubljana Bežigrad, Topol pri Medvodah in Krvavec, ter povprečna hitrost vetra (hv) in dnevna količina padavin (pad) na lokaciji Ljubljana Bežigrad v januarju 2010 -15 -10 -5 0 5 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 dan T ( st .C ) / h v (m /s ) 0 20 40 60 80 100 120 140 160 c P M 10 , c N O 2 (µ g /m 3 ) / p ad . (m m ) pad.-Lj-Bež. Tmin-Topol pri Medv odah Tmin-Lj-Bež. Tmin-Krv av ec hv -Lj-Bež. cp PM10 -Lj-Bež. cp NO2 -Lj-Bež. MV 76 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Izračunana 24-urna trajektorija za 29. januar 2010 za točko Iskrba 77 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Izračunana 24-urna trajektorija za 29. januar 2010 za točko Nova Gorica 78 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Izračunana 24-urna trajektorija za 29. januar 2010 za točko Rateče 79 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Izračunana 24-urna trajektorija za 29. januar 2010 za točko Otlica Primerjava s podatki iz Avstrije Za primerjavo navajamo podatke o koncentracijah delcev PM10 z nekaterih naših mestnih merilnih mest in štirih mestnih merilnih mest v sosednji Avstriji /32/, od katerih je najbolj prometno Gradec-Don Bosco (slika 2.3.5.1.(9)). Izstopa veliko število prekoračitev dnevne mejne vrednosti v Zasavju (Trbovlje, Zagorje), kjer imajo precejšen vpliv individualno kurjenje v zimskem času, industrija, pa tudi zelo neugodna lega naselij v ozkih dolinah. 80 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.5.1.(9): Povprečne letne koncentracije (Cp) delcev PM10 ter število prekoračitev dnevne mejne vrednosti na merilnih mestih v Sloveniji in v sosednji Avstriji v letih 2005- 2009 Vulkanski prah nad Slovenijo med 14. 4. in 18. 4. 2010 Vulkan Eyjafjoll na Islandiji je začel bruhati vulkanski pepel v sredo, 14. 4. 2010. Zaradi velike količine izbruhanega vulkanskega prahu, vetrovnih in splošnih vremenskih razmer je vulkanski prah v prvih dneh po izbruhu prekril večji del severne in osrednje Evrope. Kot posledica izbruha je prvih nekaj dni po izbruhu praktično obstal letalski promet nad Evropo. V prvih 72 urah po izbruhu je, na podlagi opravljenih analiz islandskega Inštituta za geo znanost (http://www.earthice.hi.is/), volumen izbruhanega materiala dosegal v poprečju med 4-500 m3/s z maksimalnimi količinami okoli 1000 m3/s. Vulkanski pepel je dosegal višine do 11 km, glede na vetrovne razmere ga je kasneje raznašalo proti osrednji Evropi. Nad Atlantikom je prevladovalo področje visokega zračnega tlaka, ki je deloma segalo tudi nad Britansko otočje. Področje se je počasi pomikalo proti osrednji Franciji. V višinah med 5 km in 10 km je nad Islandijo prevladoval severozahodni veter, ki je pepel nosil proti jugovzhodu. Glavnina vulkanskega pepela se je preko Severnega morja pomikala proti Danski, Nizozemski. Pepel je nadaljeval pot proti Nemčiji, Češki, Poljski, Slovaški, Avstriji, Madžarski in v noči na soboto, 17. 4. 2010 dosegel tudi zračni prostor nad Slovenijo. Vulkanski prah, ki se je zadrževal v atmosferi nad Slovenijo, je predstavljal potencialno nevarnost predvsem za varno odvijanje zračnega prometa. Zaradi svojih fizikalnih in kemičnih lastnosti lahko vpliva na delovanje letalskih motorjev, vitalnih merilnih inštrumentov na letalih itd. Služba letalske meteorologije znotraj Urada za meteorologijo, je v skladu s sprejetimi mednarodnimi letalskimi standardi in priporočili redno spremljala trenutno in predvideno gibanje vulkanskega prahu, ter obveščala ustrezne službe nadzora zračnega prometa, izvajalce letalskih operacij in regulatorja na državnem nivoju. Nad področjem visokega zračnega tlaka se padavine niso pojavljale, tako ni bilo možnosti za izpiranje vulkanskega pepela iz atmosfere. Depozicija vulkanski pepela je bila samo posledica lastne teže in trenja ob tla, kar pa ne zadošča za hitro izločanje pepela iz atmosfere. Ljubljana Bež. Ljubljana center Maribor center Celje Zagorje Trbovlje Celovec Volkermarkter strasse Gradec Don Bosco Gradec Mitte Gradec Süd Tiergartenweg Cp 2005 37 43 43 52 55 38 45 43 39 Cp 2006 33 43 35 46 40 40 48 45 40 Cp 2007 32 40 32 41 37 32 40 36 36 Cp 2008 30 44 34 30 44 38 29 37 34 33 Cp 2009 29 48 30 31 36 33 28 34 33 31 >MV 2005 70 101 97 143 157 82 117 113 95 >MV 2006 47 108 59 106 86 79 120 103 81 >MV 2007 46 91 48 99 81 42 76 63 66 >MV 2008 36 101 54 37 109 72 33 73 46 60 >MV 2009 30 113 35 42 56 48 34 51 34 45 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 ko n c. ( µ g /m 3 ) / št ev .p re ko ra č it ev C > M V 81 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. V noči iz sobote, 17. 4. 2010 na nedeljo. 18. 4. 2010 je nad severno Italijo nastal plitek ciklon. Kot posledica so nastale padavine, ki so se v nedeljo iz severne Italije premikale tudi preko zahodne Slovenije v osrednji del ter naprej proti vzhodu. Padavinski oblaki so dosegali višine okoli 5 km. Tako je do teh višin izpralo vulkanski pepel, ki pa se je zadrževal tudi na večjih višinah. Po prehodu ciklona je v višinah prehodno zapihal okrepljen jugozahodnik, ki je odpihnil ostanke vulkanskega pepela na večjih višinah. V ponedeljek, 17. 4. 2010 tako vulkanski prah nad Slovenijo ni bil prisoten. Zaradi položaja anticiklona s centrom nad Francijo, so nad Slovenijo prevladovali severni do severovzhodni vetrovi, ki so vulkanski pepel iznad severne strani Alp zopet prinesli tudi nad naše kraje. Tako se je tudi v torek, 18. 4. 2010 nad nami zadrževal vulkanski pepel, vendar na nižjih višinah, tja do višine 6 km. Analiza vzorcev Sektor za kakovost zraka, ki deluje znotraj Urada za hidrologijo in stanje okolja, se med drugim ukvarja z meritvami koncentracij onesnaževal na tleh oziroma na višini od 1,5 do 4 metrov, to je, v plasti zraka, kjer ljudje dihamo. Zato te meritve ne zajamejo višjih plasti atmosfere, kjer se je zadrževala večina vulkanskega pepela. Spremljamo različne vrste onesnaževal, v povezavi z vulkanskim prahom pa so najbolj zanimivi delci različnih velikosti in njihova kemijska analiza. Evropska komisija je pripravila navodila /49/, na kakšen način detektirati »dogodke«, ki jih uvrščamo med naravne vire emisije, med katere poleg morja, gozdnih požarov, saharskega peska uvrščamo tudi vulkanski prah. Lokacija izbruha vulkana je navadno dobro znana. Vendar nam lahko prisotnost določenih onesnaževal v zunanjem zraku omogoča popolnejšo informacijo o bolj natančni časovni določitvi posameznega dogodka. Ob prisotnosti vulkanskega prahu se naj bi pojavili posamezni vrhovi povišanih koncentracij žveplovega dioksida in delcev PM10. Po pregledu izmerjenih koncentracij onesnaževal smo pričakovano ugotovili, da na nobenem merilnem mestu, ki delujejo v sklopu državne merilne mreže ARSO, nismo zaznali povišanih koncentracij onesnaževal. Dnevne koncentracije delcev PM10 so bile nizke in so se v povprečju gibale nekje med 30 in 40 µg/m3 (mejna dnevna koncentracija je 50 µg/m3), medtem, ko so bile povprečne maksimalne urne koncentracije žveplovega dioksida 4,8 µg/m3 (predpisana mejna urna koncentracija je 350 µg/m3). Agencija spremlja meritve delcev tudi z referenčnim merilnikom, kar pomeni vzorčenje na filtre. Ker nam same koncentracije delcev niso dale odgovora glede prisotnosti vulkanskega prahu, smo se dogovorili z Zavodom za gradbeništvo Ljubljana, da so opravili kvalitativno analizo filtrov. V analizo smo posredovali štiri filtre z datumi od 15. 4. do 18. 4. 2010. Kvalitativno fizikalno kemijsko analizo so opravili s kombinacijo vrstične elektronske mikroskopije (SEM) in elektronske disperzne spektroskopije (EDS). Iz razpoložljivih podatkov o kemični in petrografski sestavi vulkanskega prahu in iz podatkov o geološki sestavi področja izbruha vulkana je bila razvidna bazaltna do srednje bazična sestava produktov vulkanizma. Na podlagi tega je bilo predpostavljeno, da vsi analizirani delci, ki imajo kemijsko sestavo: Si + Al + K + Mg + Ca + Fe + Ti (v variabilnih razmerjih), pripadajo vulkanskemu prahu. Tipični kemijski spekter drobcev je prikazan na sliki 2.3.5.1.(10). V sestavi teh delcev se je v posameznih primerih pojavljalo tudi žveplo. Prah se je pojavljal v obliki zelo drobnih zrn, velikosti približno 1 µm. Zelo malo je bilo aglomeratov, velikih do 20 µm. 82 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 2.3.5.1.(2): Sestava posameznih vzorcev Vzorec Sestava 150410 Malo delcev na filtru: pretežno kremen in kalcit, malo sadre, drobcev kamnin, kovinskih aerosolov in organskih delcev. 160410 Malo delcev na filtru: pretežno kremen in kalcit, malo sadre, drobcev kamnin, kovinskih aerosolov in organskih delcev. 170410 Veliko delcev na filtru: vulkanski prah približno 30 %, ostalo: kremen, kalcit, sadra, drobci kamnin, kovinski aerosoli, organski delci. 180410 Srednje veliko delcev na filtru: vulkanski prah približno 15 %, ostalo: kremen, kalcit, sadra, drobci kamnin, kovinski aerosoli, organski delci. Iz tabele 2.3.5.1.(2) je razvidno, da je bil vulkanski prah nad Slovenijo prisoten v dneh 17. in 18. 4. 2010. V nedeljo 18. 4. 2010 je bilo na filtrih prisotnih manj delcev vulkanskega izvora zaradi padavin. Slika 2.3.5.1.(10): Kemijski spekter drobca vulkanskega prahu na filtru " 170410" 83 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. SEM mikroposnetek filtra " 170410" – svetle točke na vlaknih so pretežno zrna vulkanskega prahu Kot smo že omenili, so bile v nedeljo 18. 4. 2010 prisotne padavine. Tako smo v času od 10. -18. 4. 2010 v Kemijsko analitskem laboratoriju ARSO opravili analize težkih kovin ter osnovnih kationov in anionov. Rezultati analiz niso pokazali večjih odstopanj depozicij od povprečnih vrednosti. Dne 18. 4. 2010 smo v padavinah zaznali fluoridne ione, ki v padavinah običajno niso prisotni. Zaznali smo tudi nekoliko višjo vrednost kadmija. Da bi pridobili še dodatne informacije, predvsem na kateri višini se je zadrževala večina vulkanskega prahu, smo se odločili za prelet letala podjetja Janez let. Le-ta je v sodelovanju z Oceanografskim inštitutom OGS iz Trsta opravil meritve vertikalnih profilov koncentracije delcev . _ Prelet z letalom Vzorčili so delce velikosti od 0,3 do 10 µm. V analizo smo posredovali vzorce zraka. Analizo je tudi v tem primeru izvedel Zavod za gradbeništvo Ljubljana. Izvedena je bila kvalitativna določitev na različnih vzorcih. Rezultati analize so pokazali, da je bil na vseh vzorcih prisoten vulkanski prah. 84 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Največ vulkanskega prahu je bilo na vzorcu, ki je bil vzet na 7000 ft (2100 m). Mikroposnetek aglomerata vulkanskega prahu za omenjeni vzorec je pokazal, da so bili prisotni aglomerati zelo drobnih, heterogenih zrn, velikosti približno 70 µm. Tipični kemijski spekter drobcev je prikazan na sliki 2.3.5.1.(11). V sestavi teh delcev, sta se poleg Si+Al+K+Mg+Ca+Fe+Ti pojavljala tudi Na in Cl. Natrij in klor se pojavljata kot aerosola iz morja, ker so prelet z letalom opravili nad morjem. Sicer so se delci pojavljali v dveh oblikah: kot samostojni, oglati drobci, veliki do 50 µm ali kot aglomerati velikosti do približno 70 µm, iz zelo drobnih, heterogenih zrn. Tabela 2.3.5.1.(3): Sestava vzorcev zraka, vzetih na različnih višinah Vzorec Sestava 4500 ft Delcev na traku malo: pretežno vulkanski prah, malo NaCl, kremena, kalcita, organskih delcev 5000 ft Delcev na traku malo: pretežno vulkanski prah, malo NaCl 6000 ft Delcev na traku malo: pretežno vulkanski prah, malo NaCl 7000 ft Delcev na traku veliko: pretežno vulkanski prah, malo NaCl _ Slika 2.3.5.1.(11): Kemijski spekter drobca vulkanskega prahu (trak z oznako "7000") 85 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. SEM mikroposnetek aglomerata vulkanskega prahu (trak z oznako "7000") Analize vzorcev so potrdile napovedi meteorologov, da se je nad Slovenijo zadrževal vulkanski pepel. Kljub temu, da je vulkanski prah potoval prek cele Evrope in povzročil veliko težav v letalskem prometu, pa je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zaključila, da vulkanski pepel ne povzroča nevarnosti za zdravje ljudi. Prisotnost vulkanskega prahu Napovedi prisotnosti vulkanskega prahu temeljijo na tako imenovanih transportnih modelih, ki simulirajo gibanje in koncentracijo onesnaževal v času in prostoru. V konkretnem primeru govorimo o vulkanskem prahu, enaki principi se uporabljajo za izračunavanje širjenja radioaktivne ali kakšne druge vrste kemične onesnaženosti iz znanega vira ali virov. Simulacija gibanja in koncentracij ne more biti popolnoma natančna zaradi zapletenosti in negotovosti v izračunih premikov delcev in problemov z določitvijo količine izpuščenega materiala v atmosfero, ki praviloma ni točno znana. Zato so zelo pomembne meritve dejanskega stanja, ki verificirajo napovedi. Žal ne obstajajo operativni sistemi za monitoring koncentracije delcev vulkanskega prahu v realnem času. Meteorologi se morajo za verifikacijo svojih napovedi zanašati na meritve redkih ekperimentalnih letal z ustreznimi senzorji, meritve s pomočjo laserjev (LIDAR), posebne meritve s pomočjo satelitov, meritve s senzorji na zračnih balonih ter analize vzorcev zraka in vode. Vse merilne metode imajo svoje prednosti in slabosti, tako da ne obstaja univerzalni merilni sistem, ki bi v realnem času zagotavljal točne in zanesljive podatke o koncentracijah vulkanskega prahu v atmosferi. Do razvoja takega sistema se bo potrebno še zanašati na izračune modelov in na podlagi teh podatkov obveščati zainteresirano javnost. 86 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Soljenje in posipavanje cest Kadar koncentracija delcev PM10 na neki lokaciji prekorači mejno dnevno vrednost v zimskem času, lahko ocenimo, kolikšen delež koncentracije je posledica posipavanja in soljenja cest. Po Direktivi 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (Ur. l. EU, L1/52/11, 2008) se ta delež od skupne koncentracije odšteje, in mogoče je, da preostali delež koncentracije ostane pod mejno vrednostjo. V takih primerih se lahko šteje, da prekoračitve mejne vrednosti ni, če so bili sprejeti ustrezni ukrepi za znižanje koncentracij PM10. Pri obveščanju Evropske komisije v skladu s členom 27, države članice predložijo potrebna dokazila, ki izkazujejo, da so prekoračitve mejne koncentracije posledica takšne resuspenzije delcev in da so bili sprejeti ustrezni ukrepi za znižanje koncentracij. Zimsko posipanje cest (foto Albert Kolar) Prispevek zimskega soljenja smo določili na podlagi navodil EK /50/. V letu 2010 smo odločili, da na enem merilnem mestu identificiramo in če je mogoče, določimo prispevek zimskega soljenja h koncentraciji PM10. Odločili smo se za merilno mesto Maribor center, ker je merilno mesto tipična prometna lokacija in ker je omenjeni prispevek v zimskem času največji. Merjenje koncentracije PM10 se je izvajalo skozi leto 2010 (januarja, februarja, marca, oktobra, novembra in decembra). Meritve delcev PM10 smo izvedli z merilnikom Leckel, ki vzorči delce PM10 na filter. Filtre stehtamo pred in po vzorčenju in iz razlike v masi ter iz pretoka zraka skozi filtre izračunamo koncentracijo delcev PM10. Delci PM10 so bili analizirani na katione Na +, NH4 +, K+, Mg2+, Ca2+ in anione SO4 2-, NO3 -, Cl-. Obdelali smo vse vzorce PM10, ki so imeli koncentracijo višjo od 40 µg/m 3. Mejna dnevna vrednost koncentracije delcev PM10 50 µg/m 3 je bila na omenjenem merilnem mestu v času od januarja do decembra 2010 prekoračena 47 krat. Koncentracija PM10 je bila višja kot 100 µg/m 3 6 krat (18.1., 28.1, 17.2., 18.2., 30.12. in 31.12.). Najvišja izmerjena dnevna koncentracija PM10 je bila 127 µg/m3, in sicer 18.2.2010. Koncentracija klorida in natrija ni neposredno odvisna od koncentracije PM10. Ponavadi je razmerje med kloridom in natrijem 2:1 in 1:1. Razmerje 2:1 je pričakovano zaradi vira soljenja. Večja koncentracija NO3 -, kaže tudi na onesnaženje iz antropogenih virov, najverjetneje prometa. Največja koncentracija NO3 - je bila 20 µg/m3 12.1.2010. Najmanjša koncentracija klorida je bila izmerjena 11.10.2010 in je znašala 0,11 µg/m3, največja pa je bila izmerjena 28.1.20101 in je znašala 6,89 µg/m3. Najnižja zaznana koncentracija natrija je bila 0,05 µg/m3 8.10.2010 in najvišja 3,99 µg/m3 27.1.20101. Prevladujoči anioni so bili NO3 - in SO4 2-. Med kationi prevladuje NH4 +. Koncentracije Ca2+, Mg2+ in Na+, so bile zelo podobne. Za vse mesece meritev v letu 2010 so prevladovale sledeče komponente 87 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. PM10: NO3 -, SO4 2- in NH4 + . Če primerjamo zimske in jesenske mesece ugotovimo, da je bila v zimskem času izmerjena koncentracija Cl- približno za 40 % večja. Prav tako smo ugotovili, da je bila povišana koncentracija Na+ (26 %). V jesensko zimskih mesecih (koncentracije nad 40 µg/m3) se koncentracije Cl- gibljejo med 0,19 do 1,32 µg/m3. Opazne so razlike v dnevih, ko so bile ceste soljene in ko niso bile soljene. Zlasti januarja so bile koncentracije za 30 % višje v dneh ko ni bilo prisotno soljenje. Vpliv soljenja je viden približno v treh dneh po soljenju. Razlika v koncentracijah anionov in kationov med meseci, ko je bilo prisotno soljenje (januarja, februarja, marca in decembra 2010) in ko soljenja ni bilo (oktober, november 2010) je očitna. Primerjava med zimskim in jesenskim obdobjem kaže približno 4-krat višje vrednosti za Cl- v zimskih mesecih. Za obdobje od januarja do marca je povprečna koncentracija klorida 1,4 % celotne koncentracije PM10 za vse dni s soljenjem in dneve brez soljenja. Za oktober in november 2010 znaša koncentracija Cl- približno 0,6 % celotne koncentracije PM10. Prispevek soljenja k povišanim koncentracijam PM10 pozimi je prav gotovo razviden: • ne takoj, vendar pogosto po soljenju (2-3 dni), • glavni meteorološki pogoji, ki povečujejo koncentracijo PM10 in Cl - so: suho vreme, nizka relativna vlažnost zraka in majhna hitrost vetra. Vpliv soljenja je razviden iz: • običajno večje koncentracije PM10, • višje koncentracije Na+ in Cl-, • razmerja med Na + in Cl-, ki je med 1:1 in 1:3, • najvišje izmerjene koncentracije Cl-, ki je znašala 6,9 µg/m3. Iz rezultatov analiz smo izračunali, da je bil prispevek soljenja cest k celotni koncentracij delcev PM10 le 2 µg/m3. Število preseganj mejne vrednosti na letni ravni ostane isto. Povprašali smo tudi institucije v Avstriji in dobili odgovor, da je delež klorida v delcih PM10 zaradi soljenja cest prenizek in da se s tem število preseganj mejne koncentracije delcev PM10 ne zmanjša v takšni meri, da bi zadostili zahtevam 14. člena Uredbe o kakovosti zunanjega zraka. Podrobnejši rezultati so predstavljeni v poročilu /51/, ki je dostopno na spletni strani Agencije RS za okolje. Določitev virov delcev PM10 s kemijsko analizo Za zmanjšanje koncentracije delcev je najprej potrebno določiti prispevke posameznih najpomembnejših virov delcev PM10 na določenih merilnih mestih, zato je potrebno pridobiti čim več informacij o kemijskih lastnostih delcev. Iz tega razloga smo se odločili za nakup in uporabo visoko volumskega vzorčevalnika Digitel s katerim zajamemo večjo količino zunanjega zraka in s tem povečamo depozit delcev in tako omogočimo nižjo detekcijo posameznih parametrov. V letu 2010 smo izmenično vzorčili delce PM10 v zunanjem zraku na dveh merilnih mestih (Nova Gorica in Celje), tako da smo na vsakem merilnem mestu pokrili obdobje vseh štirih letnih časov. V tabeli 2.3.5.1.(4) so navedena obdobja in merilno mesto vzorčenja delcev PM10 z merilnikom Digitel v letu 2010. Tabela 2.3.5.1.(4): Vzorčenje delcev PM10 z merilnikom Digitel v letu 2010 NOVA GORICA CELJE 2.12.2009 - 30.3.2010 21.4. - 12.7.2010 13.7. - 6.9.2010 4.11.2010 - 8.2.2011 88 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. V poletnem obdobju smo na merilnem mestu Nova Gorica imeli težave z delovanjem vzorčevalnika, zato so rezultati iz tega obdobja neveljavni. V poletnem obdobju so na merilnem mestu Celje koncentracije delcev PM10 bistveno nižje, kot v zimskem, zato s pomočjo statističnega modela PCA (principle component analysis) nismo dobili ustreznih virov emisij delcev PM10. Glede na to, da do preseganj delcev PM10 prihaja izključno v zimskem obdobju leta, je smiselno ukrepe usmeriti v zmanjšanje prispevkov virov prav v tem obdobju. Po končanem vzorčenju smo iz razlike v masi filtra določili koncentracijo delcev PM10, nato pa filter poslali v kemijsko analizo. Delci PM10 so bili analizirani na naslednje parametre: težke kovine, policiklične aromatske ogljikovodike (v nadaljevanju PAH), ione, elementarni in organski ogljik ter levoglukozana. S pomočjo statističnega modela PCA smo na podlagi teh pridobljenih rezultatov okvirno določili prispevke posameznih virov emisij delcev PM10 za posamezno obdobje na obeh merilnih mestih. Statistični modeli PCA določi skupno odvisnost od značilnih elementov (tracer, indikator) za posamezen emisijski vir. V Tabeli 2.3.5.1.(5) so iz različnih strokovnih člankov zbrani elementi (tracer, indikator), ki so značilni za posamezen vir onesnaženja /52, 53, 54/. Tabela 2.3.5.1.(5): Značilni elementi (tracer, indikator) za posamezen vir onesnaženja VIR EMISIJE KARAKTERISTIČNI ELEMENTI CESTNI PROMET Emisija izpusta Br, Pb, Ba, EC, Mn, Cl, Zn, V, Ni, Se, Sb, As, PAH Obraba pnevmatik Zn Obraba zavor Cu, Zn, Pb Prah na cestah zaradi prometa EC, Al, Si, K, Ca, Ti, Fe, Zn INDUSTRIJA Industrija železa in jekla Pb Rafinerija V Cementna Mg, Al, K, Tl, Mn, Fe INDIVIDUALNA KURIŠČA Les Levoglukozan, PAH, EC, Ca, Na, K, Fe, Br, Cl, Cu, Zn Premog Se, As, OC, EC, Cr, Co, Cu, Al S, P, Ga Kurilno olje EC, V, Ni AEROSOLI IZ MORJA Na, Cl, S, K RESUSPENZIJA Si, V, Cr, Ca, Ti, Sr, Al, Mn, Sc MINERALNI PRAH Si, Al, Ca, Mg SEKUNDARNI DELCI Kmetijstvo NH3 Premog, livarne SO2 Izgorevanje NOx Na naslednjih slikah je grafično predstavljena porazdelitev virov delcev PM10, ki smo jih določili v različnih obdobjih in na dveh različnih merilnih mestih. Podrobnejši rezultati so predstavljeni v poročilih /55, 56/, ki sta dostopni na internetni strani Agencije RS za okolje. Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.5.1.(12): Viri, določeni s statisti Celje Slika 2.3.5.1.(13): Viri, določeni s statisti Nova Gorica Iz zgornje analize virov lahko povzamemo, da so na obeh merilnih mestih v zimskem obdobju najve viri delcev PM10 kurjenje lesa in promet. 89 čnim modelom PCA v zimskem obdobju na merilnem mestu čnim modelom PCA v poletnem obdobju na merilnem mestu čji Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Primeri ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci (foto: Albert Kolar) 90 91 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 2.3.5.2 Delci PM2.5 Koncentracije delcev PM2,5 so bile pod letno mejno vrednostjo. Emisije delcev PM2.5 (leto 2009) Slika 2.3.5.2.(1): Emisije delcev PM2.5 v Sloveniji Od leta 2000 do leta 2009 so se letni izpusti PM2.5 v Sloveniji zmanjšali za 11,9 %. V letih 2008 in 2009 so se začeli znatno zniževati izpusti iz sektorja tehnološki procesi zaradi zahtev, ki so povezane z izdajo IPPC dovoljenj. Največji delež k skupnim izpustom 12.780 t PM2.5 v letu 2009 prispeva sektor »mala kurišča«, in sicer 75,3 %. Onesnaženost zraka z delci PM2.5 Delci PM2.5 so manjši, lažji, in se dlje časa zadržujejo v zraku ter prepotujejo večje razdalje kot večji delci. Delci PM2.5 imajo znatne negativne posledice na zdravje ljudi. Za zdaj še ni določljivega praga, pod katerim delci PM2.5 ne bi predstavljali tveganja za zdravje. Cilj bi moral biti splošno znižanje koncentracij v neizpostavljenem mestnem okolju, da bi bilo velikemu delu prebivalstva zagotovljeno uživanje koristi izboljšanja kakovosti zunanjega zraka. Zato je bila konec maja 2008 sprejeta Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, ki uvaja med drugim novostmi tudi meritev delcev PM2.5 in kemijsko analizo le-teh (kationi, anioni, organski in elementarni ogljik). V letu 2010 velja mejna letna vrednost 28,6 µg/m3. 0 5 10 15 E m is ije ( 1. 00 0 t) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Leto Cestni promet. viri Ostali mobilni viri Energetika Indust. kotl. Mala kurišča Teh. procesi Prid.in distr.goriv Upor. topil Odpadki Kmetijstvo Emisije PM 2.5 v Sloveniji MOP ARSO 92 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Prav tako omenjena Direktiva uvaja nov termin kazalec povprečne izpostavljenosti (v nadaljevanju AEI), ki temelji na meritvah na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju. Oceniti ga je potrebno kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih koncentracij v treh zaporednih koledarskih letih. Ker Agencija v letu 2008 še ni izvajala meritev na novih lokacijah, bomo srednjo vrednost koncentracije ocenili za leta 2009, 2010 in 2011. Glede na zahteve smo na ARSO v letu 2009 uvedli dodatna merilna mesta, ki ustrezajo definiciji neizpostavljenega mestnega okolja – Vrbanski plato (VP) v Mariboru in merilno mesto pri Biotehnični fakulteti (BF) v Ljubljani. Za kazalnik AEI velja vrednost 20 µg/m3, ki jo je potrebno doseči do leta 2015. Ciljno zmanjšanje je odvisno od vrednosti AEI v začetnem triletnem obdobju v skladu s prilogo XIV Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Izračunan vrednost AEI za leti 2009 in 2010 za merilni mesti Maribor VP in Ljubljana BF je 20,5 µg/m3, kar pomeni, da bi morala Slovenija v skladu s direktivo to vrednost zmanjšati za 20 %. Najvišja povprečna letna koncentracija delcev PM2.5 24 µg/m 3 je bila izmerjena na prometni mestni lokaciji Maribor, kar je še pod mejno vrednostjo 28,6 µg/m3. Sledita merilni mesti mestnega ozadja v Mariboru in Ljubljani, medtem ko je bila koncentracija precej nižja na podeželski lokaciji Iskrba. Povprečne letne koncentracije delcev PM2.5 izmerjene na merilnem mestu Ljubljana BF in Maribor VP, bodo vključene v izračun AEI. Koncentracije delcev PM2.5 in PM10 imajo enak letni hod, ki pa je na podeželski lokaciji Iskrba komaj opazen. Tabela 2.3.5.2.(1) : Povprečne letne koncentracije delcev PM2.5 (µg/m 3) v letu 2010 Leto Merilno mesto % pod Cp Ljubljana BF 99 22 Maribor center 95 24 Maribor VP 99 22 Iskrba 96 12 Legenda: koncentracija pod mejno letno vrednostjo Maribor VP – Maribor Vrbanski plato Slika 2.3.5.2.(2): Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v letu 2010 0 10 20 30 40 50 60 70 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) PM10 Maribor center PM10 Ljubljana BF PM10 Iskrba PM2.5 Maribor center PM2.5 Ljubljana BF PM2.5 Iskrba 93 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.5.2.(3): Povprečne letne koncentracije delcev PM2.5 v letih 2005 - 2010 Najvišje koncentracije delcev PM2.5 se pojavljajo v zimskih mesecih. Povprečne letne koncentracije PM2.5 na obeh merilnih mestih mestnega ozadja so bile 22 µg/m 3, na podeželskem merilnem mestu Iskrba je povprečna letna koncentrcaija PM2.5 12 µg/m 3 in na prometnem merilnem mestu Maribor center 24 µg/m3. Razmerje med delci PM2.5 / PM10 je običajno med 0,7 in 0,8 in je odvisno od tipa merilnega mesta in seveda od emisijskih virov. Običajno je to razmerje višje na urbanih merilnih mestih in nižje na podeželskih. Merilno mesto Iskrba leži proč od neposrednih virov onesnaženja. Tu je delež delcev večjih od 2,5 µm najmanjši. Delce PM2.5 na tej lokaciji lahko pripišemo predvsem daljinskemu prenosu (long range transport). 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Ljubljana Bež. Ljubljana BF Maribor center Maribor Vrbanski p. Iskrba ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) 2005 2006 2007 2008 2009 2010 MV 94 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 2.3.6. Kemijska analiza delcev S kemijsko analizo delcev ugotavljamo prisotnost nekaterih težkih kovin in ogljikovodikov na treh merilnih mestih. Atmosferski delci so kompleksna mešanica organskih in anorganskih komponent in so vpleteni v številne procese, sodelujejo pri različnih kemijskih in fizikalnih pretvorbah v onesnaženi atmosferi in pri nastanku kislega dežja, vplivajo na vidnost in električne lastnosti atmosfere. Koncentracija in sestava je odvisna predvsem od virov (naravnih in antropogenih) ter od meteoroloških pojavov. Iz analize filtra dobimo podatek o vsebnosti težkih kovin, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (v nadaljevanju PAH), ionov, elementarnega in organskega ogljika (EC/OC) ter levoglukozana v delcih, saj se le-ti v zrak sproščajo v obliki delcev in pare. Na ARSO so v letu 2010 potekale meritve težkih kovin in PAH delcih PM10 na treh merilnih mestih v okviru mreže DMKZ v skladu z Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.56/2006) in Pravilnikom o monitoringu zunanjega zraka (Ur.l.RS, št.37/2007). Glede na zakonodajo moramo izvajati kemijsko analizo delcev v aglomeracijah (večjih mestnih območjih), kar pomeni v Ljubljani in v Mariboru in pa na merilnem mestu Iskrba (meritve ozadja). Po Direktivi 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo je potrebno določiti masno koncentracijo delcev PM2.5 in koncentracije ustreznih spojin za označitev kemijske sestave teh delcev. Filtre se analizira na sledeče parametre: anione (SO4 2-, NO3 -, Cl-), katione (Na+, NH4 +, K+, Mg2+, Ca2+), težke kovine in EC/OC. Filtri za vzorčenje delcev so bili na merilnih mestih izpostavljeni vsak dan, vsak drugi filter pa smo poslali v kemijsko analizo. Časovna pokritost za merilno mesto Ljubljana BF v letu 2010 je 50 %, za Maribor center 50 %, za Iskrbo pa je bila 49 %. Po zakonodaji je potrebno zagotoviti 50 % časovne pokritosti. Vzorčenje delcev na vseh merilnih mestih izvajamo z referenčnimi merilniki. Vzorčenje in tehtanje delcev PM10 izvaja Sektor za kakovost zraka (v nadaljevanju SKZ), medtem ko Kemijsko analitski laboratorij Agencije RS za okolje (v nadaljevanju KAL) izvaja kemijske analize delcev na težke kovine, PAH in ione. Filter z depoziti delcev PM10 smo razrezali na polovico in en del je šel na analizo težkih kovin, drugi del pa na analizo PAH. Filter z depoziti delcev PM2.5 smo razrezali in polovica filtra je šla na analizo težkih kovin, četrtina filtra na analizo ionov, četrtina pa za analizo elementarnega in organskega ogljika. Opisi kemijskih metod so podani v poglavju 2.2.3. 2.3.6.1 Kemijska analiza delcev PM10 Težke kovine v delcih PM10 Koncentracije težkih kovin v delcih PM10 na merilnih mestih Ljubljana-Biotehniška fakulteta, Maribor center in Iskrba so bile pod spodnjim ocenjevalnim pragom (SOP), medtem ko je bil v Žerjavu v Zgornji Mežiški dolini prekoračen SOP pri svincu in zgornji ocenjevalni prag pri kadmiju. Emisije težkih kovin Viri emisij težkih kovin v zrak so naravni in antropogeni. Največji antropogeni viri onesnaženja zraka so: energetski objekti v širšem pomenu, industrija, promet, pridobivanje in predelava rud (npr. Pb, Hg) 95 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. itd. Težke kovine se sproščajo v zrak v obliki delcev in pare. Raziskave onesnaženosti zraka s težkimi kovinami potekajo kot meritve elementnih koncentracij v vzorcih aerosolov. Nekatere težke kovine so v določenih koncentracijah za človeka življenjsko pomembne (npr. Fe), druge pa toksične (npr. Hg, Pb, Cd). Arzen, kadmij, nikelj in svinec so kovine, ki škodljivo učinkujejo na zdravje ljudi in na okolje, zato so za njih predpisane ciljne letne vrednosti. Svinec je s svojimi toksičnimi učinki še vedno eden najpomembnejših onesnaževalcev, ki predstavljajo tveganje za zdravje ljudi. Izpostavljenost ljudi svincu je večja na območjih, kjer so koncentracije svinca v okolju večje. Slaba lastnost svinca je namreč njegova vztrajnost v okolju, saj lahko v zgornjih plasteh zemlje vztraja več sto let. Svincu smo lahko izpostavljeni preko različnih faktorjev okolja. Pojavlja se v prahu, zemlji, vodi, hrani, zraku, možen pa je tudi prenos z matere na plod. Vir svinca v zraku so večinoma manjši delci, ki se ne usedajo hitro in se lahko prenašajo na večje razdalje. Ti delci prehajajo v telo preko dihal, nekoliko večji pa tudi preko prebavil, če zaužijemo delce, ki smo jih izkašljali. Višje koncentracije svinca v zraku so v mestnem okolju, še višje pa v bližini industrijskih emisijskih virov. Približno tretjina svinca, ki ga v telo vnesemo preko zraka, se veže v kri. Svinec ima negativne učinke na zdravje, in sicer na krvotvorni sistem, centralni živčni sistem, ledvice, okostje ter rodila. Klinični znaki kronične zastrupitve so utrujenost, slabokrvnost, prezgodnji porodi, okvare ledvic, okvare kostnega sistema, motnje razpoloženja, vedenja ter psihomotoričnih funkcij. Letni izpusti svinca v Sloveniji so se od leta 1990 do leta 2009 zmanjšali za 96,2 %. V letu 1994 so se izpusti Pb glede na predhodna leta začeli zmanjševati, zaradi povečevanja deleža neosvinčenega bencina. Tako je bilo na Slovenskem trgu leta 1996 razmerje med neosvinčenim in osvinčenim bencinom. in 60 % proti 40 %. Po letu 1995 so se izpusti znatno zmanjšali zaradi nižje vsebnosti svinca v bencinu, kakor to zahteva Uredba o kakovosti tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena (Ur. L. RS, št. 8/95). Osvinčen bencin je bil popolnoma opuščen julija 2001. Največji delež k skupnim izpustom 13,56 t Pb v letu 2009 prispevajo industrijski procesi in sicer 72,5 %. Slika 2.3.6.1.(1): Emisije svinca v Sloveniji 0 100 200 300 400 E m is ije ( t/l et o) 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Leto Cestni promet Ostali mobilni viri Energetika Industrijske kotlovnice Mala kurišča Teh. proc Ravnanje z odpadki Emisije Pb v Sloveniji MOP ARSO Vrednost emisij iz leta 1990, ki ne sme biti presežena 96 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Izpostavitev kadmiju lahko povzroča raka na pljučih in poškodbe ledvic. Kadmij v večini vstopa v človeško telo z vdihovanjem, preko pljuč. 20 do 25 % deponiranih delcev se sistematično absorbira in po absorbciji se kadmij transportira preko krvne plazme. Tako svinec, kot kadmij, ki je očitno še bolj prisoten, se iz telesa izločata izredno počasi. Zato ni pomembno samo, kakšen je trenutni vnos, temveč zlasti kolikšna je dolgoletna izpostavljenost ljudi. Letni izpusti kadmija (Cd) v Sloveniji so se od leta 1990 do leta 2009 zmanjšali za 32,8 %. Po letu 2004 pa se izpusti Cd ponovno povečujejo, predvsem zaradi zviševanja izpustov iz sektorja proizvodnji procesi. V zadnjem letu pa so se izpusti Cd znižali zaradi manjše porabe energentov v sektorjih: energetika, industrijske kotlovnice in mala kurišča, še zlasti pa so se znižali v sektorju tehnološki procesi. Največji delež k skupnim izpustom 0,582 t Cd v letu 2009 prispevajo industrijski procesi in sicer 35,7 %. Slika 2.3.6.1.(2): Emisije kadmija v Sloveniji Arzen je prav tako eden izmed najbolj strupenih elementov. Ljudje smo mu izpostavljeni preko zraka, vode in hrane. Povzroča različne bolezenske težave, kot so draženje želodca, črevesja in pljuč, zmanjšuje nastanek rdečih in belih krvničk ter povzroča spremembe na koži. V večjih količinah pa njegova prisotnost lahko povzroči različna rakova obolenja in sicer na pljučih, jetrih in limfi. Pri ženskah povzroča neplodnost in večjo možnost splava. Nikelj se v naravi pojavlja v zelo nizkih koncentracijah, uporabljajo pa ga za različne industrijske namene, saj je sestavina jekla in ostalih kovinskih produktov, tudi nakita. Ljudje v svoje telo vnesemo nikelj preko zraka, vode, hrane in cigaret. V majhnih količinah je nikelj celo življenjsko pomemben, v večjih količinah pa je nevaren za človekovo zdravje, saj povzroča pljučnega raka, raka v grlu in nosu ter raka na prostati. 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 E m is ije ( t/l et o) 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Leto Cestni promet Ostali mobilni viri Energetika Industrijske kotlovnice Mala kurišča Teh. proc Ravnanje z odpadki Emisije Cd v Sloveniji MOP ARSO Vrednost emisij iz leta 1990, ki ne sme biti presežena 97 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Onesnaženost zraka s težkimi kovinami V tabeli 2.3.6.1.(1) so predstavljene povprečne letne koncentracije težkih kovin na različnih merilnih mestih, v tabeli 2.3.6.1.(2) v prilogi pa povprečne mesečne koncentracije. Tabela 2.3.6.1.(1): Povprečne letne koncentracije težkih kovin v delcih PM10 v ng/m 3 v letu 2010 Merilno mesto % podatkov Arzen Kadmij Nikelj Svinec Ljubljana BF 50 0,49 0,26 4,5 8,3 Maribor center 50 0,80 0,31 3,0 11,7 Iskrba 49 0,33 0,11 1,8 3,3 Legenda: BF Biotehniška fakulteta koncentracija pod spodnjim ocenjevalnim pragom Vsebnost arzena, kadmija, niklja in svinca v delcih PM10 je bila nizka in za vse kovine pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Koncentracije arzena, kadmija in svinca so bile najvišje na merilnem mestu Maribor, ki je tudi najbolj izpostavljeno merilno mesto saj leži tik ob prometni cesti. Koncentracije niklja pa so bile najvišje na merilnem mestu Ljubljana BF. Letni trendi koncentracij težkih kovin v delcih PM10 V Tabeli 2.3.6.1.(3) so predstavljene povprečne letne koncentracije težkih kovin na različnih merilnih mestih v različnih letih. Podatkov za leto 2008 za merilno mesto Ljubljana BF ni, ker so se meritve do takrat izvajale na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad. Vsi rezultati so predstavljeni tudi grafično na sliki 2.3.6.1.(3). Tabela 2.3.6.1.(3): Povprečne letne koncentracije težkih kovin v delcih PM10 v ng/m 3 v različnih letih Ljubljana BF Maribor center Iskrba 2008 2009 2010 2008 2009 2010 2008 2009 2010 Arzen - 0,47 0,49 1,2 0,62 0,8 <0,73 0,4 0,33 Kadmij - 0,22 0,26 0,38 0,28 0,31 <0,13 0,1 0,11 Nikelj - 5,2 4,5 3,5 2,4 3 <3,3 2,6 1,8 Svinec - 8,4 8,3 13,9 9,9 11,7 3,9 3,3 3,3 Legenda: Rezultati, ki vsebujejo znak <, so pod mejo kvantifikacije, ki jo je podal laboratorij - ni podatka 98 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.6.1.(3): Povprečne letne koncentracije težkih kovin na treh merilnih mestih v različnih letih Povprečne letne koncentracije vseh parametrov razen niklja na merilnem mestu Ljubljana BF in Iskrba so v letu 2010 višje kot v letu 2009, ampak nižje kot v letu 2008. Večjih razlik v koncentracijah težkih kovin v različnih letih ni. Težke kovine v delcih PM10 v Zgornji Mežiški dolini Poleg monitoringa na zgoraj opisanih merilnih mestih smo meritve delcev PM10 ter nato njihovo analizo na težke kovine izvajali v letu 2010 tudi na merilnem mestu Žerjav v Zgornji Mežiški dolini. Vlada Republike Slovenije je na podlagi rezultatov meritev iz Primerjalne študije onesnaženosti okolja v Zgornji Mežiški dolini med stanji v letih 1989 in 2001 z dne 20. 11. 2002 ugotovila, da se okolje na delu območja v Zgornji Mežiški dolini glede na določbe Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostnih nevarnih snovi v tleh (Ur.l.RS, št. 68/96) razvršča v razred največje obremenjenosti. Zato je bil sprejet Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Ur.l.RS, št.119/2007), ki določa območja v Zgornji Mežiški dolini, za katera je treba sprejeti in izvesti program ukrepov za izboljšanje kakovosti posameznih delov okolja. Namen meritev je bilo ugotoviti, ali je prišlo do izboljšanja stanja onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM10 in težkimi kovinami v tej dolini. V tabeli 2.3.6.1.(4) so predstavljene povprečne koncentracije težkih kovin. Obširnejši rezultati so predstavljeni v poročilu /18/, ki je dostopen na spletni strani Agencije RS za okolje. 0 2 4 6 8 10 12 14 2008 2009 2010 2008 2009 2010 2008 2009 2010 Ljubljana BF Maribor center Iskrba ko n ce n tr ac ija ( n g /m 3 ) arzen kadmij nikelj sv inec 99 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Pogled na naselje Žerjav s tovarnama TAB in MPI zraven katerih je locirano naše merilno mesto ter haldo iz katere odvaža pesek CPM (foto: Tanja Koleša) Tabela 2.3.6.1.(4): Povprečne koncentracije težkih kovin v delcih PM10 v ng/m 3 na merilnem mestu Žerjav v Zgornji Mežiški dolini v letu 2010 Merilno mesto Arzen Kadmij Nikelj Svinec Žerjav 2,2 4,5 1,8 256 Legenda: koncentracija pod spodnjim ocenjevalnim pragom prekoračen spodnji ocenjevalni prag prekoračen zgornji ocenjevalni prag Povprečne koncentracije svinca na merilnem mestu Žerjav so od leta 2007 do 2010 padle, v primerjavi z ostalimi merilnimi mesti po Sloveniji pa so še vedno ekstremno visoke. Prav to velja tudi za arzen. Koncentracije kadmija so se v Žerjavu v letu 2009 znižale, nato v letu 2010 znova povišale in so tako kot arzen in svinec v primerjavi z ostalimi merilnimi mesti po Sloveniji veliko višje. Koncentracije niklja so nižje kot drugje po Sloveniji in se skozi celotno obdobje vzorčenja ne spreminjajo. Vse primerjave so grafično prikazane na slikah 2.3.6.1.(4) – (5). Posebej so označene ciljne letne vrednosti. V dveh obdobjih, ki sta prikazana na grafih, vzorčenje ni potekalo celo leto, zato je primerjava z ciljnimi letnimi vrednostmi neustrezna. 100 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.6.1.(4): Povprečne koncentracije treh težkih kovin z označenimi ciljnimi vrednostmi v različnih obdobjih na merilnem mestu Žerjav in v letu 2010 na ostalih merilnih mestih po Sloveniji Slika 2.3.6.1.(5): Povprečne koncentracije svinca z označeno ciljno vrednostjo v različnih obdobjih na merilnem mestu Žerjav in v letu 2010 na ostalih merilnih mestih po Sloveniji Policiklični aromatski ogljikovodiki v delcih PM10 Največja tveganja zdravju, kot posledica izpostavljenosti povečanim koncentracijam PAH, predstavljajo rakava obolenja. Viri PAH v zunanjem zraku so naravni in antropogeni. Naravne vire predstavljajo vulkani in požari, antropogene vire pa industrija, individualna kurišča in promet. PAH se največkrat pojavijo v plinastem agregatnem stanju in trdnem agregatnem stanju na delcih, ki so manjši od 2,5 µm. 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 Žerjav 18.4.- 21.6.2007 Žerjav 27.9.2007- 1.10.2008 Žerjav 29.5.- 31.12.2009 Žerjav 2010 Ljubljana BF 2010 Maribor center 2010 Iskrba 2010 ko n ce n tr ac ija ( n g /m 3 ) arzen kadmij nikelj 0 100 200 300 400 500 600 Žerjav 18.4.- 21.6.2007 Žerjav 27.9.2007- 1.10.2008 Žerjav 29.5.- 31.12.2009 Žerjav 2010 Ljubljana BF 2010 Maribor center 2010 Iskrba 2010 ko n ce n tr ac ija ( n g /m 3 ) 101 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. V delcih PM10 smo v letu 2010 na treh merilnih mestih analizirali sledeče PAH:  benzo(a)antracen  benzo(b)fluoranten  benzo(j)fluoranten  benzo(k)fluoranten  benzo(a)piren  indeno(123-cd)piren  dibenzo(ah)antracen. Benzo(b)fluoranten, benzo(j)fluoranten in benzo(k)fluoranten so težko kromatografsko ločljivi, zato jih podajamo kot vsoto in so podani pod skupnim imenom benzofluoranteni. Povprečne letne koncentracije so predstavljene v tabeli 2.3.6.1.(5), povprečne mesečne pa v tabeli 2.3.6.1.(6) v prilogi. Tabela 2.3.6.1.(5): Povprečne letne koncentracije PAH v delcih PM10 v ng/m 3 v letu 2010 (ciljna vrednost je predpisana le za benzo(a)piren) PAH Ljubljana BF Maribor center Iskrba Benzo(a)antracen 0,92 0,92 0,15 Benzofluoranteni 2,5 2,5 0,69 Benzo(a)piren 1,1 1,1 0,23 Indeno(123-cd)piren 1,3 1,3 0,36 Dibenzo(ah)antracen 0,18 0,19 0,06 Legenda: koncentracija pod spodnjim ocenjevalnim pragom prekoračen spodnji ocenjevalni prag prekoračen zgornji ocenjevalni prag koncentracija nad ciljno letno vrednostjo Letna ciljna vrednost je določena le za benzo(a)piren. Le-ta je bila prekoračena na merilnih mestih Ljubljana Biotehniška fakulteta in Maribor center. Koncentracije benzo(a)pirena so v poletnih mesecih bistveno nižje kot v zimskem obdobju, kar je predvsem posledica aktivnih individualnih kurišč pozimi in pa slabših meteoroloških razmer (temperaturne inverzije, slaba prevetrenost). Iz tabele 2.3.6.1.(6) v prilogi, ki prikazuje povprečne mesečne koncentracije, je razvidno, da so koncentracije PAH v poletnih mesecih zelo nizke, v zimskem času pa so višje. Na sliki 2.3.6.1.(6) so prikazane dnevne koncentracije benzo(a)pirena v letu 2010 na merilnih mestih Ljubljana BF in Maribor center Policiklični aromatski ogljikovodiki PAH so indikator za promet in kurjenje lesa (biomasa, individualna kurišča na drva). V Avstriji so z meritvami v vasi Zederhaus dokazali, da naj bilo razmerje za emisije PAH 20 % promet in 80 % kurjenje lesa (članek je v pripravi). 102 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.6.1.(6): Dnevne koncentracije benzo(a)pirena na merilnih mestih Ljubljana BF in Maribor center letu 2010 V tabeli 2.3.6.1.(7) so predstavljene povprečne letne koncentracije benzo(a)pirena na različnih merilnih mestih v različnih letih. Podatkov za leto 2008 za merilno mesto Ljubljana BF ni, ker so se meritve do takrat izvajale na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad. Rezultati so predstavljeni tudi grafično na sliki 2.3.6.1.(7). Tabela 2.3.6.1.(7): Povprečne letne koncentracije benzo(a)pirena v ng/m3 v različnih letih v delcih PM10 Ljubljana BF Maribor center Iskrba 2008 2009 2010 2008 2009 2010 2008 2009 2010 Benzo(a)piren - 0,87 1,1 0,95 0,92 1,1 0,23 0,23 0,23 Legenda: - ni podatka 0 2 4 6 8 10 2. 1. 20 10 16 .1 .2 01 0 30 .1 .2 01 0 13 .2 .2 01 0 27 .2 .2 01 0 13 .3 .2 01 0 27 .3 .2 01 0 10 .4 .2 01 0 24 .4 .2 01 0 8. 5. 20 10 22 .5 .2 01 0 5. 6. 20 10 19 .6 .2 01 0 3. 7. 20 10 17 .7 .2 01 0 31 .7 .2 01 0 14 .8 .2 01 0 28 .8 .2 01 0 11 .9 .2 01 0 25 .9 .2 01 0 9. 10 .2 01 0 23 .1 0. 20 10 6. 11 .2 01 0 20 .1 1. 20 10 4. 12 .2 01 0 18 .1 2. 20 10 K o n ce n tr ac ija b en zo (a )p ir en a v n g /m 3 Ljubljana BF Maribor center 103 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.6.1.(7): Povprečne letne koncentracije benzo(a)pirena na treh merilnih mestih v različnih letih Povprečne letne koncentracije benzo(a)pirena so bile na merilnih mestih Ljubljana BF in Maribor center v letu 2010 za približno 20 % višje kot leto prej, na merilnem mestu Iskrba pa so ostale na ravni prejšnjih let. 2.3.6.2 Kemijska analiza delcev PM2.5 Kemijsko analizo delcev PM2.5 izvajamo v skladu z Direktivo 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Mejne oz. ciljne koncentracije težkih kovin in drugih snovi v delcih PM2.5 zakonsko niso določene. Delce PM2.5 smo v letu 2010 analizirali na težke kovine, ione ter na elementarni in organski ogljik. Težke kovine v delcih PM2.5 V tabeli 2.3.6.2.(1) so predstavljene povprečne letne koncentracije težkih kovin na različnih merilnih mestih, v tabeli 2.3.6.2.(2) v prilogi pa povprečne mesečne koncentracije. Tabela 2.3.6.2. (1): Povprečne letne koncentracije težkih kovin v delcih PM2.5 v ng/m 3 v letu 2010 Merilno mesto % podatkov arzen kadmij nikelj svinec Ljubljana BF 50 0,42 0,24 3,3 7,4 Maribor center 50 0,64 0,27 1,6 10,1 Maribor VP 50 0,61 0,25 1,6 8,5 Iskrba 49 33 0,10 1,8 3,0 Legenda: BF-Biotehniška fakulteta VP-Vrbanski plato 0 0.2 0.4 0.6 0.8 1 1.2 2008 2009 2010 2008 2009 2010 2008 2009 2010 Ljubljana BF Maribor center Iskrba ko n ce n tr ac ija ( n g /m 3 ) 104 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Povprečne letne koncentracije težkih kovin v delcih PM2.5 so bile nižje kot v delcih PM10. Ioni v delcih PM2.5 V tabeli 2.3.6.2.(3) so predstavljene povprečne letne koncentracije ionov na različnih merilnih mestih, v tabeli 2.3.6.2.(4) v prilogi pa povprečne mesečne koncentracije. Tabela 2.3.6.2. (3): Povprečne letne koncentracije ionov v delcih PM2.5 v µg/m 3 v letu 2010 Merilno mesto % podatkov Nitrat Sulfat Klorid Natrij Amonij Kalij Magnezij Kalcij Ljubljana BF 50 1,9 2,7 0,09 0,07 1,6 0,22 0,03 0,12 Maribor center 50 2,8 2,7 0,14 0,04 1,8 0,23 0,07 0,10 Maribor VP 50 2,3 2,9 0,07 0,06 1,7 0,23 0,04 0,08 Iskrba 49 0,35 2,7 <0,03 0,04 1,1 0,12 0,02 0,07 Legenda: BF-Biotehniška fakulteta VP-Vrbanski plato Rezultati, ki vsebujejo znak <, so pod mejo kvantifikacije, ki jo je podal laboratorij. Elementarni in organski ogljik (EC/OC) v delcih PM2.5 Ogljik je pomembna frakcija v atmosferskih delcih, posebno tistih iz urbanega okolja. Pojavlja se v zelo različnih spojinah, ki vsebujejo atome ogljika, in jih v grobem lahko razdelimo v tri skupine – organski ogljik, elementarni oz. črni ogljik in karbonate. Ogljik v vseh oblikah ima pomembno vlogo z vidika vpliva na zdravje, kemijskih procesov v atmosferi, zmanjševanja vidnosti in vpliva na klimatske spremembe. Elementarni oz. črni ogljik ima strukturo podobno grafitu. Elementarni ogljik je primarno onesnaževalo in nastaja pri nepopolnem izgorevanju fosilnih goriv in biomase. Organski ogljik je kompleksna mešanica različnih ogljikovodikov, od katerih so nekatere spojine zdravju škodljive (npr. policiklični organski ogljikovodiki, dioksini, furani…). Lahko je primarnega in sekundarnega izvora. Primarni viri obsegajo procese izgorevanja, pri čemer nastajajo predvsem delci manjši od 1 µm. Ostali procesi povezani z emisijami spor in cvetnega prahu, ostankov vegetacije, obrabo pnevmatik in resuspenzijo zemlje pa vodijo do nastanka grobih delcev. Sekundarni nastanek organskega ogljika je povezan z reakcijami v atmosferi, kjer prihaja do pretvorbe hlapnih organskih spojin v trdne delce zaradi kondenzacije nizko hlapnih organskih komponent ali zaradi fizikalnih in kemijskih procesov plinastih zvrsti na površini delcev. V tabeli 2.3.6.2.(5) so predstavljene povprečne letne koncentracije EC/OC na različnih merilnih mestih, v tabeli 2.3.6.2.(6) v prilogi pa povprečne mesečne koncentracije. Tabela 2.3.6.2.(5): Povprečne letne koncentracije EC/OC v delcih PM2.5 v µg C /m 3 v letu 2010 Merilno mesto % podatkov EC OC Ljubljana BF 50 1,7 6,3 Maribor center 50 2,3 6,5 Maribor VP 50 1,2 6,1 Iskrba 49 0,38 3,4 Legenda: BF-Biotehniška fakulteta VP-Vrbanski plato 105 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 2.3.7. Lahkohlapni ogljikovodiki Koncentracije benzena so prekoračile zgornji ocenjevalni prag na merilnem mestu Ljubljana center, na drugih dveh merilnih mestih pa so bile pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Emisije lahkohlapnih ogljikovodikov (leto 2009) Med organskimi spojinami, ki onesnažujejo zrak, imajo posebno mesto lahkohlapni ogljikovodiki (NMVOC) zaradi njihove vloge v fotokemičnih procesih, katerih produkt je tudi ozon. Od leta 1990 do leta 2009 so se letni izpusti NMVOC v Sloveniji zmanjšali za 43,75 %. Izpusti so po letu 1993 začeli naraščati zaradi povečevanja gostote prometa in porabe goriv. V letu 1997 beležimo znaten padec izpustov zaradi zmanjšane porabe goriva v obmejnem pasu z Italijo. Po letu 1998 pa začnejo izpusti padati zaradi povečevanja števila vozil z katalizatorji. V zadnji letih pa tudi zaradi implementacije Uredbe o emisiji hlapnih organskih spojin (HOS) v zrak iz naprav za skladiščenje in pretakanje motornega bencina in Uredbe o mejnih vrednostih emisije HOS v zrak iz naprav v katerih se uporabljajo organska topila. V zadnjem letu pa so se izpusti NMVOC znižali zaradi manjše porabe energentov v sektorjih: energetika, industrijske kotlovnice in mala kurišča. Največji delež k skupnim izpustom 31.055 t NMVOC v letu 2009 prispeva sektor »uporaba topil«, in sicer 29,5 %. Slika 2.3.7.(1): Emisije NMVOC Sloveniji 0 10 20 30 40 50 60 70 E m is ije ( 1. 00 0 t) 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Leto Cestni promet. viri Ostali mobilni viri Energetika Indust. kotl. Mala kurišča Teh. procesi Prid.in distr.goriv Upor. topil Emisije NMVOC v Sloveniji MOP ARSO 40.000 ton NMVOC Zgornja meja emisij 106 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Onesnaženost zraka z lahkohlapnimi ogljikovodiki V Agenciji RS za okolje smo v letu 2010 na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad in Maribor center merili koncentracije benzena, toluena, etilbenzena in m,p,o-ksilena (BTX), objavljamo pa tudi meritve na merilnem mestu OMS Ljubljana center, ki nam jih posreduje Elektroinštitut Milan Vidmar. Po Uredbi o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.52/02) je le za benzen predpisana letna mejna vrednost koncentracije za zaščito zdravja (glej poglavje 1.1). Glavni viri emisije organskih spojin so promet, industrija, pri kateri se uporabljajo oziroma se proizvajajo veziva, barve, topila, aerosoli, ter industrija nafte in plina. Letni pregled parametrov, ki kažejo na onesnaženost zraka z BTX za leto 2010, podaja tabela 2.3.7.(1), mesečne koncentracije benzena pa tabela 2.3.7.(2) v prilogi. Tabela 2.3.7.(1): Povprečna letna koncentracija lahkohlapnih ogljikovodikov zraku (µg/m3) v letu 2010 % pod benzen toluen etilbenzen m,p-ksilen o-ksilen Postaje Cp Cp Cp Cp Cp Ljubljana Bežigrad 95 1,8 4,0 0,7 2,4 0,6 Ljubljana center 96 3,8 9,3 1,2 7,5 1,0 Maribor center 95 1,8 3,2 0,7 2,3 0,7 Legenda: prekoračen zgornji ocenjevalni prag prekoračen spodnji ocenjevalni prag koncentracija pod spodnjim ocenjevalnim pragom Povprečna letna koncentracija benzena je bila na lokacijah Ljubljana Bežigrad in Maribor center pod spodnjim ocenjevalnim pragom, na prometnem merilnem mestu Ljubljana center pa nad zgornjim ocenjevalnim pragom. Na podlagi razpoložljivih meritev (tudi iz zimske merilne kampanje z difuzivnimi vzorčevalniki v letu 2009) sklepamo, da mejna letna vrednost koncentracije benzena v Sloveniji ni nikjer prekoračena, saj je na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana center dosegla tri četrtine mejne vrednosti 5 µg/m3. Letni hod z nižjimi koncentracijami poleti in višjimi pozimi je izrazit. Merilnik ogljikovodikov (foto: Tanja Koleša) 107 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.7.(2): Povprečne mesečne koncentracije benzena v letu 2010 Slika 2.3.7.(3): Dnevni hod koncentracij benzena na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad, Ljubljana center in Maribor center za leto 2010 0 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana center Ljubljana Bežigrad Maribor center 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 4.5 5.0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 ure dneva K o n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Ljubljana Bež-delav niki Ljubljana Bež-so,ne,pr Maribor-delav nik Maribor-so,ne,pr Ljubljana center-delav niki Ljubljana center-so,ne,pr 108 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 2.3.8. Živo srebro v zunanjem zraku Emisije živega srebra (leto 2009) Slika 2.3.8.(1): Emisije Hg Sloveniji Letni izpusti živega srebra (Hg) v Sloveniji so se od leta 1990 do leta 2009 zmanjšali za 30,3 %. V letu 1995 in 2001 so se izpusti Hg znatno znižali, predvsem zaradi delovanja razžvepljevalne naprave na bloku 4 (1995) in 5 (2001) v TE – Šoštanj in 2005 TE Trbovlje. Po letu 2006 pa se izpusti Hg ponovno povečujejo, tako zaradi povečevanja v sektorju cestni promet, kot tudi v sektorju proizvodnji procesi. V zadnjem letu pa so se izpusti Hg znižali zaradi manjše porabe energentov v sektorjih: energetika, industrijske kotlovnice in mala kurišča, še zlasti pa so se znižali v sektorju tehnološki procesi. Največji delež k skupnim izpustom 0,816 t Hg v letu 2009 prispevajo industrijski procesi in sicer 44,3 %. Onesnaženost zraka s Hg V skladu z Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.56/2006) je potrebno v zunanjem zraku izvajati meritve živega srebra. Te meritve je za Agencijo RS za okolje na merilni lokaciji ekološko-meteorološke postaje Iskrba izvajal Institut Jožef Štefan, Odsek za znanost o okolju. Meritve živega srebra v zraku so izvajali z detektorjem za Hg "Mercury Ultratracer UT-3000" proizvajalca Mercury Instruments Analytical Technologies iz Nemčije. Meritve celotnega plinastega živega srebra so avtomatizirane. Med obratovanjem inštrument črpa vzorčevalni plin skozi 0,45 µm PTFE filter preko zlate pasti, kjer se živo srebro amalgamira na zlatem 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 E m is ije ( t/l et o) 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Leto Cestni promet Ostali mobilni viri Energetika Industrijske kotlovnice Mala kurišča Teh. proc Ravnanje z odpadki Emisije Hg v Sloveniji MOP ARSOVrednost emisij iz leta 1990, ki ne sme biti presežena 109 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. prahu, sledi termična desorpcija iz zlate pasti ter nato detekcija na AAS (atomska absorpcijska spektrometrija). Volumen prečrpanega vzorčevalnega plina je odvisen od trajanja vzorčenja. Na sliki je prikazan inštrument za merjenje živega srebra na merilni postaji Iskrba. Merilnik živega srebra Mercury Ultratracer UT-3000 na merilni postaji Iskrba s prenosnim računalnikom za odčitavanje izmerjenih podatkov (foto:Tanja Koleša) Detektor črpa zrak iz zunanjosti do detektorja preko okoli 2 m dolge teflonske cevi. Instrument je nastavljen na čas vzorčevanja 1 uro in 40 l prečrpanega zraka. Meritve so odčitane vsake pol ure. Povprečne mesečne koncentracije in povprečna letna vrednost, vključno z osnovnimi statističnimi parametri Hg v zraku, so navedene v tabeli (2.3.8.(1)). Tabela 2.3.8.(1): Rezultati meritev vsebnosti Hg v zraku na Iskrbi v letu 2010 Mesec Število meritev Najnižja vrednost (ng m-3) Najvišja vrednost (ng m-3) Povprečje (ng m-3) Januar 111 / / / Februar 1162 0,8 2,7 1,8 Marec 1394 0,4 2,5 1,0 April 802 1 2,6 1,5 Maj 822 0,2 1,4 0,5 Junij 1349 0,2 1,3 0,7 Julij 821 0,5 1,8 0,9 Avgust 955 0,5 1,9 1,0 September 1420 1,4 2,0 1,7 Oktober 1453 1,2 2,4 1,7 November 1377 1,5 2,5 1,8 December 1724 1,5 2,3 1,8 Povprečje/Skupaj 13390 0,2 2,7 1,3 / merilnik ni deloval 110 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Najnižja koncentracija elementarnega plinastega Hg v zraku na merilni postaji Iskrba v letu 2010 je bila izmerjena v obdobju med majem in junijem, ko so se vrednosti gibale med 0,2 in 1,4 ng/m3, s povprečno mesečno koncentracijo 0,5 in 0,7 ng/m3. Najvišje vsebnosti Hg v zraku so bile zabeležene med februarjem in aprilom (2,5 do 2,7 ng/m3). Najvišje povprečne mesečne vrednosti so bile izmerjene januarja, februarja, novembra in decembra (1,8 ng/m3). V meritvenem obdobju za leto 2010 je bila povprečna koncentracija Hg v zraku 1,3 ng/m3 s standardnim odklonom 0,5, kar je nižje od leta 2008 in 2009 (2,3 in 1,6 ng/m3). V zraku je živo srebro večinoma (nad 80 %) prisotno kot plinasto elementarno Hg (Hg0) z zadrževalnim časom od nekaj mesecev do enega ali dveh let ter je dokaj enakomerno razporejeno po troposferi /37/. Na podeželskih področjih Slovenije so značilne koncentracije, ki so tipične tudi za neonesnažena področja severne hemisfere, in sicer okoli 2 ng/m3 /37/. Za področje severne Evrope poročajo o nižjih koncentracijah v poletnih mesecih (2 - 3 ng/m3), ter nekoliko višjih (3 - 4 ng/m3) v zimskih mesecih /37/, ko se poveča kurjenje fosilnih goriv, ki je tudi največji antropogeni vir Hg v atmosferi. Podobna sezonska razporeditev se kaže tudi na merilni postaji Iskrba, kjer ugotavljamo, da so v zimskih mesecih koncentracije Hg v zraku nekoliko višje kot poleti. Za koncentracije živega srebra v zraku so značilne dnevne in sezonske variacije. Podnevi se zaradi višjih temperatur in sončne svetlobe poveča izhlapevanje iz zemeljske skorje, kar ima za posledico višje koncentracije Hg v zraku tekom dneva. Podobno velja, da so v poletnih in bolj toplih mesecih koncentracije v zraku višje kot v hladnejših obdobjih. V obdobjih s snežno odejo so koncentracije Hg v zraku praviloma nekajkrat nižje kot med obdobji, ko snežne odeje ni. Za koncentracije Hg v zraku, izmerjene na Iskrbi, lahko rečemo, da so v razponu značilnih koncentracij, ki veljajo za območje neonesnaženih predelov severne hemisphere, opazne pa so tudi dnevne variacije (slika 2.3.8.(1)), ki pa so zelo majhne. Slika 2.3.8.(1): Primer dnevnih variacij koncentracije živega srebra v zraku v a.) zimskem in b.) poletnem času 111 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 2.3.9. Žveplove in dušikove spojine ter anorganski ioni V tem poglavju podajamo meritve oksidiranega žvepla (SO2, SO4 2-), oksidiranega dušika (HNO3+NO3 -), reduciranega dušika (NH3+NH4 +) in anorganskih ionov (Cl-, Ca2+, Mg2+, Na+, K+), ki dajejo informacijo o kislo-alkalnih komponentah v zraku. Navedene parametre spremljamo v okviru mednarodnega programa EMEP. Koncentracije so podane v enotah µg posameznega elementa/m3. V tabeli 2.3.9.(1) podajamo povprečne in maksimalne koncentracije za nekurilno sezono (april – september), kurilno sezono (oktober – marec) ter za celo leto. Na slikah 2.3.9.(1) in 2.3.9.(2) ter v tabeli 2.3.9.(2) v prilogi pa so prikazane povprečne mesečne koncentracije za izmerjene parametre. Zaradi težav z zajemom zunanjega zraka podatki za december 2010 niso vključeni v poročilo, kar vpliva na letna in zimska povprečja koncentracij. Vrednosti bi bile sicer za spoznanje višje od prikazanih. Tabela 2.3.9.(1): Povprečne in maksimalne koncentracije za žveplo, dušik in druge anorganske ione v zraku na Iskrbi za nekurilno sezono, kurilno sezono ter za celo leto 2010 Parameter Statistična količina April-september (µg/m3) Januar-marec in Okt.- dec. (µg/m3) Jan.-dec.* (µg/m3) SO4 2--S c-povprečna 0,744 0,873 0,802 c-maksimalna 2,484 5,010 5,010 SO2-S c-povprečna 0,443 0,887 0,643 c-maksimalna 3,604 9,993 9,993 (HNO3+NO3 -)-N c-povprečna 0,178 0,262 0,216 c-maksimalna 1,156 1,236 1,236 (NH3+NH4 +)-N c-povprečna 1,014 0,873 0,950 c-maksimalna 2,569 3,066 3,066 Cl- c-povprečna 0,022 0,074 0,045 c-maksimalna 0,344 1,227 1,227 Ca2+ c-povprečna 0,193 0,075 0,140 c-maksimalna 1,253 0,364 1,253 Mg2+ c-povprečna 0,055 0,024 0,041 c-maksimalna 0,302 0,140 0,302 Na+ c-povprečna 0,077 0,110 0,092 c-maksimalna 0,434 1,118 1,118 K+ c-povprečna 0,102 0,158 0,127 c-maksimalna 0,292 0,511 0,511 * Zaradi težav z zajemom zunanjega zraka v decembru 2010 podatkov za december nismo uporabili. Povprečne koncentracije SO4 2--S in SO2-S so bile v vseh merilnih obdobjih nižje kot v preteklem letu. Povprečne koncentracije (HNO3+NO3 -)-N so bile za spoznanje višje kot lansko leto, med tem ko je bila povprečna koncentracija (NH3+NH4 +)-N v nekurilni sezoni nekoliko nižja, v kurilni pa nekoliko višja glede na preteklo leto. V primerjavi z lanskim letom pa so se za spoznanje znižale koncentracije Cl-, Ca2+, Mg2+, Na+ in K+ ionov. 112 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 2.3.9.(1): Povprečne mesečne koncentracije žveplovega dioksida SO2 in sulfatnega aerosola SO4 2- v zraku (izraženo kot žveplo) ter oksidiranega dušika (HNO3 + NO3 -) in reduciranega dušika (NH3 + NH4 +) v zraku (izraženo kot dušik) na Iskrbi za leto 2010 (Opomba: Zaradi težav z zajemom zunanjega zraka v decembru 2010 podatkov za december nismo upoštevali) Slika 2.3.9.(2): Povprečne mesečne koncentracije natrija, kalcija, klorida, magnezija in kalija v zraku na Iskrbi za leto 2010 (Opomba: Zaradi težav z zajemom zunanjega zraka v decembru 2010 podatkov za december nismo upoštevali) Časovni trendi onesnaženosti zraka z žveplovimi in dušikovimi spojinami Dolgoletne povprečne koncentracije žveplovih in dušikovih spojin v zraku so prikazane na sliki 2.3.9.(3). V letu 2010 so na merilnem mestu Iskrba koncentracije žveplovih in dušikovih spojin v zraku spet nekoliko upadle, in to na raven iz leta 2008. Medletna nihanja povprečnih koncentracij posameznih onesnaževal so v glavnem posledica različnih vremenskih razmer. V glavnem gre za dva vpliva (slika 2.3.9.(3)): 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) SO2-S SO4-S (NH3+NH4)-N (HNO3+NO3)-N 0.0 0.1 0.1 0.2 0.2 0.3 0.3 0.4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) Na Ca Cl Mg K 113 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. - čim več je padavin, tem manjša je koncentracija posameznih ionov, - čim daljša so obdobja brez padavin, večja je akumulacija posameznih ionov in s tem koncentracija. Kljub razmeroma konstantnim letnim količinam in pogostosti padavin pa se nakazujejo trendi upadanja koncentracij SO2-S in SO4 2--S. Ocenjujemo, da so razlogi za upadanje koncentracije teh dveh onesnaževal: manjša uporaba premoga pri proizvodnji energije in dograjevanje razžvepljevalnih naprav za čiščenje dimih plinov. Slika 2.3.9.(3): Povprečne letne koncentracije sulfatnega aerosola SO4 2- in žveplovega dioksida SO2 v zraku (izraženo kot žveplo) ter oksidiranega dušika (HNO3 + NO3 -) in reduciranega dušika (NH3 + NH4 +) v zraku (izraženo kot dušik) na Iskrbi za obdobje 1997 - 2010 - dnevno vzorčenje (Opomba: Zaradi težav z zajemom zunanjega zraka v decembru 2010 podatkov za december nismo upoštevali) 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 leto ko n ce n tr ac ija ( µg /m 3 ) SO4-S SO2-S (HNO3+NO3)-N (NH3+NH4)-N 114 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 3. MERITVE KAKOVOSTI ZRAKA Z MOBILNO POSTAJO Namen meritev z avtomatsko mobilno ekološko-meteorološko postajo je pridobiti podatke o kakovosti zraka na območjih, kjer ni meritev s stalnimi postajami. Mobilna postaja deluje enako in meri iste ekološke in meteorološke parametre kot vse ostale stalne postaje v avtomatski merilni mreži. 115 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Podatki so obdelani po predpisanih postopkih evropske okoljske agencije in v skladu s predpisi, ki veljajo na področju kakovosti zunanjega zraka za žveplov dioksid, dušikove okside, ogljikov monoksid, delce PM10, ogljikovodike in ozon (glej poglavje 1). Tu objavljamo le glavne poudarke iz povzetkov posameznih poročil /34, 35, 36/. Poročila so javnosti dostopna preko Atlasa okolja Agencije RS za okolje. Črnomelj (5.11. 2009 – 21.1.2010) Mobilna postaja je bila locirana v ožjem središču Črnomlja pri otroškem vrtcu na Čardaku. V okolici so naslednji viri onesnaževal: tovarna Danfoss, livarna Livar, kotlovnica Dolb, lokalna cesta, manjše parkirišče, individualna mala kurišča, v času meritev tudi manjše gradbišče. Lokacijo merilnega mesta mobilne postaje v Črnomlju uvrščamo po sedaj veljavni mednarodni klasifikaciji v mestno ozadje (UB) v pretežno stanovanjskem okolju. Meritve z mobilno postajo so potekale v zimskem času, ko je onesnaženost zraka predvsem v notranjosti Slovenije zaradi povečanih emisij iz ogrevalnih naprav – v našem primeru predvsem individualnih kurišč – in zaradi neugodnih vremenskih razmer (temperaturne inverzije ob mirnem, stabilnem vremenu) največja. Črnomelj leži v najnižjem delu Bele krajine. Na zahodni strani ga v neposredni bližini obdajajo gore. Z njih se steka ponoči hladen zrak, da nastajajo neugodne temperaturne inverzije v ravninskem delu, v dopoldanskem času predvsem poleti, ko je sonce višje in ima večjo moč, nastane vzgonski tok zraka po omenjenih pobočjih. Tako ima Črnomelj, kar se tiče kakovosti zraka, pozimi neugodne, poleti pa ugodne vremenske razmere. Onesnaženost zraka z onesnaževali, ki izvirajo pretežno iz prometa (v našem primeru NO2, NOx), je odvisna od oddaljenosti merilnega mesta od prometnih poti in od velikosti samega naselja in s tem posledično od frekvence prometa na območju celotnega naselja. Rezultati meritev na lokaciji mobilne postaje v Črnomlju in na lokacijah stalne merilne mreže DMKZ med 5. novembrom 2009 in 21. januarjem 2010 kažejo te značilnosti: • Urne koncentracije NO2 so prekoračile zgornji ocenjevalni prag (ZOP) na prometnem merilnem mestu Maribor center in v Celju, spodnji ocenjevalni prag (SOP) v Ljubljani in Novi Gorici, drugod – tudi v Črnomlju - pa niso prekoračile SOP. 116 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. • Povprečna koncentracija NO2 je bila prav tako najvišja na zgoraj naštetih štirih najbolj onesnaženih merilnih mestih, medtem ko je bila v Črnomlju npr. enkrat nižja kot v Ljubljani. Enako velja tudi za povprečno koncentracijo NOx, ki je sicer aktualna na podeželskih merilnih mestih, ki so reprezentativna za zaščito vegetacije in ekosistemov. • Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v Črnomlju najvišja med vsemi merilnimi mesti v Sloveniji – tako po številu prekoračitev urne mejne koncentracije kot tudi po povprečni in po maksimalni urni koncentraciji. • Koncentracija ozona v Črnomlju je bila na ravni večine drugih krajev v notranjosti Slovenije. Sicer onesnaženost zraka z ozonom v zimskem času ni problematična. Idrija (27.1.-20.5.2010) Mobilna postaja v Idriji je bila locirana približno 200 metrov južno od središča mesta in kakih 10 metrov nad dnom doline, kjer je mestno središče. V neposredni bližini so nižje stavbe komunalnega podjetja in manjše parkirišče. Po podatkih iz emisijskih evidenc za leto 2009 v Idriji ni večjih industrijskih virov emisije, tako da večino onesnaženja povzročajo individualna kurišča in promet v mestu. Nobena od večjih kotlovnic ne vpliva neposredno na lokacijo mobilne postaje. Vsekakor so bolj problematična mala kurišča, od katerih polovica uporablja za gorivo drva. Lokacijo merilnega mesta mobilne postaje uvrščamo po sedaj veljavni mednarodni klasifikaciji v predmestno ozadje (SB) v poslovno-stanovanjskem okolju. Idrija leži na stičišču glavne doline Idrijce, ki ima velik nagib – spušča se proti severu, in manjših stranskih dolin, ki imajo prav tako velik nagib. Obkrožajo jo strma pobočja. Vse to ugodno vpliva na kakovost zraka, ker se predvsem v zimskem času zrak stalno steka proti mestu in naprej po dolini Idrijce navzdol proti Spodnji Idriji. Meritve z mobilno postajo so potekale v zimskem času, ko je onesnaženost zraka zaradi stabilnega prizemnega sloja atmosfere največja, in v spomladanskem času, ko je onesnaženost zraka že manjša. Onesnaženost zraka z onesnaževali, ki izvirajo pretežno iz prometa (NO2, NOx, in CO, ki pa ga v Idriji nismo merili), je odvisna od oddaljenosti merilnega mesta od prometnih poti in od velikosti samega naselja in s tem posledično od frekvence prometa na območju celotnega naselja. Rezultati meritev na lokaciji mobilne postaje v Idriji in na mestnih merilnih mestih stalne merilne mreže DMKZ med 27. januarjem in 20. majem 2010 kažejo te značilnosti: 117 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. • Urne koncentracije NO2 so prekoračile zgornji ocenjevalni prag (ZOP) na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad, na večini drugih mestnih lokacij pa spodnji ocenjevalni prag (SOP). V Idriji, Trbovljah in Hrastniku so bile urne koncentracije pod SOP. Povprečna koncentracija NO2 za čas meritev je prekoračila ZOP na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad in Maribor center, drugod je bila med SOP in ZOP, ali pa pod SOP. V Idriji je bila koncentracija najnižja med vsemi merilnimi mesti. • Onesnaženost zraka z delci PM10 v Idriji je bila na ravni onesnaženosti na drugih merilnih mestih mestnega ozadja v Sloveniji – tako po številu prekoračitev mejne dnevne koncentracije kot tudi po povprečni koncentraciji za ves čas meritev. Večja onesnaženost je bila na prometnih mestnih merilnih mestih, pri čemer posebej izstopata Zasavje (Zagorje, Trbovlje) in zelo prometna lokacija Ljubljana center. Predvsem v mestih v Zasavju vplivajo na kakovost zraka lokalna industrija in v zimskem času tudi individualna kurišča, kar skupaj z zelo neugodno lego v ozkih dolinah, ki niso tako nagnjene kot npr. dolina Idrijce, poslabšuje kakovost zraka. • Koncentracija SO2 v Sloveniji že nekaj let ni več problematična, saj so na velikih termoenergetskih in industrijskih objektih vgrajene razžvepljevalne naprave, pa tudi tehnologija v industriji in kurivo v ogrevalnih napravah sta čistejša. Ponekod, kjer ni dovolj razvejano daljinsko ogrevanje, pa onesnažujejo zrak pozimi z delci, pa tudi z SO2 manjše kotlovnice in individualna kurišča, ki uporabljajo za gorivo les, lesne odpadke, pa tudi premog. To velja tudi za Idrijo. V Idriji je bila koncentracija sicer najnižja med večjimi mesti v Sloveniji. Celje (22.5.-18.10.2010) Mobilna postaja je bila locirana v severnem delu gosto naseljenega dela mesta Celja, 1 kilometer severno od merilnega mesta stalne postaje ARSO, ki je vključena v državno mrežo za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) in stoji na prostoru splošne bolnišnice Celje. Ker so edino problematično onesnaževalo na obeh merilnih mestih – tako kot drugod v gosteje naseljenih območjih Slovenije delci PM10, navajamo sledeče večje vire emisije prahu: - Cinkarna Celje, 2 kilometra vzhodno od lokacije mobilne postaje in postaje ARSO - 39.000 kg/leto, - Železarna Štore (več enot), 5 do 6 kilometrov vzhodno od lokacije mobilne postaje in postaje ARSO - 7,700 kg/leto, - manjši industrijski objekti, toplarna Celje in manjše kotlovnice – skupno 4,800 kg/leto Lokacijo merilnega mesta mobilne postaje v Celju uvrščamo po sedaj veljavni mednarodni klasifikaciji tako kot stalno merilno postajo ARSO v mestno ozadje (UB) v pretežno stanovanjskem okolju. 118 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Meritve z mobilno postajo so potekale pretežno v toplem delu leta, ko je onesnaženost zraka predvsem v notranjosti Slovenije manjša kot v zimskem času, ko so razmere slabše zaradi neugodnejših vremenskih razmer (temperaturne inverzije ob mirnem, stabilnem vremenu) in zaradi dodatnih emisij iz ogrevalnih naprav, predvsem iz individualnih kurišč. Celje leži v najnižjem delu Celjske kotline, zato so zaradi že omenjenih vremenskih značilnosti v hladnem delu leta razmere glede kakovosti zraka neugodne. Še najbolj podobne pogoje najdemo v Ljubljani, ki leži v najnižjem delu Ljubljanske kotline. Značilno za čas meritev med 22. majem in 18. oktobrom 2010 je bilo nestanovitno vreme v poletju in v začetku jeseni, kar je ugodno vplivalo na kakovost zraka. Šele med 7. in 16. oktobrom smo imeli obdobje stabilnega jesenskega vremena, ko so koncentracije onesnaževal dosegle višje vrednosti. Iz meritev na lokaciji mobilne postaje in na lokaciji stalne merilne postaje ARSO v Celju je razvidno, da je bila onesnaženost zraka na obeh merilnih mestih skoraj enaka. Razlog za nekoliko višje koncentracije dušikovega dioksida in ogljikovega monoksida na lokaciji mobilne postaje je neposredni vpliv prometa z bližnje Drapšinove ulice. Rezultati meritev na obeh merilnih mestih Celju in na drugih lokacijah stalne merilne mreže DMKZ med 22. majem in 18. oktobrom 2010 kažejo sledeče splošne značilnosti: • Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v naseljenih območjih po Sloveniji precej enakomerna. Število prekoračitev mejne dnevne koncentracije je bilo med 0 in 3, vse prekoračitve so se pojavile v že omenjenem obdobju suhega vremena med 7. in 16. oktobrom. V poletnem času preseganj dnevne mejne vrednosti ni bilo. • Urne koncentracije NO2 so bile povsod pod spodnjim ocenjevalnim pragom (SOP) razen ene same prekoračitve SOP na zelo prometnem merilnem mestu Maribor center. • Najvišje 8-urne koncentracije CO so bile povsod, tudi na najbolj prometni lokaciji v Mariboru, precej pod spodnjim ocenjevalnim pragom. • Onesnaženost zraka z SO2 že nekaj let v Sloveniji ni več problematično. Spodnji ocenjevalni prag je bil prekoračen le v Zasavju, kjer je največ virov emisije – tudi individualna kurišča v zimskem času. • Povprečna koncentracija in število prekoračitev 8-urne ciljne koncentracije ozona v Celju sta bila na ravni večine drugih krajev v notranjosti Slovenije. Prekoračitve urne opozorilne koncentracije so se pojavile v poletnem času le na Primorskem in na Krvavcu. Tudi sicer je problematika onesnaženosti zraka z ozonom v zadnjih nekaj letih zaradi nestanovitnih oziroma neizrazitih poletij omejena le na obalno in primorsko območje. 119 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 4. MERITVE KAKOVOSTI ZRAKA Z DIFUZIVNIMI VZORČEVALNIKI Meritve z difuzivnimi vzorčevalniki izvajamo na Agenciji RS za okolje kot dopolnilo merilni mreži avtomatskih meritev in kot pomoč za oceno onesnaženosti na širšem področju Slovenije, katerega merilna mreža avtomatskih meritev ne pokriva. V letu 2010 smo izvedli eno merilno kampanjo in sicer v mesecu aprilu z namenom ugotavljanja ravni onesnaženja zunanjega zraka z dušikovim dioksidom v krajih po Sloveniji. Večino difuzivnih vzorčevalnikov smo izpostavili v stanovanjskih naseljih na neprometnih lokacijah, zato so po pričakovanjih koncentracije vseh parametrov nizke. Največje koncentracije dušikovega dioksida smo izmerili v večjih mestih: Ljubljana, Celje, Vrhnika in Ivančna Gorica. 120 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Difuzivni vzorčevalniki merijo prisotnost določenih snovi v zunanjem zraku z metodo pasivnega vzorčenja, kar pomeni, da vanje zraka ne dovajamo s pomočjo črpalke, pač pa so le izpostavljeni zunanjim razmeram. Stopnja vzorčenja je nadzorovana s stopnjo difuzije onesnažila. Difuzivni vzorčevalniki so tako cevke, v katerih se vzpostavi linearen difuzijski gradient med koncentracijo v zraku na eni strani in ničelno koncentracijo na drugi strani cevke, kjer je nameščen adsorbent. Molekule plina potujejo do adsorbenta po principu difuzije. Prednost merjenja z difuzivnimi vzorčevalniki so, da le-ti ne potrebujejo elektrike, so tihi, ne potrebujejo kalibracije na terenu, imajo širok koncentracijski razpon, so stroškovno učinkoviti, meritve pa izvajajmo in situ. Seveda pa imajo tovrstne meritve tudi slabosti, saj je potrebno veliko ročnega dela v laboratoriju, dobimo pa lahko le povprečne koncentracije v času, ko je bil vzorčevalnik postavljen na merilno mesto. Tako kot ostale meritve so lahko tudi meritve z difuzivnim vzorčevalnikom obremenjene z napakami, ki so lahko nepojasnjenega vzroka. Agencija RS za okolje je uvedla meritve z difuzivnimi vzorčevalniki kot dopolnilo merilni mreži avtomatskih meritev in kot pomoč za oceno onesnaženosti na širšem področju Slovenije, katerega merilna mreža avtomatskih meritev ne pokriva. Z difuzivnimi vzorčevalniki smo v letu 2010 merili dušikov dioksid. Slika prikazuje ohišje difuzivnega vzorčevalnika v katerem je prostor za tri difuzivne vzorčevalnike. Na drugi sliki je prikazan difuzivni vzorčevalnik za anorganske spojine. Zrak vstopa v vzorčevalnik na spodnji strani cevke. Ohišje difuzivnega vzorčevalnika (levo) in difuzivni vzorčevalnik za anorganske spojine (desno) (foto: Tanja Koleša) V letu 2010 smo izvedli eno merilno kampanjo in v tabeli 4.(1) je opisan namen, obdobje in parametri, ki so bili vzorčeni v posamezni kampanji. 121 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 4.(1): Popis merilne kampanje v letu 2010 Začetek meritev Konec meritev Obdobje Namen Meritve 8.4.2010 21.4.2010 pomlad Ugotavljanje ravni onesnaženja z dušikovim dioksidom v krajih po Sloveniji NO2 V tabeli 4.(2) so z geografskimi značilnostmi opisana vsa merilna mesta po Sloveniji na katerih smo v letu 2010 izvajali meritve z difuzivnimi vzorčevalniki ter koncentracije dušikovega dioksida. Tabela 4.(2): Merilna mesta in njihove geografske značilnosti ter povprečne koncentracije NO2 v merilni kampanji v letu 2010 Merilno mesto Gauss-Kruegerjeve koordinate Nadmorska višina Tip območja Tip merilnega mesta Značilnost območja Geografska značilnost NO2 [µg/m3] GKKy GKKx [m] Ljubljana Bežigrad (ARSO) 462675 102490 299 U B R 2 32,0 Žalec 512667 122945 254 S B R 16 18,0 Celje 520617 121183 238 U B R 16 25,1 Štore 524232 119891 263 S B R 32 16,5 Ruše 539623 155751 296 NC I I 2 9,5 Vuzenica 512698 161257 333 NC I R 2 11,4 Ravne 497687 155730 384 U B R 2 16,6 Velenje 508974 135131 388 U B R 16 14,2 Idrija-mobilna postaja 424733 95608 331 S B C 2 12,0 Idrija 424679 95637 328 U T R/C 2 16,9 Logatec 440842 86259 475 U B R 16 12,5 Vrhnika 445603 91302 294 U B R 16 21,8 Borovnica 451047 88321 290 R T A 16 14,3 Cerknica 450933 72203 563 U B R 16 11,0 Pivka 437792 59676 552 S B R/I 32 11,2 Ivančna Gorica 485705 88495 332 U B R 32 20,8 Legenda: Tip m. mesta: B – ozadje Značilnost območja: R – stanovanjsko T – promet C- poslovno I - industrijsko I - industrijsko Tip območja: REG - regionalno A - kmetijsko U – mestno Geografska značilnost: 1 – gorsko S – predmestno 2 - dolina R - podeželsko 4 – obala NC - obmestno 16 – ravnina 32 – razgibano V pomladni merilni kampanji smo na različnih merilnih mestih po Sloveniji izmerili koncentracije dušikovega dioksida. Večino difuzivnih vzorčevalnikov smo izpostavili v stanovanjskih naseljih na neprometnih lokacijah tabela 4.(2), zato so po pričakovanjih koncentracije nizke. Najvišje koncentracije dušikovega dioksida smo izmerili v večjih mestih: Ljubljana, Celje, Vrhnika in Ivančna Gorica. 122 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 4.(1): Merilna mesta meritev z difuzivnimi vzorčevalniki z izmerjenimi povprečnimi koncentracijami dušikovega dioksida za čas od 8. do 21. aprila 2010 123 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 5. MODELIRANJE KAKOVOSTI ZRAKA Modeliranje meteoroloških in kemijskih procesov v ozračju je numerično orodje (več obsežnih računalniških programov), ki numerično opisujejo relevantne procese. Na podlagi začetih meteoroloških in kemijskih vhodnih podatkov in ob upoštevanju predvidenih virov emisij ter naravnih zakonitosti izračuna koncentracije različnih onesnaževal v ozračju za dva dni vnaprej. 124 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Namen in cilji modeliranja Sistem monitoringa onesnaženosti zunanjega zraka nam omogoča poznavanje trenutnega in preteklega stanja onesnaženosti zraka. Podatki avtomatskih postaj so v realnem času dostopni širši javnosti, kar vsakemu posamezniku omogoča, da v primeru povečanih koncentracij in preseženih mejnih vrednosti posameznih onesnaževal upošteva varnostne ukrepe in s tem poskrbi za čim manjši vpliv na zdravje in okolje. Monitoring nam torej omogoča poznavanje trenutnega stanja onesnaženosti zunanjega zraka in s tem načrtovanje izvajanja preventivnih ukrepov in aktivnosti samo v trenutnem času. Za varovanje zdravja ljudi in izvajanje ukrepov za preprečevanje preseganj mejnih vrednosti koncentracij pa je potrebno razvijati sistem modeliranja in napovedovanja onesnaženosti zunanjega zraka za nekaj dni vnaprej. Osnovno orodje za napovedovanje onesnaženosti zraka so kompleksni numerični modeli, ki obravnavajo kemijske in fizikalne procese v ozračju. Zaradi kompleksnosti procesov, ki so zajeti v takih modelih, je negotovost rezultatov lahko precejšnja. Dodatno oviro pri regionalnem modeliranju onesnaženosti zraka predstavlja razgiban relief, ki poleg meteoroloških razmer in emisij močno vpliva na lokalno onesnaženost zraka. Prav zaradi tega ima dober opis reliefa v regionalnih modelih pomembno vlogo. V projektni nalogi Modeliranje onesnaženosti zunanjega zraka za območje Slovenije, ki poteka v sodelovanju Fakultete za matematiko in fiziko in Agencije RS za okolje, je bil za računanje onesnaženosti zraka za območje Slovenije izbran model CAMx (The Comprehensive Air quality Model with Extensions). Model je potrebno prilagoditi in pripraviti za operativno uporabo na ARSO in ga sklopiti z operativnim meteorološkim modelom ALADIN. Rezultati simulacij z modelom CAMx bodo služili napovedovanju onesnaženosti zraka za območje Slovenije. Napovedi za več vrst onesnaževal (prednost imajo delci in ozon) naj bi se izdajale vsak dan za dva do tri dni vnaprej. Poleg dnevnih napovedi bi se s pomočjo simulacij s CAMx-om delali tudi testni izračuni letnih ocen koncentracij onesnaževal za območja, kjer ni meritev onesnaženosti zraka, in za pripravo različnih scenarijev, ocen dodatnih obremenitev, ocen vpliva posameznega vira, itd. V Sloveniji je sistem modeliranja onesnaženosti zraka trenutno še v razvoju, v poletnem času se napoveduje le koncentracije ozona. V nekaterih evropskih državah je sistem modeliranja onesnaženosti zraka že dobro razvit in nekaj takšnih modelov je vključenih v projekt MACC (Evropski projekt monitoringa in napovedovanja onesnaženosti zraka - http://www.gmes-atmosphere.eu/ ), kjer so na voljo dnevne napovedi koncentracij ozona, delcev in še nekaterih drugih onesnaževal za celo Evropo. V nadaljevanju sta prikazana primera napovedi delcev PM10 z dvema različnima modeloma, vključenima v MACC projekt, ki uporabljata enake meteorološke in emisijske podatke ter enake robne pogoje. 125 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Napoved koncentracije delcev PM10 z modelom EURAD (vir: http://maccraqgmes-atmosphere.eu/som_forecast.php) Napoved koncentracije delcev PM10 z modelom MATCH. (vir: http://maccraq. gmes-atmosphere.eu/som_forecast.php) 126 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Opis modela CAMx CAMx je Eulerjev fotokemijski disperzijski model, ki s pomočjo reševanja kontinuitetne enačbe za vsako kemijsko spojino simulira: emisije, disperzijo, kemijske reakcije in odstranjevanje delcev v troposferi. Eulerjeva kontinuitetna enačba opisuje časovno spreminjanje povprečnih koncentracij znotraj volumske celice za posamezno kemijsko spojino in je vsota vseh fizikalnih in kemijskih procesov znotraj volumske celice. Kemija je obravnavana z reševanjem sistema enačb kemijskih reakcij, ki so definirane s posebnimi kemijskimi mehanizmi. Odstranjevanje delcev pa vključuje suho površinsko depozicijo in odstranjevanje s padavinami. V vsakem časovnem koraku kontinuitetno enačbo razbijemo na manjše kose in posebej izračunamo prispevke posameznih členov. Prvi proces v vsakem časovnem koraku je vključitev meteoroloških podatkov in emisij iz vseh virov znotraj našega območja, nato se izvedeta horizontalna in vertikalna advekcija, sledita jima vertikalna in horizontalna difuzija, kemijske reakcije in na koncu še suha ter mokra depozicija. Mokra depozicija je prevladujoč proces odstranjevanja delcev v atmosferi. Delci se obnašajo kot kondenzacijska jedra za nastanek oblačnih kapljic in se nato s padavinami izločajo iz atmosfere. Poleg tega pa padavinske kapljice spirajo delce, ki se nahajajo na njihovi poti. Mokra depozicija je tudi pomemben proces odstranjevanja relativno topnih plinastih onesnaževal. Pri obravnavi suhe depozicije je upoštevana velikost delcev, reaktivnost, topnost in difuzivnost plinov, vremenski pogoji in karakteristike površja. V Eulerjevih modelih za napovedovanje onesnaženosti ozračja so koncentracije snovi v ozračju močno odvisne od tega, kako dobro model na nivoju mreže rešuje emisije, transport in kemijo. Eulerjevi modeli zaradi omejitev pri horizontalni ločljivosti in zaradi potrebe po čim boljšem opisu emisij uporabljajo 'Plume-in-Grid sub-model', ki posameznim dimnim sledem sledi v Lagrangovem smislu z upoštevanjem disperzije in kemijskega razvoja, toliko časa, da lahko dimno sled dovolj dobro predstavimo znotraj modelske mreže. Modelski sistem Za zagon CAMx-a so potrebne vhodne datoteke, ki konfigurirajo simulacijo, definirajo kemijske mehanizme in opišejo fotokemijske pogoje, karakteristike tal, začetne in robne pogoje, emisijska razmerja in različna meteorološka polja preko celotne domene. Shema vhodnih in izhodnih podatkov za CAMx je predstavljena v nadaljevanju. Opisane informacije je potrebno predhodno pripraviti v točno določeni obliki, ki je primerna za vhod v CAMx. Meteorološka polja je priporočljivo pripravljati s prognostičnim meteorološkim modelom, kar je v našem primeru model ALADIN-SI s horizontalno ločljivostjo 4,4 km in 43 vertikalnimi računskimi nivoji. Zaradi zahtev po pripravi dnevnih napovedi v realnem času in zaradi omejitve pri uporabi števila procesorjev za poganjanje CAMx-a na ARSO je bilo potrebo optimalno določiti domeno in resolucijo ter način izračuna CAMx-a. Potrebno je bilo gnezdenje: zunanja domena je enaka domeni modela ALADIN-SI in ima ločljivost 13,2 km, gnezdena domena pa ima enako ločljivost kot model ALADIN- SI 4,4 km in obsega območje nad Slovenijo in širšo okolico. Iz polj, ki jih dobimo iz modela ALADIN- SI je za vhod v CAMx potrebno dodatno izračunati vertikalno difuzivnost in optično debelino. Poleg meteoroloških vhodnih podatkov potrebujemo tudi začetne in robne pogoje koncentracij snovi (kakovost zraka), ki jih dobimo iz projekta MACC. Naslednja skupina vhodnih podatkov so emisije, ki jih ločimo v dve skupini. Prva skupina so emisije pri tleh (na najnižjem modelskem nivoju) – ''gridded emissions'', kamor sodijo antropogeni viri (promet, individualna kurišča,..) in biogeni viri. Druga skupina emisij pa so točkovni viri, ki imajo zaradi dimnega dviga vpliv tudi na višje modelske nivoje – ''point emissions''. Podatke o emisijah za zunanjo domeno dobimo iz projekta MACC, podatke za gnezdeno domeno pa je potrebno pripraviti na način, ki je opisan v naslednjem poglavju. Vhod v CAMx sta tudi dve skupini podatkov, med katerimi je nekaj takih, ki so konstantni, nekaj se jih spreminja na dnevni časovni skali, nekateri na mesečni, sezonski ali letni časovni skali. V teh dveh 127 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. skupinah najdemo podatke o kategorijah uporabe tal, pokritosti s snegom, indeks listne površine, fotolitična razmerja, ozon,... V izhodnih datotekah simulacij CAMx-a so časovna povprečja koncentracij za izbrane snovi. Shema vhodnih in izhodnih podatkov v modelu CAMx. Priprava emisijskih podatkov za Slovenijo Emisijske podatke za gnezdeno domeno pripravljamo na osnovi letnega poročila Inventory Report for Slovenia (Submission under the UNECE Convention on Longe-range Transboundary Air Pollution), podatke o geometriji emisijskih virov pa na osnovi emisijske baze letnih poročil in GIS podlag, s katerimi razpolagamo na ARSO. Glede na zahteve izbranega kemijskega modela za modeliranje ozona in delcev potrebujemo emisijske karte 7 primarnih onesnaževal (NOx, NMVOC, CO, SO2, NH3, PM2.5, PM10), poleg tega pa še karte skupin organskih spojin (te skupine so odvisne od kemijskega mehanizma, ki ga uporablja izbran fotokemijski model). Da je mogoče iz skupne količine NMVOC pripraviti emisije po posameznih organskih spojinah v modelu, je potrebno za vsak vir posebej določiti profil NMVOC, ki se ga izbere na osnovi natančnega poznavanja vira (vrste industrijskega obrata, količine uporabljenih posameznih vrst kuriva, …itd.). Npr. po navodilih EPA se vsakemu viru priredi koda SCC (source classification code), nato pa se iz obstoječih tabel določi masne deleže različnih organskih spojin za vsak vir posebej. Različne organske spojine se nato glede na reaktivnost združuje v modelske skupine organskih spojin, za kar je primeren npr. Carterjev program, ki vsebuje večino organskih spojin, ki nastopajo v profilih virov in s katerim je 128 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. možno dokaj enostavno izvesti združevanje spojin v skupine modelskega mehanizma (SAPRC 99). Podoben je tudi postopek priprave skupin PM2.5. Pomembno jele, da za vsak vir posebej opredelimo najbolj smiselno razdelitev PM2.5 v 5 podskupin. Tipična časovna ločljivost emisijskih podatkov za modeliranje ozona in delcev je 1 ura. Običajno je postopek pri pripravi emisij s tolikšno časovno ločljivostjo tak, da izhajamo iz letnih podatkov o emisijah in potem za vsak vir posebej (oziroma za vsak tip vira posebej) ocenimo letni in dnevni emisijski hod, lahko pa tudi tedenski hod (ali pa morda vsaj razmerje med emisijami vikend-delavnik). Kar se tiče krajevne ločljivosti, je potrebno točkovne vire opisati s točno lokacijo izpusta (če ima industrijski obrat več ločenih odvodnikov, se določi lokacija vsakega posebej). Poleg tega so za izračun dimnega dviga potrebni tudi nekateri drugi podatki (temperatura izstopnih plinov, volumski tok, izstopna hitrost, premer dimnika – za vsak odvodnik posebej). Za linijske vire (ceste, železnice) je potrebno podatke zbrati po posameznih odsekih – emisije se določajo iz gostote in vrste prometa posameznega odseka. Za emisije, ki se pripravljajo ploskovno, pa je zaželeno, da je krajevna ločljivost čim boljša, vsekakor pa ne slabša kot 1 km. 129 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 6. PROJEKTI Agencija RS za okolje je v letu 2010 sodelovala v dveh projektih: PMinter in MACC. V sklopu projekta PMinter je Agencija zagotovila podatke iz obstoječe državne merilne mreže, izvedla nekaj dodatnih meritev na območju občine Maribor, in pomagala s strokovnim znanjem. Naloga ARSO v projektu MACC je bila predvsem pošiljanje sprotnih urnih podatkov z merilnih mest ter priprava nove klasifikacije merilnih mest. 130 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Projekt PMinter Projekt je namenjen mednarodnemu reševanju problematike onesnaženosti okolja z delci. Vodilni partner projekta PMinter je Magistrat deželnega glavnega mesta Celovec ob Vrbskem jezeru. Ostali partnerji v projektu so: • Mestna občina Maribor, • Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, • Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, • Urad koroške deželne vlade, • Urad štajerske deželne vlade in • Tehnična univerza v Gradcu. Agencija RS za okolje (ARSO) jebo zagotovila podatke iz obstoječe državne merilne mreže, izvedla nekaj dodatnih meritev na območju občine Maribor, in pomagala s strokovnim znanjem. Cilj projekta PMinter je poglobitev razumevanja o interakciji lokalnih in regionalnih emisij, o meteoroloških vplivih, o inštrumentih za monitoring kakovosti zraka in o širjenju škodljivih snovi s pomočjo računalniške simulacije in meritev na skupnem čezmejnem območju Celovca s spodnjo avstrijsko Koroško, južne avstrijske Štajerske in Maribora s severno Slovenijo. Obravnavana bodo naslednja strokovna vprašanja: • vir visokega deleža, ki ga k onesnaženosti s PM10 prispeva ozadje, • vpliv malih kurišč, zlasti zaradi emisij iz kurilnih naprav, ki uporabljajo za gorivo les, • vpliv dogajanj v ozkih ulicah, ob katerih so na obeh straneh neprekinjene vrste zgradb, na kakovost zraka, • prispevek mednarodnega transporta in čezmejnih emisij. Prikazati želimo, kako bi bilo mogoče doseči evropske cilje za zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci PM10 in PM2.5 v časovnem obdobju od 10 – 15 let. Prvi pomembni ukrepi bodo izvedeni že v času trajanja projekta, tako da bo možno spremljati izboljšanje kakovosti zraka (PM10) na obstoječih in novih merilnih mestih za merjenje kakovosti zraka v Celovcu, Mariboru in Lipnici. Navsezadnje je najpomembnejši cilj izboljšanje kakovosti zraka, kar pomeni zmanjšano tveganje za zdravje ljudi na obravnavanem območju. Več informacij o omenjenem projektu si lahko preberete na spletni strani http://pminter.eu/sl. Projekt MACC Cilj projekta Monitoring Atmospheric Composition & climate je priprava operativnih produktov in informacij, ki bodo podpora pri izvajanju Evropske politike in širših mednarodnih programov na področju izboljšanja kakovosti zraka. Projekt spremlja in raziskuje regionalne in globalne atmosferske pojave in je sestavni del GMES-a (Globalno spremljanje okolja in varnosti). Financiran je iz 7. okvirnega programa Evropske Unije. Projekt se je začel junija 2009 in se bo končal oktobra 2011. V projektu sodeluje 45 partnerjev (11 meteoroloških centrov, 4 okoljske agencije, univerze,…) iz 18 evropskih držav. Koordinator projekta je evropski center za srednjeročno vremensko prognozo ECMWF, med sodelujočimi je tudi ARSO. 131 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Glavne naloge projekta so: • zbiranje podatkov o meritvah kakovosti zraka, meteoroloških ter satelitskih podatkov. Ti podatki »in situ« se uporabljajo tako za nadaljnjo analizo kot tudi za verifikacijo izdelkov. Ena od nalog projekta je tudi zbiranje emisijskih podatkov, • razvoj produktov, ki so povezani s klimatskimi dogajanji in kakovostjo zraka na regionalni, to je evropski oziroma globalni (t.i. svetovni) ravni, • sodelovanje in podpora različnih institucij, kot so Evropska okoljska agencija, program EMEP (Program za spremljanje in vrednotenje onesnaževanja zraka v Evropi na velike razdalje), sodelovanje z nacionalnimi okoljskimi agencijami, podpora politiki pri odločitvah, ki se nanašajo na področje klimatskih sprememb in onesnaženosti zraka, podpora znanosti, zdravstvu…. Naloga ARSO v sklopu projekta je pošiljanje sprotnih urnih podatkov z merilnih mest, kjer se izvajajo meritve kakovosti zunanjega zraka, priprava analize veljavnosti in pravočasnosti posredovanih podatkov ter priprava nove klasifikacije merilnih mest. Več informacij o projektu in predstavljene rezultate lahko najdete na spletni stran http://www.gmes- atmosphere.eu/. 132 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 7. MERITVE KAKOVOSTI PADAVIN Kisle padavine so se v Sloveniji pojavljale preko celega leta. Na večini merilnih mest so se nižje pH vrednosti pojavljale pogosteje v kurilni sezoni, predvsem v januarju in februarju ter oktobru, novembru in decembru. Nizka pH vrednosti v oktobru pa je poleg kurjenja lahko povezana z nizkimi temperaturami in majhno količino padavin. Kadar sta v določenem časovnem obdobju pogostost in količina padavin manjša, so le-te bolj koncentrirane. V takšnih razmerah se namreč v zraku nabere večja količina onesnaževal, ocenjuje pa se, da se jih največ spere iz ozračja s padavinami v prvih 10 minutah. Poleti so pH vrednosti višje zaradi večje resuspenzije, kar je posebej izrazito na lokaciji Rakičan. 133 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Škodljive snovi se iz zraka odlagajo na zemljo kot mokre in/ali suhe usedline. Suhe usedline so plini ali trdni delci, mokre usedline pa so kapljice padavin (dež, sneg, aerosoli v megli). Kemijska sestava padavin je merilo za stopnjo onesnaženosti zraka. Glavne sestavine padavin so produkti oksidacije najpogostejših onesnaževal v zraku (SO2, NOX, CO, ogljikovodiki). Le-ti so v obliki disociiranih kislin (SO4 2-, NO3 -, CO3 2-, Cl-) povzročitelji kislosti padavin. H kislosti padavin prispevajo deloma tudi specifična onesnaževala (fluoridi, fosfati, organske kisline) vendar v manjši meri, ker se pojavljajo v manjšem obsegu v onesnaženem zraku v primerjavi z žveplovimi in dušikovimi spojinami. V skladu z mednarodnim dogovorom so kisle padavine tiste, katerih pH vrednost je manjša od 5,6. Kislost padavin je odvisna od razmerja anionov disociiranih kislin in kationov, ki izvirajo iz topnih soli. Anioni kislin povečujejo kislost padavin, medtem ko jih kationi (Na+, K+, Mg2+, Ca2+), ki so prisotni v delcih naravnega prahu, ter amonijev ion (NH4 +) nevtralizirajo ali naredijo celo alkalne. Znanstveni dokazi kažejo, da so težke kovine (predvsem arzen, kadmij, krom, baker, svinec, živo srebro, cink in nikelj) ter nekateri policiklični aromatski ogljikovodiki (v nadaljevanju PAH) genotoksične rakotvorne snovi in da ni mogoče določiti praga, pod katerim le-te ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi tako s koncentracijami v zraku kot tudi z usedanjem. Z meritvami koncentracij težkih kovin (v nadaljevanju TK) v padavinah, predvsem arzena, kadmija, bakra, kroma, niklja, svinca in cinka ter količin nekaterih PAH ugotavljamo, kakšne so depozicije teh genotoksičnih rakotvornih snovi, ki pomembno vplivajo na zdravje ljudi. Poglavitni vir atmosferskih depozicij težkih kovin so rudniki, topilnice in razne vrste kovinske industrije, medtem ko prometa zaradi uporabe neosvinčenega bencina ne štejemo več med večje vire. Pomemben antropogeni vir živega srebra so: izgorevanje fosilnih goriv, odpadne baterije, akumulatorji in krematoriji. Poglavitni vir depozicij PAH je izgorevanje premoga in drugih fosilnih goriv. Glavni viri onesnaženj s PAH so emisije pri visokotemperaturnem izgorevanju fosilnih goriv in lesa, gozdni požari, individualna kurišča, industrija, oljni madeži in cestno konstrukcijski materiali. Prisotnost PAH v ozračju pa je tudi posledica naravnih procesov (nastajanje naravnih organskih snovi, mikrobne modifikacije, …). Posamezni PAH so v ozračju porazdeljeni med plinasto in trdno fazo, porazdelitev teh spojin pa je odvisna od fizikalno kemijskih značilnosti. Zaradi kemijske stabilnosti PAH praktično kemijsko nespremenjeni potujejo na velike razdalje in se odlagajo tako v urbanih kot tudi drugih področjih. 7.1. Merilne mreže in nabor meritev Meritve kakovosti padavin v okviru državne merilne mreže (DMKP), ki jih izvaja ARSO potekajo na petih merilnih mestih, ki so enakomerno razporejena po Sloveniji. V tabeli 7.1.(1) je podan opis merilnih mest za meritve kakovosti padavin v letu 2010, ki delujejo v okviru DMKP. Štiri merilna mesta so v relativno čistem, podeželskem okolju (Iskrba pri Kočevski Reki, Rakičan pri Murski Soboti, Rateče–Planica, Škocjan), v urbanem območju pa je le merilno mesto Ljubljana Bežigrad. Slika 7.1. (1) je prikazuje prostorsko razporeditev merilnih mest v okviru državne merilne mreže. Merilno mesto Iskrba je vključeno tudi v evropsko merilno mrežo EMEP, v okviru katere spremljamo transport onesnaženosti zraka na velike razdalje preko meja, in pa v svetovno merilno mrežo GAW, ki je raziskovalnega značaja in spremlja kemijsko sestavo atmosfere ter beleži časovne trende. Leži v neobremenjenem okolju, proč od lokalnih virov onesnaženosti zraka in je namenjena spremljanju tako imenovanega ozadja onesnaženosti zraka. Na merilnem mestu Škocjan v okviru programa MEDPOL po Barcelonski konvenciji spremljamo vnos snovi iz zraka v Sredozemsko morje. 134 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Poleg meritev v mreži DMKP spremlja Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV) kakovost padavin in koncentracijo prašnih usedlin na 27 merilnih mestih na vplivnih območjih termoelektrarn Šoštanj (TEŠ), Trbovlje (TET), Ljubljana (TE-TOL, JPE) in Brestanica (TEB), objavljamo pa podatke za 21 merilnih mest, ki delujejo kot stalne postaje v okviru monitoringov kakovosti zunanjega zraka v zaledju posameznih termoelektrarn. Tabela 7.1.(1): Nadmorska višina in koordinate merilnih mest za meritve kakovosti padavin v letu 2010 Merilno mesto Nadmorska višina (m) GKKX GKKY DMKP Iskrba pri Kočevski Reki 540 5046323 5489292 Ljubljana – Bežigrad 299 5102490 5462673 Rakičan pri Murski Soboti 188 5168196 5591591 Rateče – Planica 864 5151142 5401574 Škocjan 420 5058228 5421892 EIS-TEŠ Šoštanj 360 5136982 5504508 Topolšica 390 5139882 5501901 Veliki Vrh 550 5134203 5503506 Zavodnje 770 5142691 5500256 Velenje 390 5135289 5508998 Graška gora 774 5141187 5509886 Pesje 394 5135804 5506524 Škale 410 5137110 5508504 Skorno 650 5137546 5501275 EIS-TET Dobovec 700 5106823 5505905 Kovk 600 5109358 5508800 Ravenska vas 580 5108919 5501803 Kum 1210 5104878 5505993 Prapretno 480 5110250 5506116 Lakonca 368 5110202 5504020 TE-TO Ljubljana Vnajnarje 630 5100884 5474596 Deponija 285 5101579 5465450 Partizanska 291 5101600 5464340 Toplarniška 280 5101353 5465130 JP Energetika 304 5103688 5461890 EIMV 294 5100233 5460944 135 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 7.1.(1): Merilna mesta za meritve kakovosti padavin v letu 2010 - merilna mreža DMKP Vzorčevalniki za padavine Eigenbrodt na Iskrbi pri Kočevski reki (foto Marijana Murovec) 136 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 7.1.(2): Nabor parametrov za meritve kakovosti padavin na merilnih mestih DMKP v letu 2010 Kraj pH Električna prevodnost K+ A- Težke kovine PAH DMKP Iskrba + + + + + + Ljubljana Bežigrad + + + + Rateče + + + + Rakičan pri Murski Soboti + + + + Škocjan + + + + Legenda: K+ - Osnovni kationi: Ca2+, Mg2+, NH4+, Na+, K+ A- - Osnovni anioni: Cl-, NO3-, SO42- PAH - policiklični aromatski ogljikovodiki [benzo(a)piren, benzo(a)antracen, benzo(b,j,k)fluoranten, indeno(1,2,3-cd)piren, dibenzo(a,h)antracen] Težke kovine - [As, Cd, Co, Cu, Hg, Pb in Zn] 7.2. Vzorčenje in kakovost meritev 7.2.1. Merilna mreža DMKP Postopki vzorčenj padavin V okviru DMKP izvajamo dnevna in tedenska vzorčenja mokrih ali »wet only« padavin za določitev količine padavin, pH, električne prevodnosti, osnovnih kationov ter anionov, ki so predvsem merilo za zakisljevanje in evtrofikacijo. Na merilnem mestu Iskrba v skladu z Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in PAH v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št. 56/06) izvajamo tudi celotna ali »bulk« in mokra ali »wet only« vzorčenja padavin za določitev težkih kovin (arzen, baker, kadmij, krom, nikelj in svinec), celokupnega Hg, in PAH. V primerih, ko so količine padavin majhne, v vzorcih ni mogoče določiti vseh navedenih parametrov. Vsa vzorčenja izvajamo z vzorčevalniki Eigenbrodt. Načini vzorčenja, tipi vzorčevalnikov in vrste vzorcev za analizo so podani v tabeli 7.2.1. (1). Tabela 7.2.1.(1): Način vzorčenja, tip vzorčevalnika in vrsta vzorcev za analizo Parametri Način vzorčenja Tip vzorčevalnika Vrsta vzorca pH, el. prevodnost, A-, K+ Wet – only le mokre usedline Eigenbrodt NSA 181/S Dnevni, tedenski TK razen Hg Bulk – suhe in mokre usedline *Eigenbrodt NSA 181/S tedenski Celokupno živo srebro Wet – only le mokre usedline Eigenbrodt NSA 181/S 14 dnevni PAH Bulk – suhe in mokre usedline *Eigenbrodt UNS 130 E tedenski * prilagojen za bulk vzorčenje Zagotavljanje kakovosti meritev Sistem zagotavljanja kakovosti podatkov zajema vse postopke od vzorčenja preko izvedbe fizikalno kemijskih analiz do obdelave podatkov in v celoti sledi splošnim zahtevam programov EMEP in GAW. Namen teh zahtev je pridobiti podatke dovolj dobre in znane kakovosti. Postopki in zahteve za zagotavljanje kakovosti podatkov zajemajo zahteve za merilno mesto, vzorčenje kot tudi za izvajanje kemijskih analiz za EMEP in so podrobneje podani v navodilih EMEP /40/. Vodila, cilji zagotavljanja kakovosti in standardni operativni postopki za GAW pa so podani v navodilih GAW /41/. Navedene kriterije zagotavljanja kakovosti uporabljamo v celotni mreži DMKP. 137 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Na vseh merilnih mestih poleg ekoloških vzorčenj potekajo tudi meritve meteoroloških parametrov. Podatki o meteoroloških količinah padavin nam služijo za nadzor nad kakovostjo delovanja ekoloških vzorčevalnikov padavin. Zagotavljanje kakovosti vzorčenja Vzorčevalniki padavin so redno letno servisirani, izvajamo pa tudi redni tedenski nadzor njihovega delovanja. Količine padavin, ki jih zberemo z ekološkim vzorčevalnikom primerjamo s količinami padavin določenimi s klasičnim meteorološkim dežemerom in z avtomatsko meritvijo. Sprejemljivo odstopanje ekoloških količin padavin od meteorološko izmerjenih pri vrednostih nad 2 mm je do 10 %. V kolikor količina padavin, ki smo jo prestregli z ekološkim vzorčevalnikom odstopa od meteorološko določene poskrbimo za servis vzorčevalnika. Kakovost čiščenja opreme za vzorčenje in rokovanje z vzorci padavin do analize v laboratoriju nadziramo s pomočjo terenskih slepih vzorcev. Podrobnejši opisi postopkov čiščenja in priprave opreme za vzorčenje so podani v interni dokumentaciji KAL in IJS, opisi odvzema terenskih slepih vzorcev pa se nahajajo v navodilih za posamezna vzorčenja, ki jih pripravlja odgovorno osebje SKZ. Zagotavljanje kakovosti kemijskih meritev Meritve vseh predpisanih parametrov razen celokupnega Hg v padavinah izvaja KAL ARSO, ki je akreditiran za izvedbo večine meritev kakovosti padavin. Zagotavljanje kakovosti kemijskih meritev, ki jih v okviru monitoringa kakovosti izvaja KAL je podrobneje opisano v poglavju 2.2.3 in pa v interni dokumentaciji KAL. Zunanji izvajalec IJS, Odsek za znanost o okolju izvaja meritve celokupnega Hg v vzorcih padavin v skladu z zahtevami EMEP in interno metodo, povzeto po US EPA 1631. Izvajalec je za navedeno meritev akreditiran in dosega spodnjo mejo detekcije 0,5 ng/L, zagotavljanje kakovosti meritev pa ima opisano v internih dokumentih. 7.2.2. Merilne mreže na območjih termoelektrarn Na vseh 21 merilnih mestih zbira Elektroinštitut Milan Vidmar vzorce padavin in jih analizira v svojem kemijskem laboratoriju po metodologiji, ki jo določata EMEP in GAW v okviru svetovne meteorološke organizacije. Vzorčenje mesečnih vzorcev padavin poteka z zbiralniki tipa Bergerhoff. 7.3. Rezultati meritev V nadaljevanju ločeno podajamo rezultate meritev za merilno mrežo DMKP in za merilne mreže EIS TEŠ, EIS TET in TE-TO Ljubljana, za katere posreduje rezultate inštitut EIMV. Rezultati meritev pH vrednosti, električne prevodnosti ter osnovnih ionov obeh merilnih mrež zaradi večjih razlik v vzorčenju (mokro/celotno; dnevno, tedensko/mesečno). 7.3.1. Merilna mreža DMKP 7.3.1.1 pH vrednost, električna prevodnost in osnovni ioni v padavinah V tabeli 7.3.1.1.(1) so podane povprečne letne, minimalne in maksimalne vrednosti ter standardna deviacija pH vrednosti, električnih prevodnosti in koncentracij osnovnih ionov v padavinah za leto 138 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 2010. Navedeni parametri so izmerjeni v dnevnih (Iskrba, Ljubljana) oziroma tedenskih (Rakičan, Rateče in Škocjan) vzorcih padavin. V preteklih letih smo na vseh merilnih postajah izvajali vzorčenja dnevnih padavin, ki smo jih za meritve v tedenskih padavinah združevali. Od konca leta 2009 in v letu 2010 pa smo na postajah Rateče, Rakičan in Škocjan postopoma prešli na tedensko vzorčenje in sicer v Ratečah od 28.12.2009, v Škocjanu od 29.03.2010, v Rakičanu pa od 21.06.2010 dalje. Opomba: Ker na merilnem mestu Iskrba v času od 16. – 19.09.10 zaradi izrednih razmer ni bilo mogoče zbrati celotne količine padavin za določitve pH, el. prevodnosti ter osnovnih A- in K+ v tabelah in na slikah podajamo le orientacijske vrednosti. Tabela 7.3.1.1.(1): pH vrednost, električna prevodnost in koncentracije osnovnih ionov v padavinah v letu 2010 – statistične veličine Merilno mesto Statistična veličina Električna prevodnost pri 250C pH Koncentracija ionov (mg/l) (µS/cm) / NH4 + NO3 - SO4 2- Cl- Ca2+ Mg2+ Na+ K+ Iskrba povp. 10 4,93 0,249 1,08 0,815 0,320 0,208 0,043 0,198 0,041 min. 2 3,93 0,016 0,131 0,039 0,007 0,008 0,003 0,008 0,004 maks. 89 6,80 3,10 13,2 14,5 4,99 4,10 0,449 3,53 1,65 Ljubljana povp. 9 5,14 0,405 1,18 0,861 0,233 0,298 0,059 0,156 0,062 min. 3 4,23 0,074 0,217 0,162 0,007 0,062 0,003 0,008 0,004 maks. 60 6,77 6,52 15,5 10,4 4,15 4,35 0,725 2,49 1,50 Rakičan povp. 10 5,17 0,617 1,363 1,162 0,119 0,273 0,048 0,083 0,076 min. 5 4,21 0,168 0,481 0,356 0,007 0,072 0,003 0,008 0,023 maks. 39 6,72 10,3 14,0 12,2 1,07 2,54 0,418 0,653 1,86 Rateče povp. 5 5,29 0,218 0,696 0,462 0,101 0,178 0,029 0,073 0,032 min. 2 4,61 0,035 0,181 0,086 0,007 0,051 0,003 0,008 0,004 maks. 22 6,72 1,89 4,44 2,19 0,772 2,04 0,190 0,495 0,160 Škocjan povp. 10 5,05 0,316 1,19 0,871 0,356 0,232 0,049 0,258 0,043 min. 3 4,11 0,030 0,339 0,251 0,007 0,065 0,003 0,008 0,014 maks. 47 6,30 2,52 21,2 7,06 1,88 3,26 0,281 1,46 0,424 Pomembna podatka o obremenitvi okolja s škodljivimi snovmi sta predvsem usedanje žvepla sulfatnega izvora ter dušika nitratnega in amoniakalnega izvora. Žveplo sulfatnega izvora in dušik nitratnega izvora prispevata k zakisljevanju, presežek dušika pa prispeva tudi k evtrofikaciji. V okviru monitoringa kakovosti padavin ugotavljamo tako imenovano mokro depozicijo onesnaževal z meritvami kemijske sestave onesnaževal v padavinah. Tabela 7.3.1.1.(2): Kisle padavine v Sloveniji v letu 2010 v okviru DMKP Merilno mesto Vrsta vzorca Št. vseh vzorcev Št. vzorcev z izmerjenim pH Št. vzorcev s pH<5,6 * Vol. delež (%) s pH<5,6 Delež kislih vzorcev (%) pHmin Iskrba dnevni 190 125 105 86 84 3,93 Ljubljana dnevni 167 116 76 75 70 4,23 Rakičan tedenski 47 37 24 44 41 4,21 Rateče tedenski 49 44 28 60 60 4,61 Škocjan tedenski 49 42 30 79 78 4,11 * Pri izračunu volumskega deleža kislih padavin (%) so upoštevani le vzorci z izmerjeno vrednostjo pH. 139 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. V letu 2010 smo ponovno zabeležili največji delež vzorcev padavin s pH vrednostjo pod 5,6 na merilnih mestih Iskrba (84 %) in Škocjan (78 %). Sledita merilni mesti Ljubljana Bežigrad (70 %) in Rateče (60 %). Znatno nižji volumski delež kislih padavin pa smo zabeležili na merilnem mestu Rakičan pri Murski Soboti (44 %). Slika 7.3.1.1.(1): Povprečne mesečne pH vrednosti padavin v letu 2010 Kisle padavine so se v Sloveniji pojavljale preko celega leta (slike 7.3.1.1.(1)). Na večini merilnih mest so se nižje pH vrednosti pojavljale pogosteje v kurilni sezoni, predvsem v januarju in februarju ter oktobru, novembru in decembru. Nizka pH vrednosti v oktobru pa je poleg kurjenja lahko povezana z nizkimi temperaturami in majhno količino padavin. Kadar sta v določenem časovnem obdobju pogostost in količina padavin manjša, so le-te bolj koncentrirane. V takšnih razmerah se namreč v zraku nabere večja količina onesnaževal, ocenjuje pa se, da se jih največ spere iz ozračja s padavinami v prvih 10 minutah. Poleti so pH vrednosti višje zaradi večje resuspenzije, kar je posebej izrazito na lokaciji Rakičan. Tako kot v prejšnjih letih je bila izmerjena najnižja pH vrednost v dnevnih vzorcih padavin z Iskrbe (3,93) in v tedenskih vzorcih iz Škocjana (4,11). Najbolj kisle padavine so se skozi vse leto pojavljale na merilnem mestu Iskrba, sledita Ljubljana Bežigrad in Škocjan. Visoko kislost padavin na Iskrbi in v Škocjanu, ki se sicer nahajata v podeželskem okolju povezujemo delno z lokalnim vplivom, predvsem pa s prenosom onesnaževal na velike razdalje, med tem ko visoko kislost padavin v Ljubljani povezujemo predvsem z lokalnim vplivom. Najmanj kisle padavine so bile tako kot v preteklih letih tudi v letu 2010 v Ratečah in Rakičanu. Padavine v Ratečah so manj kisle v primerjavi z drugimi merilnimi mesti predvsem zaradi geološke sestave kamnin, ki so pretežno apnenčastega izvora (pojav abrazije). V Rakičanu so zaradi obdelovalnih kmetijskih površin v neposredni okolici v ozračju prisotni prašni delci zemlje, ti pa lahko zaradi svoje alkalnosti dvignejo pH vrednost padavin. 3,00 3,50 4,00 4,50 5,00 5,50 6,00 6,50 7,00 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec vr ed n o st p H Ljubljana B. Iskrba Rakičan Rateče – Planica Škocjan pH=5.6 140 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 7.3.1.1.(2): Povprečne mesečne depozicije žvepla sulfatnega izvora v padavinah v letu 2010 Slika 7.3.1.1.(3): Povprečne mesečne depozicije dušika nitratnega izvora v padavinah v letu 2010 0,00 0,02 0,04 0,06 0,08 0,10 0,12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec S O 42 - - S ( g e le m an ta /m 2 ) Iskrba Ljubljana Škocjan Rateče Rakičan 0,00 0,01 0,02 0,03 0,04 0,05 0,06 0,07 0,08 0,09 1 2 3 4 5 5 7 8 9 10 11 12 mesec N O 3 - - N ( g e le m an ta /m 2 ) Iskrba Ljubljana Škocjan Rateče Rakičan 141 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 7.3.1.1.(4): Mesečne količine padavin zbrane z ekološkimi vzorčevalniki v letu 2010 Kljub najvišjim povprečnim koncentracijam dušika nitratnega izvora in žvepla sulfatnega izvora v vzorcih padavin z Rakičana (tabela 7.3.1.1.(1)) smo na tem merilnem mestu zabeležili najnižje depozicije obeh onesnaževal, kar je povezano predvsem s količino padavin, ki je bila, podobno kot v prejšnjih letih, v letu 2010 na tem merilnem mestu v povprečju za polovico manjša kot na ostalih merilnih mestih (tabela 7.3.1.1(3) in slika 7.3.1.1.(5)). Tabela 7.3.1.1.(3): Kumulativna letna mokra depozicija ionov v letu 2010 Merilno mesto Količina padavin Kumulativna depozicija (g/m 2.leto) (mm/leto) * H+ NH4+-N NO3--N SO42--S Cl - Ca2+ Mg2+ Na+ K+ Iskrba 1576 18,41·10-3 0,302 0,383 0,426 0,500 0,325 0,067 0,309 0,064 Ljubljana 1671 12,1·10-3 0,521 0,440 0,476 0,386 0,493 0,098 0,258 0,103 Rakičan 796 5,3·10-3 0,355 0,232 0,283 0,091 0,193 0,035 0,062 0,058 Rateče 1674 5.3·10-3 0,291 0,270 0,265 0,173 0,305 0,050 0,126 0,056 Škocjan 1604 14.5·10-3 0,402 0,442 0,476 0,583 0,380 0,081 0,422 0,070 Opomba: * Kumulativna depozicija H+ je izračunana iz izmerjenih pH vrednosti 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec ko lič in a p ad av in ( m m ) Iskrba Ljubljana Rakičan Rateče Škocjan 142 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 7.3.1.1.(5): Letne kumulativne mokre depozicije osnovnih anionov in kationov v letu 2010 Najvišje letne kumulativne depozicije ionov smo v splošnem zabeležili na merilnih mestih Škocjan in Ljubljana Bežigrad, nekoliko nižje na merilnem mestu Iskrba in najnižje na merilnih mestih Rateče in Rakičan. Iz slike 7.3.1.1.(5) je razvidno, da kumulativne letne depozicije ionov niso v izključni povezavi s količino padavin. Podobno kot pri kislosti padavin povezujemo razmeroma visoke depozicije na Škocjanu in Iskrbi, ki sta v podeželskem okolju povezani predvsem s transportom onesnaževal na velike razdalje. Po vsej verjetnosti največji delež onesnaženja prispevajo emisije onesnaževal z industrijskih področij severne Italije in Hrvaške. Za ti dve merilni mesti sta zaradi bližine morja značilni tudi nekoliko višji depoziciji natrijevih in kloridnih ionov. Podobno visoke depozicije onesnaževal smo zabeležili tudi v Ljubljani, kar pa povezujemo predvsem z lokalnim vplivom kot posledica emisij zaradi industrije, prometa in gostote naseljenosti. V Ljubljani smo poleg visokih depozicij žvepla sulfatnega izvora in dušika nitratnega izvora zabeležili tudi najvišji depoziciji dušika amoniakalnega izvora in kalcijevih ionov, razmeroma visoki pa sta tudi depoziciji natijevih in kloridnih ionov. Kumulativne letne depozicije ionov na merilnih mestih Rateče in Rakičan so kljub neprimerno večji količini padavin v Ratečah na primerljivem nivoju, kar je posledica približno enkrat višjih koncentracij onesnaževal v padavinah z Rakičana. Na obeh merilnih mestih gre po vsej verjetnosti predvsem za vpliv onesnaženja na velike razdalje, pri čemer je ta vpliv v Ratečah zaradi Alp znatno manjši. Zaradi boljše predstave o tem, kaj pomenijo te vrednosti za okolje, navajamo za primerjavo vrednosti kritičnih depozicij. Skandinavski strokovnjaki so izračunali, da je za gozdno zemljo kritična obremenitev za žveplo 0,3 - 0,8 g/m2 na leto (za granitno, gnajsno in silikatno podlago) oziroma 1,6 - 3,2 g/m2 na leto (za bazaltno in apnenčasto podlago), za dušik pa je kritična obremenitev za večino ekosistemov 0,3 - 1,5 g/m2 na leto. Kritična obremenitev je definirana kot »kvantitativna ocena« za izpostavljenost ekosistema eni ali več škodljivim snovem v zraku, ki jo po dosedanjih spoznanjih izbrani občutljivi element v okolju še prenese brez škodljivih učinkov. 0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 Škocjan Ljubljana Iskrba Rateče Rakičan g e le m en ta /m 2 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800 mm padav in SO42--S NO3--N NH4+-N Cl- Ca2+ Mg2+ Na+ K+ 143 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Meritve kakovosti padavin na merilnih mestih Iskrba, Ljubljana, Rateče in Rakičan izvajamo že od leta 2003. Ker pa smo na merilnem mestu Škocjan z meritvami pričeli šele v drugi polovici leta 2004, na spodnjih slikah navajamo le podatke od leta 2005 dalje. Opomba: Podatke za merilno postajo Rateče za leto 2009 podajamo zgolj kot orientacijske vrednosti, saj smo zaradi nepravilnega delovanja vzorčevalnika v primerjavi z meteorološkimi podatki zajeli 21 % manj padavin. Slika 7.3.1.1.(6): Kumulativna letna depozicija žvepla sulfatnega izvora v padavinah v letih 2005-2010 Slika 7.3.1.1.(7): Kumulativna letna depozicija dušika nitratnega izvora v padavinah v letih 2005-2010 0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 2005 2006 2007 2008 2009 2010 leto S O 42 - -S ( g e le m /m 2 ) Iskrba Ljubljana – Bežigrad Rakičan Rateče – Planica Škocjan 0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 2005 2006 2007 2008 2009 2010 leto N O 3- -N ( g e le m en ta /m 2 ) Iskrba Ljubljana – Bežigrad Rakičan Rateče – Planica Škocjan 144 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Na sliki 7.3.1.1 (6) so na vseh merilnih mestih nakazani trendi upadanja depozicije žvepla sulfatnega izvora. Na merilnih mestih Iskrba in Škocjan so nakazani trendi upadanja depozicij dušika nitratnega izvora, v Ratečah in Rakičanu ostajajo na enakem nivoju, med tem ko se za merilno mesto Ljubljana Bežigrad nakazuje rahel trend naraščanja le-teh – slika 7.3.1.1.(7). 7.3.1.2 Težke kovine, celotno živo srebro in PAH v padavinah Meritve težkih kovin, celotnega živega srebra in PAH so potekale v okviru osnovne padavinske merilne mreže na merilnem mestu Iskrba in sicer za določitev: • TK (arzen, baker, kadmij, krom, nikelj in svinec) in PAH tedensko od 04.01.2010 do 03.01.2011 ter • Hg v štirinajst dnevnih intervalih od 28.12.2009 do 27.12.2010. Obdobja za katera podajamo statistične količine depozicij so naslednja: • poletna sezona: april –september, • zimska sezona: januar – marec in oktober – december, • letna količina: januar – december. Težke kovine v padavinah Kot je razvidno iz tabele 7.3.1.2.(1) smo tudi v letu 2010 na merilnem mestu Iskrba v celotnem obdobju vzorčenja zabeležili daleč najvišje depozicije cinka. Iz tabele 7.3.1.2.(2) v prilogi in slike 7.3.1.2.(1) lahko vidimo, da so bile te najvišje v oktobru (419 µg/m2). Sledili sta depoziciji svinca in bakra, še nižje pa so bile celotne depozicije niklja, kroma in arzena, najnižje pa depozicije kadmija. V mesecu septembru zaradi izrednih razmer nismo uspeli zajeti celotne količine padavin, zato so dejanske vrednosti nekoliko višje. Nihanja depozicij težkih kovin, ki smo jih zabeležili v posameznih obdobjih vzorčenja so povezana z izpiranjem težkih kovin, porazdeljenih v ozračju s transportom na velike razdalje. Razmeroma visoke depozicije cinka, svinca in bakra v maju, juniju in juliju povezujemo z lokalnim vplivom, saj so takrat v bližini merilne postaje potekale aktivnosti z delovnimi stroji, med tem ko višje vrednosti v marcu in oktobru povezujemo s specifičnimi meteorološkimi pogoji (nizke temperature, majhna količina padavin). Tabela 7.3.1.2.(1): Kumulativna celotna depozicija nekaterih težkih kovin na Iskrbi v obdobju vzorčenja od 04.01.2010 do 03.01.2011 Težka kovina Arzen Kadmij Krom Baker Nikelj Svinec Cink mg/m2 0,124 0,034 0,264 0,794 0,302 0,775 2,890 145 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 7.3.1.2.(1): Depozicije težkih kovin v letu 2010 za obdobje od 04.01.2010 do 03.01.2011 (tedensko vzorčenje) (Opomba: V mesecu septembru zaradi izjemnih meteoroloških razmer ni bila zajeta celotna količina padavin za določitev TK) Celotno živo srebro v padavinah Koncentracije celotnega Hg v mokrih padavinah so se v letu 2010 gibale med 1,65 in 14,8 ng/L, kar je primerljivo z vrednostmi, ki jih poročajo tudi za neonesnažena področja drugod po svetu /42/ ter nekajkrat nižje od izmerjenih v padavinah zbranih na onesnaženih področjih Italije /43/, osrednje Evrope /44/ in Kanade /45/. Večino živega srebra v padavinah so v drugih študijah našli v anorganski obliki ter vezanega na delce. Zaključimo lahko, da so koncentracije celokupnega Hg v padavinah zbranih v letu 2010 na Iskrbi povsem primerljive z drugimi neonesnaženimi področji v Sloveniji in po svetu. Kumulativna mokra depozicija živega srebra na merilnem mestu Iskrba v obdobju vzorčenja od 04.01.2010 do 03.01.2011 je znašala 7,04 µg/m2. Iz tabele v prilogi 7.3.1.2.(3) in slike 7.3.1.2.(2) je mogoče sklepati, da so bile depozicije celotnega Hg v letu 2010 v precejšnji meri povezane predvsem s količino padavin. Na koncentracijo Hg v ozračju pa vplivajo tudi povišane temperature, saj te povzročajo večje izparevanje iz tal. Na razmeroma visoke koncentracije Hg v padavinah v mesecih maju in juniju povezujemo tako z višjimi temperaturami ozračja kot tudi z aktivnostmi v neposredni bližini merilnega mesta. Visoko koncentracijo Hg v padavinah v mesecu juliju povezujemo predvsem z visokimi temperaturami, saj so bile te več kot 3 °C nad povprečjem v obdobju 1961 - 1990. 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec D ep o zi ci ja t ež ke k o vi n e v µg /m 2 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 m m p ad av in mm padav in As Cd Cr Cu Ni Pb Zn 146 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 7.3.1.2.(2): Depozicija celokupnega živega srebra v letu 2010 za obdobje od 28.12.2009 do 27.12.2010 (14 dnevno vzorčenje) Policiklični aromatski ogljikovodiki v padavinah V tabeli 7.3.1.2.(4) so prikazane kumulativne celotne depozicije nekaterih PAH v letu 2010, tabela 7.3.1.2.(5) v prilogi tega poročila in slika 7.3.1.2.(3) pa prikazujeta mesečne depozicije le-teh. Povišane depozicije nekaterih PAH smo zabeležili predvsem v zimskih mesecih od januarja do marca ter v oktobru, novembru in decembru. Izstopali so indeno (1,2,3-cd) piren in visokomolekularni benzo(b,j,k)fluoranteni, ki prihajajo v ozračje predvsem zaradi izgorevanja fosilnih goriv in lesa. Depozicije PAH, izmerjene na Iskrbi, so na nivoju, primerljivem z depozicijami, ugotovljenimi na centralno evropskih jezerih /46/. Tabela 7.3.1.2(4): Kumulativna celotna depozicija nekaterih PAH za obdobje vzorčenja od 04.01.2010 do 03.01.2011 PAH benzo(a)antracen benzo(a)piren benzo(b,j,k)fluoranten dibenzo(a,h)antracen Indeno (1,2,3-cd) piren µg/m2 8,6 9,8 41,3 5,5 17,7 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec D ep o zi ci ja H g ( u g /m 2 ) 0 50 100 150 200 250 300 m m p ad av in padavine celokupno Hg 147 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 7.3.1.2. (3): Depozicije nekaterih PAH v letu 2010 (Opomba: V mesecu septembru zaradi izjemnih meteoroloških razmer ni bila zajeta celotna količina padavin za določitev PAH) 7.3.2. Merilne mreže na območjih termoelektrarn Rezultati meritev prašnih usedlin, ki jih izvaja EIMV sicer kažejo, da se raven prašnih usedlin v zadnjih letih ne spreminja. V tem poročilu jih ne navajamo, ker nova zakonodaja teh meritev ne predvideva. V letu 2010 smo v primerjavi z letom 2009 na vseh postajah zabeležili nižje depozicije žvepla sulfatnega izvora in se torej še naprej nakazuje rahel trend njihovega upadanja. Nižje so tudi depozicije dušika nitratnega izvora razen na merilnih mestih Dobovec in Zavodnje, kjer so depozicije v primerjavi z lanskim letom višje. Kislost padavin na merilnih mestih Ljubljana -Toplarniška in v Velenju je za spoznanje nižja kot v preteklem letu, kar se ujema z nakazanim trendom padanja depozicij žvepla sulfatnega izvora in dušika nitratnega izvora na omenjenih mestih. Na merilnih mestih Šoštanj, Vnajnarje, Zavodnje, Ravenska vas in Dobovec so padavine bolj kisle kot v preteklem letu. V Zavodnjah in na Dobovcu k povečani kislosti verjetno prispevajo tudi povečane depozicije dušika nitratnega izvora. 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 m m p ad av in D ep o zi ci ja P A H ( µ g /m 2 ) mesec Padavine Benzo(a)antracen Benzo(a)piren Benzo(b,j,k)fluoranten Dibenzo(a,h)antracen Indeno(1,2,3-cd)piren 148 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 7.3.2.(1): Koncentracije ionov v padavinah in kumulativna depozicija v letu 2010 Merilno mesto Kol. pad. Koncentracija ionov mg/l Kumulativna depozicija g elementa/m2.leto (mm) pH Ca2+ NH4+ NO3- SO42- **HCO3- *H+ Ca2+ NH4+-N NO3—N SO42—S **HCO3- EIS-TEŠ Šoštanj 1172 6,22 2,18 0,35 2,38 2,19 0,13 7,07E-04 2,55 0,32 0,06 0,85 9,21 Topolšica 1148 5,86 1,28 0,40 1,74 2,16 0,10 1,58E-03 1,47 0,36 0,05 0,83 7,06 Zavodnje 1408 5,62 1,88 0,85 2,60 2,45 0,12 3,36E-03 2,64 0,93 0,08 1,15 10,36 Graška gora 1101 6,18 2,78 0,25 1,69 2,38 0,11 7,25E-04 3,06 0,21 0,04 0,87 7,49 Velenje 1160 6,46 1,66 0,33 1,93 2,49 0,15 3,98E-04 1,92 0,30 0,05 0,96 10,90 Veliki vrh 1173 5,73 1,52 0,56 1,24 2,46 0,13 2,18E-03 1,78 0,51 0,03 0,96 9,05 Škale 1234 5,84 1,08 0,39 1,32 1,64 0,14 1,80E-03 1,33 0,37 0,04 0,68 10,19 Pesje 1198 5,81 1,22 0,38 2,13 2,38 0,10 1,85E-03 1,46 0,35 0,06 0,95 7,62 EIS-TET Kovk 1283 5,50 1,39 0,32 1,62 2,27 0,11 4,07E-03 1,78 0,32 0,05 0,97 8,35 Dobovec 1336 5,74 1,24 0,45 1,76 2,50 0,11 2,43E-03 1,65 0,47 0,06 1,11 9,23 Kum 1276 5,84 1,83 0,45 1,48 2,48 0,15 1,83E-03 2,33 0,44 0,05 1,05 11,56 Ravenska vas 1307 5,67 1,25 0,33 1,49 2,33 0,10 2,79E-03 1,63 0,34 0,05 1,01 8,15 Lakonca 1256 5,82 1,45 0,32 1,59 2,26 0,12 1,89E-03 1,82 0,31 0,05 0,94 9,46 Prapretno 1255 5,84 1,36 0,45 1,45 2,34 0,13 1,81E-03 1,70 0,44 0,04 0,98 9,76 TE-TOL Vnajnarje 1220 6,19 2,07 0,27 1,68 2,66 0,18 7,79E-04 2,52 0,25 0,05 1,08 13,08 Deponija 1414 6,03 1,60 0,55 1,63 2,02 0,14 1,32E-03 2,26 0,61 0,06 0,95 12,01 Partizanska 1408 6,22 1,63 0,41 1,79 1,75 0,18 8,52E-04 2,30 0,45 0,07 0,82 15,18 Toplarniška 1444 6,59 1,64 0,54 1,91 2,98 0,15 3,71E-04 2,37 0,60 0,08 1,43 13,02 JP Energetika 1543 6,54 1,74 0,51 1,68 3,20 0,18 4,43E-04 2,69 0,61 0,08 1,64 16,98 EIMV 1479 5,91 1,83 0,44 1,57 2,92 0,14 1,82E-03 2,70 0,50 0,06 1,44 12,70 Opombe: * Izračunano iz izmerjenih pH vrednosti ** šibke kisline (alkaliteta), izražene kot HCO3- 149 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 7.3.2.(1): Minimalna mesečna pH vrednost padavin v letih 1997-2010 Slika 7.3.2.(2): Kumulativna letna mokra depozicija žvepla sulfatnega izvora v letih 1997- 2010 (mesečno vzorčenje padavin) Podrobnejše rezultate meritev kakovosti padavin na območjih termoelektrarn in ljubljanske toplarne objavlja inštitut EIMV v svojih mesečnih in letnih poročilih. 3 3,5 4 4,5 5 5,5 6 6,5 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Šoštanj Velenje Zav odnje Dobov ec Vnajnarje Lj.-Toplarniška Rav enska v as 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 g /m 2. le to Šoštanj Velenje Zavodnje Dobovec Vnajnarje Lj.-Toplarniška Ravenska vas 150 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 8. VPLIV ONESNAŽENEGA ZRAKA NA VEGETACIJO S pojavom vse večjega industrijskega onesnaževanja, razvojem prometa, energetike, industrializacijo kmetijstva in splošno urbanizacijo okolja so začeli rastline uporabljati tudi kot indikatorje onesnaženosti okolja, najprej v neposredni okolici virov zračnega onesnaženja, kasneje s pojavom propadanja gozdov pa tudi širše. 151 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Sledenje stanja okolja v kopenskih ekosistemih z rastlinami in lišaji ima v ekologiji rastlin dolgo tradicijo. Nedvomno je prvi največji razmah tega pristopa zaslediti v fitocenologiji, predvsem zueriško- montpeljejske šole. Na osnovi prisotnosti in prevladovanja posameznih rastlinskih vrst v različnih okoljskih razmerah (lastnosti tal, klime, položaja na kontinetih in nadmorske višine) so za vrste evropske flore določene numerične vrednosti za svetlobo, temperaturo, kontinentalnost, vlažnost, pH, vsebnost dušika v tleh in slanosti rastišča. S pojavom vse večjega industrijskega onesnaževanja, razvojem prometa, energetike, industrializacijo kmetijstva in splošno urbanizacijo okolja so začeli rastline uporabljati tudi kot indikatorje onesnaženosti okolja, najprej v neposredni okolici virov zračnega onesnaženja, kasneje s pojavom propadanja gozdov pa tudi širše. V tem obdobju je tudi prevladalo prepričanje, da je uporaba bioindikacije v sklopu na učinke onesnaženja orientiranih okoljski raziskav nujno potrebna, kajti zgolj kemijske meritve onesnažil ne kažejo stanja žive narave, še manj so sposobne dati podatke o integralnih vplivih onesnažil in abiotičnih dejavnikov v časovni in prostorski skali. Vzporedno s tem se je razvijala uporaba bioindikatorjev v toksikoloških študijah v medicini, veterini, pridelavi in predelavi hrane in krme, v smislu zagotavljanja kemijske varnosti. Slednji pristop je le v primernih drastičnih onesnaženj okolja prerastel v ekotoksikološke študije. Koncept uporabe organizmov za sledenje stanja okolja se je v primerih onesnaženja v kopenskih ekosistemih razvil v največji meri za sledenje vplivov onesnaženja zraka, v manjši meri tudi za sledenje onesnaženja tal, pa še to v največji meri kot posledice onesnaženja zraka. V te namene so bile razvite metode aktivne in pasivne bioindikacije, razviti so bili odzivni in akumulacijski indikatorji. Po opravljenih laboratorijskih raziskavah o vplivu zračnih onesnažil na rastline in lišaje kot tudi po številnih zaplinjevalnih poskusih v naravi (zaplinjanje v komorah brez pokrova (open-top chamber), zaplinjevanje na proste (FAE- free-air enrichment fumigation) so bili za najpogostejša onesnažila zraka (SO2, HF, NOx, O3, PAN, kovine..) izbrani monitorji- indikatorske rastline, s katerimi je mogoče kvalitativno in kvantitativno spremljati onesnaženje okoja. V povezavi s tem so bili razviti stadardizirani postopki izpostavitve, opazovanja in spremljanja odziva indikatorskih rastlin, največ v povezavi z aktivnostmi v okviru v okviru programa ICP-Vegetation3, kot enega izmed delovnih področij Delovne skupine za učinke onesnaženega zraka (WGE4) zaradi daljinskega transporta onesnaženega zraka (UNECE CLRTAP5) . V Sloveniji je bil ta programa poleg programa ICP-Forest (WGE, CLRTAP) najbolj usklajena aktivnost biomonitoringa onesnaženosti okolja v kopenskih ekosistemih z rastlinami, s poudarkom na spremljanju škodljivih učinkov ozona na kmetijskih rastlinah in polnaravni vegetaciji (trajna travišča). Pri tem so bile uporabljene različne indikacijske rastline, od sort in klonov na ozon odporne in občutljive plazeče detelje (Trifolium repens L.), navadnega glavinca (Centaurea jacea L.), tobaka (Nicotiana tabacum'Bel W3, Bel b, Bel c') in še mnogih drugih indikatorskih vrst gojenih in samoniklih rastlin. Aktivnost je potekala v okviru WGE CLRTAP programa ICP-Vegetation, sprva kot rozvoj metod v okviru razvojnih aplikativnih projektov, kasneje kot diplomska, magistrska in doktorska dela dodiplomskih in podiplomskih študentov Biotehniške fakultete. Na območju Šaleške in Mežiške doline, v Zasavju in delno tudi v Ljubljani je ta aktivnost potekala tudi kot operativni monitoring večjih termoenergetskih in industrijskih objektov v izvedbi ERIC-a iz Velenja. Na osnovi teh aktivnost imamo v Sloveniji že vpeljane metode biomonitoriga stanja okolja z rastlinami za primere splošnega onesnaženja zraka, onesnaženja z žveplovimi in fluorovimi spojinami, predvsem pa za monitoring troposferskega ozona. Poleg omenjenih aktivnosti so bile višje rastline uporabljen kot bioindikatorji onesnaženosti zraka in tal s težkimi kovinami (izbrane vrste samoniklih in gojenih rastlin), splošne onesnaženosti okolja (zraka, tal) z metodami citogenetske bioindikacije in s posameznimi raziskavami učinkov onesnaženega zraka na fiziološki in biokemični ravni (fotosintezna barvila, antioksidanti, encimi kot specifični in nespecifični markerji). Standardizacija monitoringa z višjimi rastlinami je v državah EU izven aktivnosti CLRTAP še v teku. 3 The International Cooperative Programme on Effects of Air Pollution on Natural Vegetation and Crops 4 Working Group on Effects 5 Convention on Long-range Transboundary Air Pollution 152 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Verjetno so v svetu kot tudi v Sloveniji najbolj poznani bioindikatorji onesnaženosti zraka epifitski lišaji, tako kot odzivni in akumulacijski indikatorji, razvite so pasivne in aktivne metode bioindikacije. Zaradi dokaj usklajene aktivnosti v okviru mednarodne lišajske organizacije so razvite metode standardiziranega biomonitoringa z lišaji, predvsem z epifitskimi lišaji kot kazalniki čistoče zraka. V Sloveniji smo v okviru popisa stanja gozdov razvili enostavno metodo za veliko površinsko sledenje stanja zraka v te namene, ki je bila že prej in se še sedaj uporablja v didaktične namene, pri ekološkem ozaveščanju osnovnošolske in srednješolske mladine. V okviru bolj poglobljenih študij (diplome, magisteriji, doktorati) so bile v Sloveniji implementirane metode spremljanja stanja zraka s kartiranjem lišajskih vrst (okolice termoenergetskih objektov, večjih mest, visokodebelnih sadovnjakov) na osnovi evropskih smernic (European guidelines for epifitic lichen mapping) in združenja nemških inženirjev (VDI). V prispevkih bodo prikazani nekateri primeri iz zgoraj navedenih področij biomonitoringa stanja kopenskih ekosistemov z višjimi rastlinami in lišaji kot tudi možnosti uporabe teh aktivnosti v okoljskem biomonitoringu. 8.1. Poškodbe po troposferskem ozonu na vegetaciji v Sloveniji /57, 104, 105/ Občutljivost rastlin na troposferski ozon je odvisna od rastiščnih parametrov, predvsem od vodnega režima rastišča. Večja vlažnost zraka in tal povečujeta odprtost listnih rež, ki so glavni vhod za vdor plinastega ozona v listno tkivo, kar ima za posledico večje poškodbe rastlin zaradi ozona. Glavni tip vidnih poškodb pri veliko vrstah tako lesnatih kot zelnatih rastlin je lokalizirana pigmentacija skupin celic, ki tvori jasno določene pikaste poškodbe. V celicah, ki odmrejo zaradi ozona, se odlagajo tanini, razlike v barvi peg pa so posledica različnih koncentracij taninov. Ozon povzroča tudi tvorbo antociana, kar se odraža v lokalni ali splošni pordečitvi listnega tkiva /58/. Usklajeni monitoring ugotavljanja škodljivih učinkov ozona na vegetacijo poteka v okviru programa ICP-Vegetation. Glavni cilji programa so: • kvantifikacija riskov, ki jo za kmetijske rastline in polnaravno vegetacijo v območjih EU predstavlja troposferski ozon, • koordinirana izvedba poskusov za ugotavljanje učinka ozona na kmetijske rastline in polnaravno vegetacijo v EU in S Ameriki, • izdelava modelov za kvantifikacijo in interpretacijo vpliva klime in drugih okoljskih stresov na odziv rastlin na ozon; uporaba teh modelov za določitev kritičnih vrednosti tega onesnažila, • izdelava kart v EU regiji, ki kažejo, kje je koncentracija ozona rizična in kje so prekoračene kritične vrednosti, • ugotavljanje depozicije težkih kovin v vegetaciji (bioakumulacija v mahovih), • ugotavljanje odziva rastlin na mešanico onesnažil in ugotavljanje obremenitve vegetacije z dušikovimi spojinami, • vse aktivnosti podpirajo dejavnosti CLRTAP. Izbrane so bile na ozon občutljive vrste in sorte indikatorskih rastlin, s katerimi se je ugotavljalo in vrednotilo škodljive učinke tega onesnaževala. Najdlje je v okviru držav EU regije pa tudi drugih podpisnic CLRTAP konvencije potekal usklajen poskus sledenja učinkov ozona z odpornimi in občutljivimi kloni plazeče detelje (Trifolium repens'Regal NC-S, NC-R'). V Sloveniji smo izvajali ta poskus od leta 1997 do leta 2007 v Ljubljani, Iskrbi in v Rakičanu. Na osnovi zaplinjevalnih poskusov z ozonom in opazovanji v naravi je bila kot mejna koncentracija, ki lahko povzroči poškodbe na rastlinah izbrana vrednost 40 ppb. Na osnovi teh poskusov so kot kritično obremenitev vegetacije s troposferskim ozonom izbrali parameter AOT40, to je vsota akumuliranih vrednosti 40 ppb v svetli polovici dneva, imenovano kot AOT 40. Računa se ga kot kumulativo v aktivni dobi rastlin, za čas, ko so koncentracije višje od 40 ppb, kar je enako kot 80 µg/m3. Nad to vrednostjo koncentracije ozona škodujejo rastlinam. Ciljna vrednost za varstvo rastlin znaša 18.000 (µg/m3).h kot povprečje v obdobju petih let. 153 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Pri lesnatih rastlinah je uničenje celic in tkiv zaradi ozona v bistvu enako kot pri zelnatih rastlinah, pa tudi simptomi so podobni in jih sestavljajo majhne klorotične pege, ki se razvijejo na zgornji listni površini listov občutljivih rastlin, ko se kloroplast palisadnega tkiva poškodujejo. Celice povrhnjice nad poškodovanim delom navadno ostanejo nepoškodovane, ker je prevzem ozona preko kutikule minimalen /58/. Pege so najprej ločene, neopazne, bledo zelene barve, ko je poškodovanih še več celic pa postanejo večje in se zlijejo med sabo v belkaste kloroze, ki lahko kasneje preidejo v rjavkaste nekroze. Obarvanje peg je sprva lahko temnozeleno kot posledica nabrekanja celic zaradi poškodb membran, lahko rožnato ali rdeče-vijolično zaradi antocianov, kar lahko preide v splošno pordečitev listov (reddening), kar pa je lahko tudi posledica UV-sevanja ali drugih stresov /66/. Lahko se pojavi tudi pobeljenje zgornje listne površine, vendar je manj pogosto kot pri zelnatih rastlinah. Kadar so poškodbe hude pa lahko prodrejo skozi list, tako da so vidne na obeh straneh. Najprej so prizadeti otočki celic med najmanjšimi listnimi žilami, lahko pa je vključeno tudi žilno tkivo. Razmejene poškodbe so oglatih oblik. Večje žile in obdajajoče tkivo so bolj odporni in velikokrat ostanejo zeleni še potem, ko je pol ali več lista prizadetega. Postopno obarvanje peg daje od ozona prizadetim listom lesnatih rastlin »bronzast« izgled, posebno zgornje listne površine /66, 77/. Med drevesi so na ozon najbolj občutljivi nekateri iglavci z mezofilno zgradbo iglic, listavci pa so le nekoliko bolj odporni. Razporeditev vrst v občutljivostne razrede pa je težka, saj je znotraj osebkov populacije velika genska raznolikost, poleg tega pa so prisotni še okoljski vplivi /77, 58/. Poškodbe zaradi ozona vplivajo na zmanjšano fotosintetsko aktivnost, zaradi poškodovanosti asimilacijskega parenhima in posledično tudi prezgodnjega staranja listov, ki povzročajo manjšo primarno produkcijo, posledično vodijo v hiranje in zaradi drugih stresnih dejavnikov lahko pride do propadanja gozdnega drevja. To je bilo najprej dokazano v Kaliforniji /77/, kjer so na območju gorovja San Bernandino na velikem območju začeli propadati sestoji bora (Pinus ponderosa Lawson) zaradi emisij prekurzorjev ozona na območju Los Angelesa. Trenutno še ne moremo preveriti kakšen je bil in je delež ozona pri propadanju gozdov v Sloveniji, saj zato nimamo dovolj podatkov, z izjemo opazovanj poškodb in nekaterih analiz antioksidantov kot obrambnega sistema rastlin /59, 75/. Pred nastankom vidnih poškodb povzroča ozon serijo biokemičnih in fizioloških sprememb, kot so poškodbe membran, oksidacija lipidov v kutikuli, povečanje vsebnosti antioksidantov, spremembe v sestavi fotosinteznih barvil, upad fotosinteze in prezgodnje staranje /79, 64/. Na fiziološki ravni se spremeni translokacija asimilatov, kjer se zaradi povečane porabe za odpravo poškodb v listih zmanjša alokacijo v korenine, kar vodi do sprememb v mikorizaciji in posledično do motenj v mineralni prehrani in preskrbi z vodo /58, 63/. Na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnega ekosistema in Gozdarskega inštituta Slovenije (v nadaljevanju GIS), ki poteka v okviru programa ICP - Forest, raven II (Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja - CLRTAP), smo v vegetacijski sezoni 2008 opazovali poškodbe na listih rastlin gozdne vegetacije. Naš namen je bil evidentirati pojavljanje poškodb povzročenih po troposferskem ozonu na gozdni vegetaciji, določiti vpliv različnih klimatskih in mikro klimatskih razmer ter virov onesnaževanja zraka na vrsto in stopnjo poškodovanosti izbranih lesnatih rastlin. Območje raziskave in metode Ugotavljanje ozonskih poškodb na rastlinah poteka pri podpisnicah CLRTAP konvencije v okviru protokolov, ki jih je na osnovi predhodnih zaplinjevalnih poskusov z ozonom pripravil program ICP- Vegetation in ICP-Forest. Območje opazovanja ozonskih poškodb na gozdnih rastlinah Ozonske poškodbe smo spremljali na ploskvah prej omenjenega programa in sicer na lokacijah Fondek – Trnovski gozd, Sežana – Gropajski bori, Kolomban nad Ankaranom, Podgorski Kras pod Slavnikom pri Černotičah, Lontovž – Kum, Zasavje, Borovec pri Kočevski Reki, Murska Šuma in Ljubljana (vrt GIS in BF). Podatke o koncentracijah ozona so bili za leto 2008 pridobljeni s ploskev, kjer so raziskovalci GIS ob pomoči sodelavcev Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS) izvajali meritve koncentracij 154 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. ozona in ocenjevali poškodovanost vegetacije v skladu z metodologijo ICP Forest. V letu 2008 so meritve potekale na desetih ploskvah intenzivnega monitoringa (IM), na umeritvenih postajah, kjer poteka umerjanje pasivnih vzorčevalnikov za spremljanje ozona s podatki iz DMKZ (Ljubljana Bežigrad in Iskrba), ter na izbranih dodatnih merilnih mestih na vrtu GIS (Ljubljana Rožna dolina), na ploskvi Podgorski Kras pod Slavnikom ter dodatni ploskvi Kolomban nad Ankaranom. Zamenjava pasivnih vzorčevalnikov je v času vegetacijske sezone potekala vsakih 14-dni (13 period). Vzorčevalniki (t.i. »dozimetri«) so bili preneseni v Laboratorij za gozdno ekologijo (LGE) na GIS, kjer so bili analizirani po standardnem SOP LGE MET 022 postopku. S pomočjo umerjanja z vrednostmi koncentracij ozona dobljenimi z avtomatskimi postajami in vzporednimi meritvami pasivnih vzorčevalnikov in uporabo ustreznih pretvorbenih funkcij /70/ smo analizirane koncentracije nitratov (NO3), preračunali v ustrezne koncentracije ozona O3 v µg/m 3. Izračunane koncentracije ozona so kumulativne, povprečje pa se izračuna iz časa izpostave na ploskvi. V bližnji okolici vsake ploskve, na katerih je potekalo pasivno merjenje koncentracij ozona, smo izbrali površino s polmerom približno 500 m in gozdnim robom, ki je izpostavljen svetlobi in je daljši od 10 m. Na tem gozdnem robu smo zabeležili vse drevesne vrste in ocenili njihovo poškodovanost, zaradi troposferskega ozona po metodologiji ICP-Forest. Skala ocenjevanja ozonskih poškodb je bila naslednja: 0 ni znakov ozonski poškodb 1 1-5 % listov kaže znake ozonskih poškodb 2 6-50 % listov kaže znake ozonskih poškodb 3 nad 50 % listov kaže znake ozonskih poškodb Ozonske poškodbe smo v obdobju našega opazovanja evidentirali na listih navadne leske (Corylus avellana L.), navadne bukve (Fagus sylvatica L.), malega jesena (Fraxinus ornus L.), gorskega javorja (Acer pseudoplatanus L.), lipovca (Tilia cordata Mill.), češnje (Prunus avium L.), šipka (Rosa L.), rumenega drena (Cornus mas L.), rdečega drena (Cornus sanguinea L.), črnega gabra (Ostrya carpinifolia Scop.), črnega bezga (Sambucus nigra L.) in mokovca (Sorbus aria L.). Metode opazovanja ozonski poškodb na vegetaciji Delo je potekalo po protokolu programa ICP Vegetation. Koordinator programa izbere indikatorsko rastlino, ki jo po predpisanem protokolu gojijo vsi udeleženci programa in po usklajeni metodi beležijo listne poškodbe, upad biomase in opravljajo ostale raziskave na rastlini, ki dokazujejo ozonske poškodbe in odziv rastline nanje. Sadike plazeče detelje (Trifolium repens 'Regal') smo dobili iz koordinacijskega centra v Veliki Britaniji, kjer gojijo uniformni material za celotno UNECE regijo, kjer tovrstne raziskave potekajo. Po 28 dnevih gojenja v rastlinjaku smo jih izpostavili naravnim razmeram. Izpostavili smo10 sadik na ozon odpornega in 10 sadik na ozon občutljivega klona plazeče detelje, ter zaradi lažjega spremljanja pojava ozonskih poškodb še 9 sadik drugih indikatorskih rastlin. Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Poskusna parcela na Krvavcu, 2001 (foto: Franc Bati Na vseh rastlinah smo tedensko spremljali ozonske poškodbe na listih, ter prešteli poškodovane in nepoškodovane liste posebej občutljivega in odpornega klona plaze biomaso plazeče detelje. Vzorčenje je potekalo tako, da smo porezali vse glavne in stranske poganjke plazeče detelje nad rasnim vršičkom, ter poganjke, ki so segali preko lonca. Razvijajo pustili. Dobljeno biomaso smo nato posušili do izračunali indeks listne poškodovanosti ILP; to je odstotek poškodovanih listov plaze klon posebej in za vsako opazovanje posebej. Iz izmerjenih biomas obeh klonov pa smo izra pridelka zaradi ozona. Biomasa odpornega klona nam je služila kot kontrola, na njeno zmanjšanje naj ozon ne bi imel vpliva. Rezultati Prikazano je nekaj rezultatov sledenja u deteljo in preliminarna opazovanja ozonskih poškodb na gozdni vegetaciji. Slika 8.1.(1): Kumulativne vrednosti AOT40 za Ljubljano, Iskrbo in Raki 2007 potekal poskus sledenja učinkov ozona s plaze ARSO) 155 č) če detelje. Na 28 dni pa smo vzo konstantne teže in stehtali. Iz dobljenih podatkov smo činkov troposferskega ozona z indikatorsko rastlino plaze čan, kjer je v obdobju 1998 čo deteljo (Vir podatkov o koncentracijah ozona: rčili če se liste smo če detelje; za vsak čunali upad čo - Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Poškodbe občutljivega klona so bile na vseh mestih ve indikatorskih rastlin ni povsem v skladu z AOT vrednostmi, kar kaže, da ta kazalec za opredelitev poškodb na vegetaciji ni najbo podeželskih merilnih mestih. Poškodovanost listov indikatorske rastline plaze poškodovanosti na ozon občutljivega in odpornega klona te rastline, ocenjeno kot tedesno pojav listnih poškodb po enostavni skali, usklajeno v okviru programa ICP parametra AOT40, ki je 18.000 (µ med leti 2003 in 2008 dosegala najvišje vrednost v vrednost parametra AOT40 je bila sicer presežena na skoraj vseh merilnih mestih. Najve so bila leta 2003 ter v letih 2006 in 2007. Slika 8.1.(2): Povprečje poškodovanosti na ozon mesta opazovanja Ljubljana, Iskrba, Raki Vrednosti AOT40 so na vseh treh mestih, kjer smo izpostavili indikatorske rastline, Ljubljana, Iskrba in Rakičan, že v prvi polovici vegetacijske dobe presegle uskaljenih raziskav določil ICP-Vegetation program in sicer za kmetijske rastline 3 (učinek: zmanjšan pridelek); okrasne rastline 6 polnaravna vegetacija (trajna travišč trajnic in zmanjšana tvorba semen pri enoletnicah); gozdna drevesa: 5 ppm h v rastni sezoni (u zmanjšana rast). Kljub velikim vrednostim AOT40 in preseženim p bila poškodovanost indikatorskih rastlin relativno majhna, še manjši je bil upad biomase pri ob klonu plazeče detelje. To kaže na relativno slabo odzivnost te indikatorske rastline, na nenajboljšo indikatorsko vrednost AOT40 glede opredelitve poškodb po troposferskem ozonu na vegetaciji, kajti stanje rastline in okoljski dejavniki (predvsem vodni režim) u potrjuje tudi enosezonski poskus z isto indikatorsko rastlino na Krvavcu, velikih koncentracij ozona na upad bimase velik (40 % zmanjšanje glede na odporen klon), kar isto leto na ostalih stalnih mestih (Ljubljana, Iskrba, Raki udeleženkah programa raziskave uč rež. 156 čje, največje na Iskrbi, vendar poškodovanost lj primeren. Vrednosti parametra AOT40 so bile merjene na 9 če detelje kaže razmerje -Vegetation. g/m3).h kot povprečje v obdobju petih let, je v vegetacijskem obdobju Otlici in Krvavcu, najnižje pa v Sv. Mohorju. Mejna občutljivega in odpornega klona plaze čan. komulativne vrednosti AOT40, ki jih je v okviru ppm.h v 3,5 meseca (učinek: zmanjšan pridelek); a) 3 ppm h v 3 mesecih ali rastni sezoni (uč ragovom za vse tipe vegetacije pa je činek ozona moč kjer je bil u čan) nismo ugotovili. Zaradi teh težav potekajo pri inkov ozona, ki ugotavljajo njegov privzem na osnovi prevodnosti ljanje Mejna vrednost čja preseganja če detelje za ppm.h v 3 mesecih inek: zmanjšana rast činek: čutljivem no modificirajo. To činek relativno 157 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Preliminarni izsledki opazovanj ozonskih poškodb na gozdnih rastlinah V letu 2008 je bila v Sloveniji na večini merilnih mest ARSO v obdobju april - september prekoračena mejna vrednost faktorja AOT40 za zaščito vegetacije in gozdov. Kritična meja za zmanjšano rast gozda znaša 5000 ppb.h (µg/m3) nad 40 ppb (µg/m3) akumuliranega ozona med svetlimi urami dneva (obdobje največjega dotoka ozona v rastlino) v obdobju treh mesecev, ko so rastline najbolj občutljive na ozon (vegetacijsko obdobje), kritična meja za vidne poškodbe pa je 700 ppb.h (µg/m3) nad 40 ppb akumuliranega ozona med svetlimi urami dneva v obdobju treh zaporednih dni. Tabela 8.1.(1): Podatki o koncentracijah ozona na ploskvah intenzivnega monitoringa, ki so rezultat meritev na terenu (vir: GIS) Začetni datum Končni datum Začetna ura Končna ura Ploskev Oznaka ploskve Čas [min] O3 (µg/m 3) 30.7.2008 13.8.2008 12:30 12:30 FONDEK 2 20160 73,69 30.7.2008 13.8.2008 12:30 8:50 G. BORI 3 19940 71,43 30.7.2008 13.8.2008 8:00 8:05 BRDO 4 20165 57,78 30.7.2008 13.8.2008 7:25 7:50 BOROVEC 5 20185 98,00 30.7.2008 13.8.2008 10:20 10:35 LONTOVŽ 8 20175 84,35 30.7.2008 13.8.2008 13:20 7:35 M. ŠUMA 11 19815 36,43 30.7.2008 13.8.2008 15:40 15:40 GIS VRT 12 20160 37,59 30.7.2008 13.8.2008 9:45 11:45 ISKRBA IS 20280 60,81 30.7.2008 13.8.2008 15:20 15:10 ARSO LJ 20150 59,31 30.7.2008 13.8.2008 17:00 16:30 ANKARAN AN 20130 120,30 30.7.2008 13.8.2008 8:35 7:30 SLAVNIK SL 20095 90,26 13.8.2008 27.8.2008 12:30 12:30 FONDEK 2 20160 63,13 13.8.2008 27.8.2008 8:50 8:35 G. BORI 3 20145 63,14 13.8.2008 27.8.2008 8:05 8:30 BRDO 4 20185 48,00 13.8.2008 27.8.2008 7:50 7:25 BOROVEC 5 20135 86,69 13.8.2008 27.8.2008 10:35 12:40 LONTOVŽ 8 20285 72,03 13.8.2008 27.8.2008 7:35 8:50 M. ŠUMA 11 20235 34,67 13.8.2008 27.8.2008 15:40 16:30 GIS VRT 12 20210 32,39 13.8.2008 27.8.2008 11:45 10:00 ISKRBA IS 20055 54,12 13.8.2008 27.8.2008 15:10 16:10 ARSO LJ 20220 52,51 13.8.2008 27.8.2008 16:30 16:30 ANKARAN AN 20160 93,47 13.8.2008 27.8.2008 7:30 12:55 SLAVNIK SL 20485 88,84 27.8.2008 10.9.2008 12:30 12:30 FONDEK 2 20160 68,04 27.8.2008 10.9.2008 8:35 9:35 G. BORI 3 20220 67,01 27.8.2008 10.9.2008 8:30 16:45 BRDO 4 20655 56,00 27.8.2008 10.9.2008 7:25 8:05 BOROVEC 5 20200 139,87 27.8.2008 10.9.2008 12:40 11:30 LONTOVŽ 8 20090 81,12 27.8.2008 10.9.2008 8:50 12:10 M. ŠUMA 11 20360 39,09 27.8.2008 10.9.2008 16:30 9:40 GIS VRT 12 19750 30,66 158 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Začetni datum Končni datum Začetna ura Končna ura Ploskev Oznaka ploskve Čas [min] O3 (µg/m 3) 27.8.2008 10.9.2008 10:00 11:00 ISKRBA IS 20220 77,01 27.8.2008 10.9.2008 16:10 10:05 ARSO LJ 19795 42,96 27.8.2008 24.9.2008 16:30 16:30 ANKARAN AN *40320 27.8.2008 10.9.2008 12:55 7:30 SLAVNIK SL 19835 89,40 1 ppb= 1,96 µg/m3 Po podatkih ARSO so se največje urne koncentracije ozona pojavljale v poletnih mesecih od julija do avgusta, za dnevne hode pa so značilni viški okoli 15. ure. Julija 2008 je bila zaradi spremenljivega vremena onesnaženost z ozonom nekoliko manjša, avgusta zaradi močnih neviht prav tako, septembra pa so zaradi nižjih temperatur koncentracije ozona manjše kot avgusta. Največje koncentracije ozona so bile v letu 2008 izmerjene na Borovcu in v Ankaranu. Najvišje temperature so bile izmerjene na ploskvah Gropajski bori in Murska Šuma. Največ padavin je padlo na ploskvi Lontovž, najmanj pa na ploskvah Murska Šuma in Borovec. Največje sončno sevanje je bilo izmerjeno na ploskvah Murska Šuma in Borovec. Iz Tabele 8.1.(1) je razvidno, da akumulirana vrednost ozona, izmerjena s pasivnimi vzorčevalniki v približno dvotedenskih obdobjih na nobeni izmed ploskev ni presegla kritične vrednosti za nastanek listnih poškodb, 700 ppb.h, je pa presegala vrednost AOT 40 (78,4 µgm-3) nekajkrat v avgustu in septembru, predvsem na merilnih mestih na Primorskem (Ankaran, Slavnik) in Kočevskem (Borovec). Vidne ozonske poškodbe listov gozdnega drevja in grmovja so se avgusta pojavile na naslednjih ploskvah in obsegu: Fondek – Trnovski gozd: 2. stopnja (navadna bukev, mali jesen, veliki jesen, navadna leska, dobrovita, mokovec, beli javor, črni bezeg, rdeči dren); Lontovž – Kum, Zasavje: 1. stopnja (gorski javor, navadna leska, črni bezeg); Podgorski Kras pod Slavnikom pri Černotičah: nekaj primerkov malega jesena; Kolomban nad Ankaranom: nekaj primerkov malega jesena, češnje in tulipanovca; Ljubljana: nekaj primerkov tulipanovca. Na ploskvah Borovec pri Kočevski reki, Murska Šuma in Sežana – Gropajski bori vidnih ozonskih poškodb vegetacije ni bilo. Poškodbe so se pojavljale predvsem v obliki točkastih vijoličastih peg kot posledica odlaganja antocianov v celicah in končnega bronzinga, rjavkastih nekroz celotne listne površine z zelenim tkivom ob žilah. Naravna vegetacija ni vedno dober pokazatelj velikih koncentracij ozona v zraku, saj nanjo vplivajo tudi klimatski dejavniki, kot sta temperatura in zračna vlaga, od katerih je odvisen nastanek ozonskih poškodb. Pri visokih temperaturah in majhni zračni vlagi so listne reže zaprte, zato je dostop ozona v liste onemogočen, kar se odraža kot odsotnost ozonskih poškodb. To je še posebej izrazito v obdobju suše. Poskusi z bioindikatorskimi rastlinami v lončnem poskusu dajejo boljše rezultate, saj rastline vseskozi zalivamo in tako v veliki meri izključimo vpliv pomanjkanja vode na nastanek poškodb. Kljub zalivanju pa v zelo vročih dneh mezofiti zapro reže zaradi majhne zračne vlažnosti, kar je bilo potrjeno v poskusu sledenja poškodb zaradi troposferskega ozona z odpornimi in občutljivimi kloni plazeče detelje /76/. V poskusu z indikatorsko rastlino navadnega nizkega fižola (Phaseolus vulgaris L.), ki smo ga izvedli v istem obdobju kot smo opazovali ozonske poškodbe na gozdnih rastlinah, smo na laboratorijskem polju Biotehniške fakultete, ki je približno 1 km oddaljeno od GIS, opazovali ozonske poškodbe rastlin na ozon odpornega in občutljivega genotipa. Rastline občutljivega genotipa so kazale značilne ozonske poškodbe in so bile bolj poškodovane, masa njihovih strokov in semen pa je bila manjša kot pri odpornem genotipu iste sorte fižola. Poškodbe listov so se pojavljale v obliki bronzinga zgornje listne površine /67/, kljub relativno majhnim izmerjenim koncentracijam ozona na Gozdarskem inštitutu, ki so znašale nekaj nad 30 µg/m3, kar je manj kot kritična meja AOT40. Za opazovano obdobje (eno poletje) so značilne manjše poškodbe gozdne vegetacije na območjih z visokimi temperaturami in majhno zračno vlažnostjo, kjer so listne reže zaprte in vstop ozona onemogočen, tako da kljub velikim koncentracijam ozona rastline ostanejo nepoškodovane, kot je bil to primer na ploskvah v Ankaranu, Slavniku in Borovcu. Večje poškodbe so opazne tam, kjer so Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. temperature zmernejše, vlaga večja, ozonske koncentracije pa ve masami iz severne Italije, kot je to prime večji lokalni vir predhodnikov ozona (termoelektrarna Trbovlje). ozonske poškodbe opazovali na gozdnem robu, v glavnem na spodnjih vejah mlajših dreves i grmovnih vrstah. Opazovanja ozonskih poškodb na naravni vegetaciji in v poskusih zaplinjevanja z ozonom v tujini, predvsem rezultati teh raziskav iz Severne Amerike in Evrope kažejo, da ne smemo enačiti učinkov ozona na mladih rastlinah s tistimi krošnje in v zastoru /58, 72, 68, 64/. gozdni vegetaciji v Sloveniji le preliminarni, a so dovolj indikativni, da poleg izmerjenih v koncentracij ozona na številnih mestih kažejo na Sledenje učinkov troposferskega ozona na bolj pereč kot drugih zračnih onesnaževal ima ve troposferskega ozona z različnimi bioindikatorskimi rastlinami že od leta 1996 značilne ozonske poškodbe na izbranih indikatorskih rastlinah (navadni tobak, plaze glavinec, nizek fižol), vendar je stopnja njihove poškodovanosti navadno ma glede na velike, izmerjene vrednosti ozona v zraku. Ozonske poškodbe listov navadne bukve, Pri sledenju pojavljanja ozonskih po nastale ozonske poškodbe opazujemo vse do odpadanja listja v jeseni. Listi, ki so bili poškodovani zaradi ozona imajo ob jesenskem propadu klorofila in obarvanju morda še bolj značilen izgled listov z ozonskim poškodbam. Na zgornji strani lista lahko opazujemo v generacijah listov, ki so nastali v č poškodovanosti asimilacijskega mehanizmov lista nastala zaradi tvorbe taninov ali antocianov, v propadanje klorofila. Največ takšnih poškodb lahko v jeseni opazimo v notranjosti grmov, kjer je mezofilna zgradba listov bolj ob zaplinjevanja z ozonom in opazovanjih ozonskih poškodb tujih avtorjev 159 čje zaradi njihovega dotoka z zra r na ploskvi Fondek ali pa na ploskvi Lontovž, kjer je v bližini Pri tem se moramo zavedati, da smo na odraslih, različen je tudi odziv istih vrst na obodu V tem pogledu so naši rezultati evidentiranja ozonskih poškodb na naraščajoči pomen tega zrač kmetijskih rastlinah, kjer je njegov vpliv na upad pridelka čjo tradicijo, saj v okviru programa, sledimo u /59, 73, 69/ njša kot bi pri črnega bezga in navadne leske (foto: Franc Bati škodb na lesnatih rastlinah smo opazili, da lahko med poletjem s karotenoidi in antociani še vedno, asu ozonskih epizod značilne točkaste poškodbe med žilami zaradi parenhima. Temnejša obarvanost tkiva je zaradi obrambnih časih je na tem mestu tudi zakasnelo čutljiva na ozon. Opažanje se ujema s poskusi /58, 65/. čnimi n na elikih nega onesnaževala. činke in opažamo ča detelja, navadni čakovali č) krošenj dreves in 160 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Značilni jesenski izgled ozonskih poškodb na listih navadnega belega gabra (foto: Franc Batič) Iz te preliminarne raziskave in nekaterih prejšnjih raziskav je razvidno, da se ozonske poškodbe na gozdni vegetaciji v Sloveniji pojavljajo dokaj pogosto, le da niso še primerno kvalitativno, še manj kvantitativno ovrednotene. Nastanek ozonskih poškodb je poleg od koncentracij ozona in trajanja ozonskih epizod odvisen od vrste rastlin in okoljskih dejavnikov. Poškodbe naravne vegetacije so manjše na območjih višjih zračnih temperatur in manjše zračne vlažnosti, kljub morebitnim visokim koncentracijam ozona. Zaradi nespremenjenega naraščajočega trenda pojavljanja troposferskega ozona, ki ga generirajo predvsem zračna onesnažila iz prometa, termoenergetskih objektov in industrije je potrebno učinke na vegetaciji spremljati kot kazalce o stanju okolja. Usklajeni programi biomonitoringa ozona, ki so nastali ali so v nastajanju v okviru WGE CLRTAP so zato še posebej primerni, ker temeljijo na številnih poskusih zaplinjevanja z ozonom in raziskavah vegetacije na območjih z zelo različnimi koncentracijami troposferskega ozona. 8.2. Biomonitoring kovin in dušika z uporabo mahov Zaradi industrijske dejavnosti, kmetijstva, prometa, individualnih kurišč in drugih antropogenih virov je zrak vse bolj onesnažen, strupene snovi iz ozračja pa neposredno spreminjajo (motijo) življenjske procese v kopenskih in vodnih ekosistemih ter vplivajo tudi na zdravje ljudi. Nevarnosti, ki jih prinaša onesnažen zrak je prisililo mednarodno skupnost k iskanju metod in načinov za določanje kritičnih obremenitev in vplivov, ki jih imajo specifični onesnaževalci na okolje s skupnim ciljem, da se onesnaževanje zmanjša. Med onesnaževali, ki jih je po mednarodnih konvencijah oziroma protokolih potrebno slediti pa sodijo tudi težke kovine (Cd, Hg, Pb) in obstojne organske snovi (POPs). Za pridobitev kvalitetnih imisijskih podatkov o posameznih onesnažilih (npr. kovin, radionuklidov, POPs...) moramo vzorčevanje izvesti na večjem številu vzorčevalnih mest z uporabo ustrezne vzorčevalne in merilne opreme, ki je pogosto omejena na določanje le posameznih specifičnih onesnažil in zahteva tudi določeno infrastrukturno opremljenost vzorčevalnega mesta in varstvo. Tak način vzorčevanja je drag in ga zato izvajajo le na manjšem številu vzorčevalnih mest. Kot pomožna ali dopolnilna metoda za spremljanje depozicije kovin, radionuklidov ter v zadnjem času tudi dušika in obstojnih organskih snovi se v Evropi in tudi drugod po svetu vse bolj uveljavlja biomonitoring z uporabo epifitskih lišajev in/ali talnih mahov. Ti dve skupini rastlinskih organizmov, ki sicer nista v sorodstveni zvezi namreč zadostujeta osnovnim zahtevam, ki so pogoj, da nek organizem lahko uporabljamo kot aktivni ali pasivni akumulatorski biomonitor/bioindikator onesnaženosti zraka: sta splošno razširjeni v okolju, morfologija se ne spreminja z letnimi časi, dostopni za vzorčevanje vse leto, vzorčevanje je enostavno, imata veliko akumulacijsko sposobnost, ki ni odvisna od letnega časa, imata dolgo življenjsko dobo, zaradi specifične zgradbe (brez kutikule, koreninskega sistema, velike površine) sprejemata tako nutriente kot tudi toksične substance v glavnem v obliki mokrega ali suhega useda iz zraka, naravne koncentracije elementov v njunih steljkah so izredno nizke, cena vzorčevanja in analize je nizka v primerjavi z drugimi fizikalnimi metodami /102, 103/. 161 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Mahovi – biomonitorji onesnaženosti zraka s težkimi kovinami Ugotavljanje depozicije kovin z analizami mahov, z angleškim naslovom Heavy Metal Deposition in Europe se je na skupno dansko-švedsko pobudo pod vodstvom Å. Rühlinga, Švedska, redno začelo leta 1980. Idejo za uporabo mahov za merjenje depozicije kovin sta v poznih 60-letih razvila švedska raziskovalca Rühling in Tyler /98, 101/. Metoda namreč temelji na dejstvu, da mahovi zaradi svoje specifične zgradbe (brez kutikule, koreninskega sistema, velike površine) sprejemajo nutriente kot tudi onesnaževala v glavnem v obliki mokrega ali suhega useda iz zraka in da je privzem npr. kovin iz substrata minimalen. Koncentracije kovin v steljki mahov tako predstavljajo skupno depozicijo kovin na določenem kraju v določenem časovnem obdobju in so višje kot npr. v deževnici. Mahovi imajo namreč veliko adsorpcijsko kapaciteto za posamezne kemijske elemente in sorazmerno nizko desorpcijo, saj se s površine steljke spere le do 20 % celotne vsebnosti elementov. V primerjavi z vzorčevanjem padavin in/ali delcev (PM2.5 in PM10), za katere potrebujemo posebne vzorčevalnike postavljene na omejenem številu merilnih mest z ustrezno infrastrukturo (elektrika) in izdelan sistem za redno zbiranje, pripravo in analizo vzorcev, je vzorčevanje in kemijska analiza mahov enostavnejša in cenejša. Čeprav z analizo mahov ne dobimo direktnih kvantitativnih podatkov o depoziciji posamezne kovine, pa le-to lahko ocenimo s pomočjo modelov, ki so bili izdelani na podlagi istočasnih meritev koncentracije elementov v padavinah in mahovih na izbranih lokacijah /82/. Zgoraj omenjeni projekt, ki ga od leta 1980 ponavljajo na vsakih pet let (1985, 1990, 1995/1996, 2000/2001, 2005/2006, 2010/2011) in v katerega se je postopoma vključevalo vse več evropskih držav je do leta 2000 koordiniral Nordic Working Group on Monitoring and Data pod pokroviteljstvom Nordic Council of Ministers. Leta 2001 je bil projekt prevzet v aktivnosti konvencije o čezmejnem prenosu onesnaženega zraka (UNECE CLRTAP6) in sicer v delovno skupino o vplivu onesnaženega zraka na naravno vegetacijo in poljščine (ICP-Vegetation7), leta 2005 je bilo vključeno že 30 evropskih držav s skupno približno 7000 vzorčevalnih mest. Glavni namen omenjenega evropskega projekta je po vnaprej definiranem protokolu /97, 87, 88/: • določiti vsebnost As, Cd, Cr, Cu, Fe, Hg, Ni, Pb, V, Zn ter od leta 2005 naprej tudi dušika v izbranih vrstah mahov na področju Evrope (nabor elementov je lahko po želji večji, odvisno od analiznih metod, ki so na voljo), • lokalizirati glavne emisijske vire posameznih kovin v Evropi in določiti njihov obseg, • izdelati barvne regionalne karte depozicije kovin, • pomagati pri razumevanju obsega čezmejnega transporta kovin in • ugotavljati časovne in geografske trende onesnaževanja s kovinami in dušikom. S tovrstnim pristopom se je ustvarila obsežna podatkovna baza o depoziciji kovin v Evropi, ki omogoča tako indentifikacijo najbolj onesnaženih področij kot tudi spremljanje časovnih trendov. Rezultati omenjenega monitoringa se nanašajo na neurbanizirana področja, saj vzorci niso nabrani v okolici večjih urbanih in industrijskih središč. Institut Jožef Stefan, Odsek za znanosti o okolju, sodeluje v zgoraj omenjenem programu od leta 1995 naprej /92, 93, 95/. Vzorčevanje mahov V letu 2006 smo vzorčevanje mahov izvedli v obdobju med julijem in oktobrom na več kot 50 vzorčevalnih mestih v neposredni bližini presečišč 16 x 16 km bioindikacijske mreže, ki jo uporablja GIS za spremljanje stanja gozdov. Poleg tega smo mahove nabrali še na dodatnih petih mestih in sicer na raziskovalnih ploskvah Intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji: Fondek (Voglarji -Trnovski gozd), Brdo, Borovec, Lontovž (Kum) in Murska šuma ter na vzorčevalnem mestu Iskrba v neposredni bližini postaje, ki je last ARSO (slika 8.2.(1)). 6 Convention on Long-range Transboundary Air Pollution 7 The International Cooperative Programme on Effects of Air Pollution on Natural Vegetation and Crops 162 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Nabirali smo dve vrsti mahov in sicer štorovo sedje (Hypnum cupressiforme L) in Schreberjev mah (Pleurozium schreberi (Willd.)Mitt.), pri čemer je podobno kot v letih 1996 in 2001 prevladovala vrsta Hypnum cupressiforme. Ti dve vrsti sta tudi vrsti, ki sta na seznamu predlaganih vrst v vseevropskem projektu. Vsa vzorčevalna mesta so bila vsaj 300 m oddaljena od glavnih cest in večjih naselij in vsaj 100 m od vasi in lokalnih cest /92, 95/. Nobeno vzorčevalno mesto ni bilo v neposredni bližini emisijskih virov. Priprava in analiza vzorcev Vzorce mahov smo zračno posušili in jih nato v laboratoriju očistili, odstranili starejše odmrle dele steljk, listje, delce zemlje oz. lubja. Za analizo smo uporabili le zelene do rahlo rjave dele steljk, zrasle v zadnjih 2-3 letih. Očiščene vzorce smo liofilizirali in nato zdrobili v ahatnem mlinu (Fritsch). Določitev težkih kovin, Hg in celokupnega dušika Za določitev težkih kovin smo uporabili metodologijo, ki jo uporabljajo v večini držav vključenih v Evropski projekt in je predpisana tudi v navodilih ICP Vegetation /86/. Po kislinskem razkroju (HNO3, H2O2) smo vsebnost As, Cd, Co, Cr, Cu, Fe, Ni, Mg, Mn, Mo, Pb, Sb, Se, Ti, V and Zn določili z masno spektrometrijo z vzbujanjem v induktivno sklopljeni plazmi (ICP-MS). Kvaliteto meritev smo preverjali z analizami referenčnih vzorcev mahov M2 in M3 /85/. Za določitev Hg smo uporabili atomsko absorpcijsko spektrometrijo hladnih par s semi avtomatskim CV-AAS detektorjem. Meritve koncentracij celokupnega dušika so bile opravljene na GIS z uporabo LECO-CNS-2000 analizatorja. Slika 8.2.(1): Vzorčevalna mesta za mahove v letu 2006: (●Hypnum cupressiforme, ∆ Pleurozium schreberi) na 16 x 16 km bioindikacijski mreži, ▲ Hypnum cupressiforme na ploskvah Intenzivnega monitoringa. Rezultati za leto 2006 Depozicija kovin Z uporabo ICP-MS smo v vzorcih mahov (H. cupressiforme) nabranih 2006 na 59 lokacijah določili vseh 10 elementov (As, Cd, Cr, Cu, Fe, Hg, Ni, Pb, V in Zn), ki so priporočeni v vseevropskem projektu, poleg tega pa še Co, Mg, Mo, Mn, Se in Ti. Rezultati so zbrani v tabeli 8.2.(1). 163 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 2.64 1.89 0.85 7.44 2.11 2.14 3.40 1.66 1.88 2.34 2.08 1 74 2.11 1.36 0.86 1.81 1.16 1.68 0.90 1.26 1.71 2.21 1.27 2.03 1.28 1.31 2.82 2.26 1.04 4.21 2.64 1.10 1.33 3.43 3.19 1.59 3.77 1.84 3.72 2.69 2.39 3.53 2.38 1.56 3.04 2.25 10.30 3.15 4.89 2.76 2.84 4.27 4.41 1.54 1.25 61 4.67 0.50 2.00 3.50 5.00 6.50 8.00 9.50 Cr 0.54 0.35 0.15 0.44 0.27 0.46 1.32 0.35 1.36 0.56 0.43 39 0.26 0.30 0.18 0.40 0.25 0.34 0.16 0.68 0.30 0.44 0.23 0.41 0.23 0.26 0.24 0.43 0.19 0.62 0.57 0.26 0.21 0.52 0.69 0.27 0.53 0.26 0.64 0.46 0.55 0.60 0.40 0.25 0.52 0.43 1.33 0.55 0.64 0.50 0.48 1.02 0.95 0.49 0.16 7 0.64 0.10 0.30 0.50 0.70 0.90 1.10 As 13.7 17.6 6.8 23.5 11.9 17.9 23.3 12.8 7.5 25.5 7.43 8 11.0 22.5 6.2 26.6 14.6 16.2 6.6 432.6 8.5 16.1 6.6 14.9 4.7 9.2 23.9 10.3 8.2 10.7 10.1 8.1 7.7 10.1 21.5 2.6 14.0 3.7 26.0 10.9 8.5 14.4 7.2 9.9 9.7 3.1 10.7 6.2 10.0 6.6 9.4 16.2 14.0 5.8 3.9 29.0 2.0 5.0 10.0 20.0 30.0 50.0 Pb 39 32 31 79 50 52 53 41 21 49 239 28 37 31 34 42 30 18 60 39 46 31 43 17 21 52 50 30 30 37 26 39 99 67 27 53 22 73 41 32 69 47 29 25 25 93 42 81 60 32 37 46 46 3143 54 15 30 45 60 75 90 Zn 0.12 0.10 0.06 0.14 0.09 0.12 0.09 0.10 0.08 0.10 0.095 0.08 0.12 0.07 0.13 0.11 0.12 0.06 0.06 0.08 0.10 0.08 0.11 0.05 0.07 0.09 0.08 0.11 0.11 0.06 0.05 0.07 0.15 0.12 0.06 0.09 0.05 0.17 0.09 0.11 0.09 0.07 0.06 0.10 0.11 0.13 0.10 0.14 0.11 0.14 0.18 0.10 0.05 0.074 0.14 0.04 0.06 0.08 0.10 0.12 0.14 0.16 Hg Tabela 8.2.(1): Območje koncentracij (minimalna in maksimalna vrednot), povprečje, mediana, prvi in zadnji kvartil ter koeficient variabilnosti (KV) posameznih elementov (µg/g) Element n min max povprečje std mediana prvi kvartil zadnji kvartil KV (%) As 59 0,15 1,36 0,46 0,27 0,43 0,26 0,55 59 Cd 59 0,13 1,29 0,40 0,26 0,31 0,22 0,50 65 Co 59 0,18 1,49 0,46 0,27 0,36 0,26 0,58 58 Cr 59 0,85 10,3 2,50 1,59 2,11 1,55 2,94 64 Cu 59 3,69 44,5 9,33 5,67 8,10 6,37 10,54 61 Fe 59 347 4330 1051 601 933 656 1258 57 Hg 59 0,04 0,18 0,09 0,03 0,09 0,07 0,11 33 Ni 59 0,92 8,52 3,22 1,79 2,68 1,89 4,13 56 Mg 59 746 4305 1625 687 1502 1234 1819 42 Mn 59 20 1533 295 300 173 94,3 364 102 Mo 59 0,17 1,31 0,38 0,19 0,35 0,25 0,43 51 Pb 59 2,58 433 18,9 55,2 10,08 6,89 15,52 291 Sb 59 0,11 1,07 0,24 0,14 0,21 0,17 0,28 56 Se 59 0,12 0,49 0,25 0,09 0,22 0,19 0,29 34 Ti 59 16,5 211 61,1 35,5 49,5 35,8 74,8 58 V 59 1,34 13,1 3,81 2,05 3,38 2,69 4,28 54 Zn 59 16,5 99,3 41,7 18,2 38,6 29,6 49,8 44 N (%) 59 0,82 2,82 1,81 0,47 1,83 1,48 2,23 26 Slika 8.2.(2): Koncentracijski razredi oz. vsebnosti As, Cd, Cr, Hg, Pb in Zn (µg/g suhe snovi) v mahu vrste H. cupressiforme na območju Slovenije v letu 2006 0.41 0.30 0.24 0.35 0.62 0.30 0.65 0.26 0.16 0.17 0.16 7 0.50 0.25 0.19 0.48 0.24 0.17 0.22 1.29 0.55 0.46 0.25 0.55 0.21 0.27 0.63 0.66 0.25 0.31 0.43 0.35 0.20 1.21 0.71 0.21 0.44 0.26 0.50 0.67 0.35 0.34 0.40 0.23 0.37 0.21 0.70 0.43 1.16 0.24 0.22 0.42 0.91 0.13 0.21 5 0.62 0.10 0.30 0.50 0.70 0.90 1.10 Cd 164 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Na sliki 8.2.(2) so v obliki barvnih kart, ki smo jih izrisali s programom Surfer, prikazali koncentracijske razredi za nekatere izbrane elemente (As, Cd, Cr, Hg,Pb in Zn) na področju Slovenije in izpisali koncentracije za vsako vzorčevalno mesto posebej. Iz kart je razvidno, da ima vsaka kovina nekoliko drugačno geografsko porazdelitev, ki je povezana z njenim možnim izvorom. Opazimo lahko, da so npr. v okolici Jesenic povišane vsebnosti za Cr, Hg, Pb in Zn pa tudi Mo in Ni (nista prikazana). Na vzorčevalnem mestu Kavšak, ki je nekaj km zračne črte oddaljeno od Črne smo zabeležili ekstremne vrednosti Pb (433 µg/g), ki kar za faktor 40 presegajo mediano vrednost 10 µg/g; poleg tega pa so na tem vzorčevalnem mestu ekstremno visoke še vrednosti za Sb (1,07 µg/g) in Cd (1,29 µg/g), vrednosti za As in Zn pa sodijo v zgornjo četrtino najvišjih vrednosti. Na vzhodnem delu Slovenije ob meji s Hrvaško smo za As, Cd, Cr Cu, Fe,Ni, Hg, V in Zn zabeležili vrednosti, ki sodijo v skupino ekstremnih vrednosti, pri čemer izstopa vzorčevalno mesto Gruškovje z najvišjimi koncentracijami za As (1,33 µg/g), Cr (10,3 µg/g), Fe (4330 µg/g), V (13,1 µg/g) in Zn (93 µg/g). Omenjeni elementi so tipični elementi, ki jih povezujejo s prometom /94/. Gruškovju sledijo še obmejne lokacije Runeč z visokimi vrednostmi Cd (1,16 µg/g), Cr (4,9 µg/g), Cu (15,9 µg/g) in Zn (81µg/g) ter Murska šuma z najvišjo ekstremno vrednostjo za Hg (0,18 µg/g). Možni vzrok za povišane vrednosti Hg na vzhodu države bi bil lahko tudi daljinski transport iz SV Evrope. V zahodni Sloveniji so močno povišane vrednosti predvsem arzena, z ekstremnimi koncentracijami nad 1 µg/g v Kožljeku in Kanjem dolu, zmerno vendar v zgornji četrtini najvišjih vrednosti pa so še koncentracije Cd, Cr, Cu, Fe, Hg Ni, Pb, Sb,V in Zn. Glede na to, da v tem delu Slovenije ni velikih emisijskih virov, menimo da je vzrok povišanim vrednostim naštetih elementov lahko deloma promet, deloma pa daljinski transport. Glede na druge evropske države /88, 90/ sodi Slovenija med zmerno onesnažene države z nekoliko višjimi koncentracijami predvsem za kadmij, živo srebro in svinec, ki pa so še vedno nižje od koncentracij v drugih vzhodnoevropskih državah. Vsebnosti dušika v mahovih Nekatere raziskave, predvsem v skandinavskih državah, so pokazale /96, 99/, da obstaja statistično pomembna povezava med koncentracijami celokupnega dušika v mahovih in zračno depozicijo dušika. Vrednosti celokupnega dušika v mahovih nabranih na 59 lokacijah v letu 2006 so bile med 0,82 in 2,82 % s povprečno vrednostjo 1,81 % in mediano 1,83 %. Kot je razvidno iz Slike 8.2.(3), so bile vrednosti dušika v mahovih, podobno kot pri kovinah, povečane predvsem v okolici večjih mest, industrijskih in termoenergetskih središč. Povečane vrednosti v zahodni Sloveniji pripisujemo daljinskemu transportu, v severovzhodni Sloveniji pa predvsem prometu ter kmetijstvu. Slika 8.2.(3): Celokupni dušik (%) v mahu vrste H. cupressiforme, ki je bil nabran v letu 2006 na 59 lokacijah 16 x 16 km bioindikacijske mreže 2.3 2.0 1.4 1.5 1.6 1.9 1.8 1.8 1.6 2.0 1.41 2.2 1.8 1.5 2.0 2.0 2.2 1.3 1.0 2.3 1.9 1.6 2.1 1.1 1.3 2.1 2.3 1.8 1.8 1.3 1.5 1.1 2.8 2.2 1.4 2.3 1.1 2.7 2.2 1.8 2.3 2.3 1.5 2.1 1.6 2.3 2.2 2.4 2.5 2.3 2.4 1.6 0.8 1.3 2.1 0.8 1.1 1.4 1.7 2.0 2.3 2.6 N (%) 165 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Zaključki Monitoring z mahovi predstavlja dokaj enostavno in relativno poceni metodo za ugotavljanje depozicije kovin in tudi dušika, ki postaja v zadnjem času predvsem zaradi močno povečanega prometa po izgradnji avtocestnega križa vse bolj pereč problem v naši državi /14/. Sistematične meritve zračnih onesnaževal v petletnih časovnih obdobjih s pomočjo mahov lahko služijo kot dodatni mehanizem za spremljanje sprememb v kvaliteti okolja in omogočajo neposredno preverjanje učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti okolja ter primerjavo z ostalimi državami, poleg tega so lahko tudi osnova za izračune kritičnih vnosov onesnažil v različne ekosisteme v Sloveniji. V sodelovanju z drugimi državami pa si prizadevamo identificirati tista področja v Evropi oz. Sloveniji, kjer daljinski transport ključno vpliva na vnose težkih kovin oz. dušika v rastline oz. ekosisteme, kar je tudi glavni namen sodelovanja v koordinaranem mednarodnem programu kot je ICP-Vegetation. 166 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 9. METEOROLOŠKE ZNAČILNOSTI LETA 2010 V letu 2010 sta bila nadpovprečno topla predvsem sredina leta in mesec november, zimski meseci pa so bili večinoma hladnejši od dolgoletnega povprečja. Količina padavin je presegla dolgoletno povprečje predvsem v jugozahodni Sloveniji. Za kakovost zraka najneugodnejše vreme smo imeli v januarju, februarju in decembru. 167 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Leto 2010 je bilo z izjemo visokogorja nadpovprečno toplo, vendar so v preteklosti na vseh merilnih postajah v Sloveniji že izmerili višjo povprečno temperaturo zraka. Kljub temu temperatura v zadnjih dvajsetih letih kaže trend naraščanja. Večina mesecev v letu 2010 je bila nadpovprečno toplih, najbolj sta izstopala julij in november, ko je ponekod odklon presegel tudi 3 °C, najhladnejša v primerjavi z dolgoletnim povprečjem pa sta bila oktober ali december. Na Kredarici je bil zadnji mesec v letu 3,3 °C hladnejši kot običajno. Povprečna letna temperatura zraka je bila po vsej državi višja kot običajno, le na Kredarici so za povprečjem zaostajali za 0,2 °C. Na Koroškem, v severnem delu Štajerske in Pomurju je odklon presegel 1 °C, drugod pa se je gibal med 0 in 1 °C. Največjo količino padavin so v letu 2010 kot običajno izmerili v severozahodni Sloveniji, kjer je večinoma padlo nad 2200 mm, v delu Posočja celo nad 3200 mm. Na Kredarici je bilo 2343 mm, vendar vemo, da so izmerjene padavine v visokogorju podcenjene. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu, v Prekmurju so jih namerili manj kot 900 mm. V Portorožu so zabeležili rekordno količino padavin, odkar potekajo meritve, in sicer je padlo kar 1394 mm, kar je 40 % več od dolgoletnega povprečja. Padavin je bilo manj kot običajno v manjšem delu Gorenjske, na Koroškem, severnem Štajerskem in na severu Pomurja. Za povprečjem so najbolj zaostajali v Mariboru; tu je padlo 868 mm, kar je slabo petino manj kot običajno. Skromne so bile padavine še v Velikih Dolencih in na Jezerskem, a sta bila zaostanka manjša od 10 %. Drugod je bila namočenost nadpovprečna; na Obali in Krasu je bil presežek večji od 40 %, za več kot petino pa so povprečje presegli v Posočju, na Goriškem, v osrednji Sloveniji, celotnem jugozahodnem delu države in v Beli krajini. Presežek padavin je bil največji v Godnjah, kjer so z 2107 mm povprečje presegli za polovico, v Biljah pa je padlo 2008 mm, kar je 38 % več od običajnih vrednosti. Leto 2010 je bilo večinoma manj sončno kot običajno, povprečje so za spoznanje presegli le v Ljubljanski kotlini in v Biljah. Najbolj so za običajnimi razmerami zaostajali v Ratečah, na Dolenjskem in v delu Notranjske, kjer je bil zaostanek večji od desetine. December je bil v Ljubljani nadpovprečno sončen, saj so zabeležili skoraj enkrat več sonca kot običajno. Po vsej državi sta po osončenosti iz- stopala april ali junij, a odkloni niso bili izraziti. V Biljah, Portorožu in na Kredarici je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem sonca najbolj primanjkovalo novembra, v Murski Soboti in Novem mestu pa januarja, ko je bil zaostanek večji od polovice. V Ljubljani so za povprečjem najbolj zaostajali febru- arja, prav tako pa sta bila s soncem skromna tudi januar in november, a so bili vsi odkloni manjši od polovice. Na kratko preletimo še značilnosti posameznih mesecev v letu 2010. Za primerjavo uporabljamo obdo- bje 1961–1990, ker takrat posledice naraščanja vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju še niso bile tako očitne. Povprečna mesečna temperatura je bila januarja v večjem delu nižinskega sveta blizu dolgoletnega povprečja, večinoma nekoliko pod njim, le na Obali, Koroškem, delu Pomurja in na Bizeljskem je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Največ padavin so zabeležili v večjem delu južne in jugovzhodne Slovenije ter v delu Ljubljanske kotline, kjer je padlo nad 120 mm, najmanj padavin pa je bilo na Koroškem in severovzhodni Sloveniji, kjer so jih zabeležili do 60 mm. Manj kot polovica dolgoletnega povprečja je padla v delu Posočja. Prav tako so bile padavine pod dolgoletnim povprečjem v večjem delu severne Slovenije in v krajih severno od Vipavske doline vse do meje z Avstrijo. Drugod so povprečje presegli, v delu južne Slovenije celo za več kot dvakrat. Sončnega vremena je bilo opazno manj kot običajno. Najbolj ga je primanjkovalo v Prekmurju, na Koroškem in večjem delu Štajerske, tudi v Beli krajini in delu Notranjske ter Dolenjske niso dosegli niti polovice običajnega trajanja neposrednega sončnega obsevanja. Na Kredarici so zabeležili 280 cm debelo snežno odejo. Februarja je bila povprečna mesečna temperatura v pretežnem delu Slovenije blizu dolgoletnega povprečja, odkloni so bili večinoma do ±1 °C. Februarja je bilo najmanj padavin (do 80 mm) v severovzhodni Sloveniji, največ, nad 230 mm, pa so zabeležili v delu Posočja. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v pretežnem delu države, le v severnem delu severovzhodne Slovenije in delu Krasa so 168 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. zaostajali za običajnimi februarskimi padavinami. V približno polovici države je bilo dolgoletno povprečje preseženo za več kot 50 %. Sonce je povsod sijalo manj časa kot običajno. Tri četrtine običajnega sončnega obsevanja so dosegli na severozahodu, na Obali in na severovzhodu Slovenije. Na Kredarici so zabeležili 390 cm snega, kar je osma največja februarska debelina snežne odeje. Snežne odeje ni bilo na Obali in Goriškem, na Krasu je sneg prekrival tla dva dni. Tako kot v gorah je sneg ves mesec obležal tudi v Kamniški Bistrici, na Jezerskem, v Logu pod Mangartom, v Soči in Novi vasi. Povprečna temperatura je bila marca povsod blizu dolgoletnemu povprečju. Na večini ozemlja je bila nekoliko nad običajnimi vrednostmi, vendar odklon nikjer ni presegel 1 °C. Največ padavin, nad 100 mm, so zabeležili v delu Posočja. Nikjer niso dosegli dolgoletnega povprečja. Približno polovica ozemlja ni dobila niti polovice toliko padavin kot običajno. V notranjosti države je močan veter 9. in 10. marca gradil snežne zamete, na Primorskem pa je pihala nenavadno močna burja, ki je povzročila precej gmotne škode. Trajanje sončnega obsevanja je bilo nad dolgoletnim povprečjem le na Goriškem in na severovzhodu države. Najmanj snega je bilo na Goriškem, neobičajno veliko pa na letališču v Portorožu (8 cm). April je bil sicer opazno toplejši od dolgoletnega povprečja, vendar hkrati tudi precej hladnejši kot v letu 2009. Povprečna temperatura je bila nadpovprečna, odklon je bil večinoma med 1 in 2 °C. Največ padavin, nad 100 mm, so izmerili v Ratečah in Žagi, povsod po državi pa so opazno zaostali za dolgoletnim povprečjem. Trajanje sončnega obsevanja je bilo povsod nadpovprečno. Presežek nad petino dolgoletnega povprečja so zabeležili na območju Maribora, na Lisci in v večjem delu zahodne Slovenije ter v Ljubljani. Največ sonca v primerjavi z dolgoletnim povprečjem so imeli na Goriškem, kjer je sonce sijalo 34 % več časa kot običajno. Snežna odeja je na Kredarici dosegla 450 cm. V nižinskem svetu so sneg zabeležili v Ratečah, bilo ga je 23 cm. Povprečna majska temperatura je z izjemo visokogorja po vsej državi presegla dolgoletno povprečje. Večinoma je bil odklon pod 1 °C. Največ padavin je bilo v Žagi (452 mm), Kneških Ravnah (404 mm) in okolici Kobarida (396 mm), najmanj, do 100 mm, pa v severovzhodni Sloveniji. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v večjem delu Slovenije, najbolj na zahodu; na Goriškem so ga presegli za več kot dvakratno. Sončnega obsevanja je bilo povsod manj kot običajno. Dolgoletnemu povprečju so se najbolj približali v Ljubljanski kotlini in na severovzhodu države, kjer so presegli štiri petine običajne osončenosti. Povprečna junijska temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem, večinoma je bil odklon velik, le na Obali in v Lendavi ni presegel 1 °C. Največ toplih dni, z dnevno temperaturo nad 25 °C, je bilo v Biljah, in sicer 23. Največ padavin so namerili v okolici Bohinja, in sicer nad 190 mm, manj kot 110 mm pa na Obali, v Biljah in v večjem delu vzhodne in severovzhodne Slovenije. Z izjemo Obale je bilo dolgoletno povprečje padavin preseženo v južnem delu države, v Lescah, na Bizeljskem in Lendavi. Neurje s točo je 17. junija pustošilo predvsem na Barju in v Grosupljem. Povsod je bilo nadpovprečno sončno. Povprečna julijska temperatura je bila povsod opazno nad običajnimi vrednostmi, odklon je bil v pretežnem delu Slovenije med 2 in 3 °C. Največ toplih dni so zabeležili v Biljah in Portorožu, in sicer 29. Mesec je zaznamoval močan vročinski val, nekaj močnih neurij, v Murski Soboti in na Obali sta težave povzročala izjemno močna naliva. Največ padavin je padlo v zahodni Sloveniji, na Goriškem nad 170 mm, na severu Gorenjske ter v večjem delu Štajerske in Dolenjske z Belo krajino pa so zabeležili pod 90 mm. Za dolgoletnim povprečjem padavin so najbolj zaostajali na območju Gorenjske, Koroške, Štajerske in Dolenjske, kjer ponekod niso dosegli niti 70 % običajnih padavin. Julija je sončno obsevanje povsod preseglo dolgoletno povprečje, le v Celju je bilo nekoliko manj sonca kot običajno. Povprečna mesečna temperatura je bila avgusta v pretežnem delu države nad dolgoletnim povprečjem, le Maribor z okolico in Sevno sta za povprečno avgustovsko temperaturo zaostajala. Največ padavin, nad 330 mm, so namerili v Trenti in delu Julijcev, najmanj padavin pa je bilo v južni polovici države, pod 120 mm. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je na Goriškem in večjem delu južne Slovenije padlo manj kot tri četrtine običajnih padavin, v Soči pa so skoraj dosegli dvakratno vrednost 169 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. dolgoletnega povprečja. Trajanje sončnega obsevanja je zaostajalo za povprečjem na severu države, v delu Štajerske in delu Dolenjske vse do meje s Hrvaško. Odkloni nad večjim delom države niso presegli desetine dolgoletnega povprečja, le na severozahodu države je bil primanjkljaj večji. Povprečna temperatura je bila septembra povsod pod dolgoletnim povprečjem, le na Obali so povprečje izenačili. Odklon se je v večjem delu države gibal med 0 in –1 °C, le v delu severozahodne Slovenije, Dolenjske in Štajerske ter v Beli krajini je povprečna temperatura zaostajala za dolgoletnim povprečjem za več kot 1 °C. Največ padavin, nad 500 mm, je padlo na območju Julijskih Alp in Zgornjega Posočja. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo povsod po Sloveniji, predvsem po zaslugi obilnih padavin med 16. in 19 septembrom. Največji presežek, več kot trikratno količino običajnih padavin, so zabeležili v Ljubljani in Godnjah, za več kot dvainpolkrat so povprečje presegli v Biljah, Postojni, Celju, Lendavi, Sevnem in Novi vasi, več kot dvakrat toliko dežja kot običajno pa je padlo v Kamniški Bistrici, na Brniku, v Lescah, Žagi, Kobaridu, Portorožu, Kočevju, na Bizeljskem, v Novem mestu, Slovenskih Konjicah in Slovenj Gradcu ter v Velikih Dolencih. Povsod po državi je osončenost opazno zaostajala za dolgoletnim povprečjem. V primerjavi z običajnimi vrednostmi je bila najskromnejša v Novem mestu in Murski Soboti s 65 %, podobno je bilo tudi v Julijcih. Oktober je bil hladnejši od povprečja obdobja 1961–1990, v večjem delu države je bil odklon med –1 in –2 °C. Največ padavin, tudi nad 280 mm, je bilo v Zgornjem Posočju, pod 70 mm pa so zabeležili na Obali in na severovzhodu države. Skoraj povsod je bilo padavin manj kot običajno, le v manjšem delu Posočja in delu Notranjske je bilo dolgoletno povprečje nekoliko preseženo. Sončnega vremena je bilo vsaj toliko kot običajno le na Goriškem, približno polovica države pa ni dosegla niti treh četrtin običajnega sončnega obsevanja. Povprečna mesečna temperatura je bila novembra po vsej Sloveniji opazno nad dolgoletnim povpreč- jem. Največji odklon so zabeležili v Ljubljanski kotlini in na območju severno od nje, v Pomurju, delu Štajerske in Dolenjske ter Beli krajini, kjer je presegel 3 °C. Največ padavin je bilo na severozahodu Slovenije, kjer so večinoma izmerili med 350 in 650 mm. Vzhodna polovica je bila manj namočena, saj z izjemo južnega dela Dolenjske in dela Kamniško-Savinjskih Alp padavine niso presegle 200 mm. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo skoraj po vsej državi, le v delu Štajerske je bilo manj padavin kot običajno. Najmanj sončnega vremena so zabeležili v zahodni polovici države, kjer sonce ni sijalo niti tri petine toliko časa kot v dolgoletnem povprečju, običajne vrednosti pa so presegli na severovzhodu države. Decembra smo imeli dve odjugi, večina dni pa je bila hladnejših od dolgoletnega povprečja. V visokogorju in Beli krajini je povprečna decembrska temperatura zaostajala za dolgoletnim povprečjem za več kot 3 °C. Le na Štajerskem in v Prekmurju je bilo nekoliko topleje od dolgoletnega povprečja, v pretežnem delu države pa so za običajno decembrsko temperaturo zaostajali manj kot za stopinjo C. Največ padavin je bilo v Posočju, kjer so ponekod presegli 500 mm, v približno tretjini države pa so namerili manj kot 100 mm. V pretežnem delu zahodne Slovenije so dolgoletno povprečje padavin presegli dvakratno, le v delu Štajerske in Prekmurja je bilo padavin manj kot običajno. V Ljubljani je trajanje sončnega obsevanja preseglo dolgoletno povprečje za polovico, manj časa kot običajno je sonce sijalo na zahodu in jugu države. 170 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 9.(1): Mesečni odkloni temperature v letu 2010 od povprečja obdobja 1961−1990 -2 -1 0 1 2 3 4 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec od kl on o d po vp re č ja ( ºC ) BILJE -2 -1 0 1 2 3 4 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec od kl on o d po vp re č ja ( ºC ) LJUBLJANA -2 -1 0 1 2 3 4 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec od kl on o d po vp re č ja ( ºC ) NOVO MESTO -2 -1 0 1 2 3 4 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec od kl on o d po vp re č ja ( ºC ) MURSKA SOBOTA -2 -1 0 1 2 3 4 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec od kl on o d po vp re č ja ( ºC ) PORTOROŽ -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec od kl on o d po vp re č ja ( ºC ) KREDARICA 171 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 9.(2): Padavine leta 2010 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 80% 90% 100% 110% 120% 130% 140% 150% Log pod Mangr. Soča Žaga Kobarid Kneške ravne Lesce Kredarica Rateče Kam. Bistrica Jezersko Podljubelj Bilje Portorož Godnje Postojna Nova vas Kočevje Ljubljana Sevno Bizeljsko Lisca Novo mesto Črnomelj Celje Sl. Konjice Maribor Sl. Gradec Murska Sobota Lendava Veliki Dolenjci 172 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Slika 9.(3): Padavine po mesecih v letu 2010 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 -100% -50% 0% 50% 100% 150% 200% 250% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec od kl on o d po vp re č ja LJUBLJANA -100% -50% 0% 50% 100% 150% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec od kl on o d po vp re č ja MURSKA SOBOTA -100% -50% 0% 50% 100% 150% 200% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec od kl on o d po vp re č ja PORTOROŽ -100% -50% 0% 50% 100% 150% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec od kl on o d po vp re č ja KREDARICA -100% -50% 0% 50% 100% 150% 200% 250% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec o dk lo n o d p ov pr eč ja NOVO MESTO -100% -50% 0% 50% 100% 150% 200% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec od kl on o d po vp re č ja BILJE 173 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 10. LITERATURA 1. Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št.52/02) 2. Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.52/02) 3. Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.52/02) 4. Uredba o ozonu v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.8/03) 5. Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.56/06) 6. Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št.37/07) 7. Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21.maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo 8. Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur.l.RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) 9. Uredba o emisiji hlapnih organskih spojin v zrak (Ur.l.RS, št. 11/99, 14/04) 10. Zakon o varstvu okolja (ZVO, Ur.l. RS 39/06-ZVO-1-UPB1, 49/06-ZMetD in 66/06-OdlUS, 112/06-OdlUS, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08 in 108/09) 11. Uredba o mejnih vrednostih emisije HOS v zrak iz naprav v katerih se uporabljajo organska topila (Ur.l.RS, št. 46/02, 14/04 in 112/05) 12. Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Ur.l.RS, št.119/07) 13. Vlada Republike Slovenije, Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 (OP PM10), november 2009 14. Agencija RS za okolje, Letna poročila o kakovosti zraka, 1997-2009 (www.arso.gov.si) 15. Agencija RS za okolje, Mesečni bilteni ARSO, 2001-2010 (www.arso.gov.si) 16. EUROAIRNET – site selection, 1998 17. Agencija RS za okolje, Program monitoringa kakovosti zunanjega zraka v letu 2010 (www.arso.gov.si) 18. Agencija RS za okolje, Monitoring kakovosti zunanjega zraka v Zgornji Mežiški dolini v letu 2010, marec 2011 (www.arso.gov.si) 19. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Kazalci okolja v Sloveniji (www.arso.gov.si) 20. Agencija RS za okolje, Ocena onesnaženosti zraka z SO2, NO2, delci PM10, svincem, CO, benzenom, težkimi kovinami (As, Cd, Hg, Ni) in policikličnimi organskimi spojinami v Sloveniji, oktober 2010 (www.arso.gov.si) 21. Fine! Dust-Free, 2nd International Congress in Klagenfurt on Worthersee, 1 to 2 October 2009 22. A European aerosol phenomenology, Joint Research Centre, 2003 (http://ccu.ei.jrc.it/ccu/) 23. Fundamentals of Atmospheric Aerosol Chemistry, Akademiai Kiado, Budapest 24. Kakovost zraka v Mariboru – letno poročil0 2010, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor 25. Bolte T., Pavli P., Turšič J., Podkrajšek B., Grgić I. Spremljanje onesnaženosti zraka z delci v Sloveniji, Monitoring of airborne particulate matter in Slovenia. Jubilejni 10. Slovenski kemijski dnevi 2004, Maribor, 23. in 24. september 2004 26. Turšič J., Bolte T., Pavli P., Podkrajšek B., Grgić I. : Pollution with particulate matter in Slovenia, Onesnaženost zraka z atmosferski delci v Sloveniji, Četvrti hrvatski znanstveno- stručni skup, Zadar-Borik, September 12-16, 2005 27. Bolte T., Pavli P., Turšič J., Podkrajšek B., Kozole L., Grgić I.: Onesnaženost zraka z delci v Sloveniji in njihove fizikalno-kemijske lastnosti ter povezava z drugimi pomembnimi onesnaževalci, Slovenski kemijski dnevi 2005, Maribor, 22. in 23. september 2005 28. Bolte T., Pavli P., Turšič J., Grgić I., Kegl B. : Vpliv prometa na onesnaženost zraka, Slovenski kemijski dnevi 2006, Maribor, 21. in 22. september 2006 29. Turšič J., Grgić I., Bolte T., Šegula A. : Influence of high way Ljubljana-Grič (Slovenia) on pollution with particles, 7th International aerosol conference, September 10-15, 2006, St. Paul, Minnessota, USA 174 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 30. Bolte T., Pavli P., Turšič J., Podkrajšek B., Grgić I. : Physico-chemical characteristics of particulate matter in Slovenia in 2004 and 2005. International conference, COST action 633, particulate matter: Properties related to health effects - five interactive workshops, April 3 to 5, 2006, Austrian Academy of Sciences, Vienna, Austria 31. Bolte T., Turšič J., Šegula A., Gomišček B. Analysis of contribution of different sources to PM10 concentration levels at three different locations in Slovenia. European Aerosol Conference 2007, September 9-14, 2007, Salzburg, Austria 32. Jahresbericht der Luftgutemessungen in Osterreich 2005-2009. Umweltbundesamt 33. Agencija RS za okolje,Poročilo o pilotnem projektu – Opredelitev virov delcev PM10 v Sloveniji, november 2007 (www.arso.gov.si) 34. Meritve onesnaženosti zraka v Črnomlju od 5. novembra 2009 do 21. januarja 2010, Agencija RS za okolje, marec 2010 (www.arso.gov.si) 35. Meritve onesnaženosti zraka v Idriji, Agencija RS za okolje, september 2010 (www.arso.gov.si) 36. Meritve onesnaženosti zraka z mobilno postajo v Celju od 22. maja do 18. oktobra 2010, Agencija RS za okolje, december 2010 (www.arso.gov.si) 37. Lindquist, O. And Rodhe, H.: Atmospheric mercury-a review. Tellus, 37B, 136-159, 1985 38. Johanson, K., Aastrup, M., Andersson, A., Bringmark, L., Iverfeldt, A.: Mercury in Swedish forest soils and waters - assesment of critical load. Water, Air and Soil Pollution, 56, 267-281, 1991 39. Henry, E., A., Dodge-Murphy, L. J., Bigham, G. N., Klein, S. M., Gilmour, C. C.: Total mercury and methylmercury mass balance in an alkaline hypereutrophic urban lake (Onondonga Lake, NY). Water, Air and Soil Pollution, 80, 509-518, 1995 40. Norwegian Institute for Air Research: EMEP manual for sampling and chemical analysis, EMEP/CCC-Report 1/95, Reference O-7726, March 1996, Revision november 2001 (http://tarantula.nilu.no/projects/ccc/manual/index.html) 41. World Meteorological Organization, Global Atmosphere Watch, No, 160, Manual for the GAW Precipitation Chemistry programe (guidelines, Data Quality Objectives and Standard operating Procedures), November 2004 (http://www.dtic.mil/cgibin/GetTRDoc?Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf&AD=ADA442512) 42. Brosset C: Total airborne mercury and its possible origin. Water, Air and Soil Pollution, 17, 37-50, 1982 43. Ferrara R., Petrosino A., Maserti. E., Seritti. A. and Barghigiani C. 1982: The biogeochemical cycle of mercury in the Mediterranean. Part 2: Mercury in the atmosphere, aerosol and in rainwater of a northern part of Tyrrhenian area. Environmental Technology Letters., 3, 449-456 44. Ebinghaus R. and Krüger O: Emission and local deposition estimates of atmospheric mercury in North-Western and Central Europe. In: Global and regional mercury Cycles: Sources, Fluxes and Mass balances, W. Baeyens et al. eds., 135-159, 1996 45. Tomlinsson G.H., Brouzes R.J.P., Mclean R.A.N. and Kadleck J.: The role of clouds in atmospheric transport of Mercury and other pollutants. I. The link between acid precipitation, poorly bufferd water, mercury and fish. Proc. Int. Conf. Ecol. Impact Acid Precip., Sandefjord, Norway, 1980 46. Gregor Muri, Stuart G: Source assessment and sedimentary record of polycyclic aromatic hydrocarbons in Lake Bled, Wekeham 47. Žabkar R.: Statistično napovedovanje ozona s predhodnim razvrščanjem trajektorij v skupine, april 2007 48. Žabkar R.: Nadgradnja modela statističnega napovedovanja ozona s predhodnim razvrščanjem trajektorij v skupine, maj 2011 (www.arso.gov.si) 49. Guidance on the quantification of the contribution of natural sources under the EU Air Quality Directive 2008/50/EC, July 2009 50. Guidance on assessing the contribution of winter sanding and - salting under the EU Air Quality Directive, july 2009 51. Določitev prispevka soljenja in posipanja cest na koncentracijo delcev PM10, maj 2011 (www.arso.gov.si) 52. Morawska, L., Zhang, J. 2001. Combustion sources of particles: source signatures. Atmospheric Environment Special Issue on SGOMSEC –14 175 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 53. Vienna University of technology, Chemistriy, Transport and Impact of Atmospheric Pollutants Andechs, Oct. 10-12, 2005 54. European Commision, Joint Research Centre: A rewiew of Source apportionment techniques and marker substances, 2006 55. Agencija RS za okolje: Opredelitev virov delcev PM10 v Novi Gorici, maj 2011 (www.arso.gov.si) 56. Agencija RS za okolje: Opredelitev virov delcev PM10 v Celju, maj 2011 (www.arso.gov.si) 57. Batič F., Eler K., Kajdiš P., Rupel M., Simončič P., Turk B.: Poškodbe po troposferskem ozonu na vegetaciji v Sloveniji 58. Ashmore, M. R.: Effects of oxidants at the whole plant and community level, 2002 59. Batič F., Jenčič-Medvešček M., Klemenčič S., Macarol B., Ribarič-Lasnik C., Strniša A., Vidergar N.,: Bioindikacija ozona v troposferi z občutljivim kultivarjem tobaka (Nicotiana tabacum L. cv. 'BelW3'. Zbornik gozdarstva in lesarstva 47,s. 131-144, 1995 60. Batič F., Celar F., Ciglar R., Milevoj L., Vičar M.: Bioindikacija prizemnega ozona, Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 167 s, 1999 61. Batič F., Turk B., Planinšek A., Zupanič B., Drougoudi P., Nanos G., Tuba Z., Mills G. (v pripravi): Ten years of monitoring tropospheric ozone by plants in Slovenia and some comparison with Greece and Hungary 62. Bell J.N.B.& Treshow M. : Air pollution and Plant Life, Wiley, s.446, 2002 63. Grebenc T. & Kraigher H.: Changes in community of ectomycorrhizal fungi and increased fine Root number under adult beech trees chronically fumigated with double ambient ozone Concentration, Plant Biology 9 (2), s. 279-287, 2007 64. Haberer K., Herbinger K., Alexou M., Tausz M., Rennenberg, H.: Antioxidative defence of old grown beech (Fagus sylvatica) under double ambient O3 concentrations in a free-air exposure system. Plant Biology 9 (2), s. 215-226, 2007 65. Herbinger K., Then C., Haberer K., Alexou M., Löw M., Remele K., Rennenberg H., Matyssek R. , Grill D., Wieser G., Tausz M. : Gas exchange and antioxidative compounds in young beech trees under free-air ozone exposure and comparison to adult trees, Plant Biology 9 (2), s. 288-297, 2007 66. Innes J.L., Schaub M., Skelly J.M.: Ozone and Broadleaved Species: A Guide to the Identification of Ozone-Induced Foliar Injury. , P. Haupt Pub, 2001 67. Kajdiž, P.: Primerjava poškodb po troposferskem ozonu na naravni vegetaciji in izbrani indikatorski rastlini, Diplomsko delo, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 59 s, 2009 68. Karnosky D. F., Werner H., Holopainen T., Percy K, Oksanen T., Oksanen E., Heerdt C., Fabian P., NagyJ., Heilman W., Cox R., Nelson N., Matyssek R.: Free – air exposure system to scale up ozone research in mature trees. Plant Biology 9 (2), s. 181-190, 2007 69. Kopušar N., Mazej Z., Batič F.: Response of an ozone indicator plant before and after installation of a desulphurization device at a thermal power plant, Acta biologica Slovenica ( v tisku), 2010 70. Kountrakis P., Wolfson J.M., Bunyaviroch A., Froelich S.E., Hirano K., Mulik J.D.: Measurement of ambient ozone using a nitrite-coated filter, Analytical Chemistry 65 (1993), s. 209-214 71. Long S.P., Naidu, S. L.: Effects of oxidants at the biochemical, cel and physiological levels, with particular reference to ozone, 2002 72. Matyssek R., Bahnweg G., Ceulemans R., Fabian P., Grill D., Hanke D.E., Kraigher H., Osswald W., Rennenberg H., Sandedrmann H., Tausz M., Wieser G.: Synopsis of the CASIROZ case study: Carbon sink strenght of Fagus sylvatica L. In a changing environment- Experimental risk assessment of mitigation by chronic ozone impact. Plant Biology 9 (2), s. 163-180, 2007 73. Hayes F., Mills G., Harmens H., Norris D.: Evidence of widespread ozone damage to vegetation in Europe. Programme Coordination Centre for the ICP-Vegetation, Centre for Ecology and Hydrology, Environment Centre Wales, UK, s. 57, 2007 74. Remic T., Šircelj H., Turk B., Batič F.: Učinki ozona v troposferi na navadno dobrovito (Viburnum Lantana L.). Zbornik gozdarstva in lesarstva 69, s. 43-59, 2002 75. Rozman A.: Ocenitev stanja rušja (Pinus mugo Turra) na treh profilih v Triglavskem narodnem parku. Diplomsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 92 s, 2002 176 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 76. Verebič S.: Vpliv troposferskega ozona na nastanek poškodb in izbrane fiziološke procese pri indikatorski rastlini plazeča detelja (Trifolium repens 'Regal') v Sloveniji. Diplomsko delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 32 s, 2008 77. Treshow M.: Air pollution and plant life, 1985 78. Anonymus: Manual on methods and criteria for harmonized sampling, assessment, monitoring and analysis of the effects of air pollution on forests, Part X; Monitoring of Air Quality and Assessment of Ozone Injury. UN ECC CLRTAP, ICP, Expert Panel on Deposition Measurements and its WG on Ambient Air Quality , 2004 79. ARSO: Onesnaženost zraka v Sloveniji v letu 2000, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, marec 2002 80. Atmospheric Heavy Metal Deposition in Europe, Estimates based on moss analysis, Å. Rühling, (ed.), Nord 1994:4, Nordic Council of ministers, Copenhagen, 1994. 81. Atmospheric Heavy Metal Deposition in Europe 1995-1996, Å. Rühling, E. Steinnes (eds.), Nord 1998:15, Nordic Council of ministers, Copenhagen 1998 82. Berg, T. and Steinnes, E.: Use of mosses (Hylocomium splendens and Pleurozium schreberi) as biomonitors of heavy metal deposition: from relative to absolute values, Environ. Pollut. 98, 61-71 83. Bragazza, L., Limpens, J., Gerdol, R., Grosvernier, P., Hajek, M., Hajek, T., Hajkova, P., Hansen, I., Iacumin, P., Kutnar, L., Rydin, H., Tahvanainen, T., Nitrogen concentration and δ 15N signiture of ombotrophic Sphagnum mosses at different N deposition levels in Europe. 2005, Global Change Biology 11: 106-114 84. Buse, A. Norris, D., Harmens, H., Büker, P., Ashenden, T., Mills, G., 2003, Heavy Metals in European mosses 2000/2001 survey, UNECE ICP-Vegetation, March 2003, CEH 85. Harmens, H., 2005, Monitoring of atmospheric heavy metal deposition in Europe using bryophytes, Monitoring manual 2005/2006 survey; UNECE ICP-Vegetation, CEH Bangor, UK, February 2005 86. Harmens, H., Mills, G., Hayes, F., Williams, P., De Temmermann, L., and participants of the ICP- vegetation, 2005. Air pollution and vegetation, Annual report 2004/2005. ICP Vegetation Coordination Centre, CEH, Bangor , UK 87. Harmens, H., Norris, D. and the participants of the moss survey, 2008; Spatial and temporal trends in heavy metal accumulation in mosses in Europe (1990-2005), CEH, Bangor, UK 88. Harmens, H., 2010, Heavy metals in European mosses: 2010 survey Monitoring manual; of atmospheric depositionof heavy metals, nitrogen and POPs in Europe using bryophytes Monitoring manual, UNECE ICP-Vegetation, CEH Bangor, UK, May 2010 89. Harmens, H., Norris, D., Steinnes, E., Kubin, E., Piispanen, J., Alber, R., Aleksiayenak, Y., Blum, O., Coşkun, M., Dam, M., Temmerman, L. De, Frolova, M., Frontasyeva, M. V., Grodzińska, K.., Jeran, Z., Korzekwa, S., Krmar, M., Kvietkus, K., Leblond, S., Liiv, S., Magnůsson, H., Maňkovská, B., Pesch, R., Rühling, Å., Schröder, W., Špirić, Z., Suchara, Ivan, Thöni, L., Urumov, V., Yurukova, L., Zechmeister, H. G. Mosses as biomonitors of atmospheric heavy metal deposition : statial patterns and temporal trends in Europe. Environ. pollut. (1987). [Print ed.], 2010a, vol. 158, issue 10, str. 3144-3156 90. http://www.unece.org/env/lrtap/ 91. http://icpvegetation.ceh.ac.uk 92. Jeran, Z. Jaćimović, R. and Ščančar, J.: Atmospheric heavy metal deposition in Slovenia (results for mosses) IJS-DP 7846, 1998 93. Jeran, Z., Smrke, J., Mrak, T., Šlejkovec, Z., Mazej, D., Ogrinc, N.. Strokovne podlage za ugotavljanje depozicije kovin in dušika v Sloveniji v letu 2006/2007 na podlagi Konvencije o prekomejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje : poročilo o izvedbi projekta (IJS delovno poročilo, 9741). Ljubljana: Institut Jožef Stefan, 2007, 29 str. 94. Loppi S., Pirintsos S.A., 2003.Epiphytic lichens as sentinels for heavy metal pollution at forest ecosystems (central Italy). Environ. Pollut.121, 327-332 95. Pavšič-Mikuž, P., 2005. Kovine in mikroelementi v mahovih in epifitskih lišajih na območju Slovenije, magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana 96. Pitcairn, C.E.R., Fowler, D. and Grace, J. 1995. Deposition of fixed atmospheric nitrogen and foliar nitrogen content of bryophytes and Callune vulgaris (L.) Hull. Environmental Pollution 88: 193-205 177 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. 97. Reynolds, B., Mills, G., Pugh, B. Monitoring of atmospheric heavy-metal deposition in Europe using bryophytes, Experimental protocol, 2000/2001 survey, UNECE ICP-Vegetation, CEH Bangor, UK, 2000 98. Rühling, Å. and Tyler, G., 1968: An ecological approach to the lead problem, Botaniska Notiser 122, 248-342 99. Solga, A., Burkhardt, J., Zechmeister, H.G., Frahm, J.-P., 2005, Nitrogen content, 15N natural abundance and biomass of the two pleurocarpous mosses Pleurozium schreberi (Brid.) Mitt. and Scleropodium purum (Hedw.) Limpr. In relation to atmospheric nitrogen deposition. Environmental Pollution 134, 465-473 100. Steinnes, E., Rühling, Å., Lippo, H., Mäkinen, A., Reference materials for large-scale metal deposition surveys. Accred Qual. Assur. (1997) 2:243-249 101. Tyler, G.: Moss analysis – a method for surveying heavy metal deposition, Proc. Second Int. Clean Air Congress, December 6-11, Washington, USA, 1970 102. Wolterbeek, H.T., Garty, J., Reis, M.A., Freitas, M.C. Biomonitors in use: Lichens and metal air pollution in Bioindicators and biomonitors, B.A. Markert, A.M.Breure, H.G.Zechmeister, editors, 2003 Elsevier Science 103. Zechmeister, H.G., Grodzińska, K., Szarek-Łukaszewska, G., Bryophytes in Bioindicators and biomonitors, B.A. Markert, A.M.Breure, H.G.Zechmeister, editors, 2003 Elsevier Science 104. Petra Kajdiš, Matej Rupel, Primož Simončič, Franc Batič: Ozonske poškodbe gozdne vegetacije v Sloveniji 105. Franc Batič, Damijana Kastelec, Mitja Skudnik, Marko Kovač: Analiza stanja lišajev ob popisu stanja gozdov v letu 2007 178 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. PRILOGE Tabela 2.3.1.(2): Povprečne mesečne koncentracije SO2 (µg/m 3) v letu 2010 Merilno mesto/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana B. 4 4 2 2 1 1 1 1 1 2 2 2 Ljubljana center 6 7 7 6 5 6 5 5 4 3 3 5 Celje 12 11 9 6 5 4 4 2 4 6 6 7 Trbovlje 3 2 2 5 6 1 1 1 2 2 4 10 Hrastnik 9 9 6 1 1 2 1 2 6 4 5 8 Zagorje 16 12 6 4 8 8 5 4 7 7 6 9 Iskrba 3,9 2,5 1,0 0,6 0,6 1,3 0,8 1,1 0,9 0,9 0,6 / Vnajnarje 6 5 4 3 2 2 1 2 2 3 2 3 Šoštanj 5 7 7 8 9 3 5 8 6 7 9 9 Topolšica 2 3 2 2 2 4 2 5 2 2 4 4 Veliki Vrh 8 7 6 6 4 7 7 9 4 3 3 2 Zavodnje 9 7 4 5 9 7 5 9 4 4 2 4 Velenje 3 4 1 1 2 4 2 2 1 1 3 3 Graška Gora 2 2 3 1 3 1 1 1 1 1 1 3 Pesje 7 6 5 4 5 5 7 10 6 11 6 3 Škale 3 5 2 1 2 5 6 8 3 4 4 7 Kovk 9 14 11 5 3 5 7 12 6 6 8 10 Dobovec 10 5 3 2 1 1 2 8 23 11 4 5 Kum 9 9 12 20 13 7 7 5 4 3 3 2 Ravenska vas 15 15 13 8 6 5 7 10 6 7 6 7 Brestanica-sv.Mohor 10 18 19 15 21 14* 10 15 14 8 11 19 * informativni podatki – premalo veljavnih podatkov (velja za to in za vse naslednje tabele) Tabela 2.3.1.(3): Maksimalne urne koncentracije SO2 v µg/m 3 po mesecih v letu 2010 (presežena mejna vrednost je v rdečem tisku) Merilno mesto/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana B. 29 23 18 25 8 4 8 5 7 16 14 20 Ljubljana center 16 22 17 16 8 12 13 17 9 9 8 15 Celje 44 33 21 25 46 15 14 6 17 29 40 64 Trbovlje 11* 11 11 23 15 2 4 38 52 42 21 48 Hrastnik 28 38 44* 12 5 6 6 17 46 33 26 43 Zagorje 45 33 21 11* 11* 14 8 34 57 33 46 35 Vnajnarje 45 43 23 15 16 13* 12 13 18 20 18 43 Šoštanj 17 39 330 186 214 60 114 64 50 53 31 1357 Topolšica 23 18 52 32 35 28 52 40 24 22 17 39 Veliki Vrh 164 157 65 184 131 115 211 94 269 219 47 75 Zavodnje 46 32 76 60 61 91 46 81 59 98 56 33 Velenje 22 20 26 15 28 19 45 84 22 110 41 18 Graška Gora 106 60 68 25 45 36 16 58 12 20 26 41 Pesje 29 33 52 53 81 39 36 48 22 36 28 15 Škale 12 42 44 31 73 51 24 72 35 30 33 37 Kovk 69 86 159 27 10 11 24 87 139 38 36 56 Dobovec 178 109 209 8 6 5 74 55* 91 86 154 88 Kum 29 32 99 33 39 15 18 10 14 11 12 39 Ravenska vas 65 70 108 65 18 17 17 86 560 175 261 35 Brestanica-sv.Mohor 49* 45* 45 32* 53* 65* 32* 62* 27 23* 66 46 179 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 2.3.1.(4): Najvišje dnevne koncentracije SO2 v µg/m 3 po mesecih v letu 2010 Merilno mesto/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bežigrad 14 9 5 4 3 2 2 2 2 4 7 5 Ljubljana center 9 10 10 11 6 7 7 8 5 5 5 12* Celje 26 15 13 8 11 6 7 3 6 10 11 14 Trbovlje 7* 5 4 12 11 1 2 4 6 5 6 18 Hrastnik 21 15 12* 2 2 3 3 6 10 8 7 14 Zagorje 29 18 10 8* 10* 11 7 8 12 10 12 13 Iskrba 20 12,4 2,7 2,4 2,5 7,2 2,3 6,2 3,7 3,0 2,3 / Vnajnarje 20 14 12 10 6 8* 7 8 9 7 6 9 Šoštanj 12 11 24 29 35 12 35 15 15 13 15 85 Topolšica 10 8 6 4 6 7 5 8 4 5 6 8 Veliki Vrh 25 20 20 17 17 14 28 15 24 15 8 9 Zavodnje 22 16 18 13 19 19 10 20 12 13 19 13 Velenje 14 11 3 4 6 6 5 7 3 6 7 5 Graška Gora 11 17 12 4 10 9 4 6 4 7 8 9 Pesje 19 14 8 11 13 10 13 17 15 25 22 7 Škale 10 14 9 5 26 18 15 17 16 9 18 14 Kovk 21 26 29 9 8 7 9 27 14 10 17 26 Dobovec 19 20 20 4 4 3 8 17* 35 26 20 22 Kum 16 19 25 31 37 13 15 8 11 10 9 9 Ravenska vas 30 26 24 15 9 7 9 21 38 21 25 12 Brestanica-sv.Mohor 28* 35* 28* 22* 29* 41* 25* 30* 20 19* 22* 28 Tabela 2.3.1.(5): Povprečne letne koncentracije SO2 (prekoračena mejna letna vrednost je v rdečem tisku) Merilno mesto 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Ljubljana-Figovec 51 39 27 23 25 24 22 15 10 9 / / / / / / / / / Ljubljana-Bežigrad 38 45 33 21 33 34 27 15 10 11 9 11 8 5 4 3 2 4 2 Ljubljana center / / / / / / / / / / / / / / / / / 6 5 Maribor center 47 42 30 28 24 23 18 17 13 10 8 9 8 8 5 3 2 5 Celje 57 54 49 32 24 27 23 19 17 15 10 10 11 9 7 5 5 5 6 Trbovlje 69 71 49 48 37 40 32 23 18 14 15 16 9 15 7 3 2 5 3 Hrastnik 62 51 32 29 24 27 25 21 23 17 22 8 15 10 9 6 5 4 4 Zagorje 71 60 48 41 34 31 27 21 18 18 16 21 20 12 6 5 4 8 Nova Gorica / / / / / / / / / / 6 7 7 7 7 7 8 4 M.S.Rakičan / / / / / / / / / / 5 5 5 5 6 5 6 Iskrba / / / / / 2,4 2,4 1,9 1,6 1,4 1,3 1,8 0,9 1,4 1,2 0,8 1,8 1,3 1,3 Šoštanj 49 48 38 29 34 29 44 42 52 51 43 24 13 11 8 9 6 4 7 Topolščica 54 51 32 20 20 18 20 17 18 11 15 16 6 5 4 3 2 3 3 Veliki Vrh 71 54 49 49 57 53 63 72 56 52 56 45 30 33 20 14 8 5 6 Zavodnje 51 44 46 26 33 42 43 42 31 21 23 15 8 12 8 6 3 6 6 Velenje 19 19 12 6 10 11 10 10 7 5 8 8 6 4 5 3 4 2 2 Graška Gora 39 42 47 27 28 36 32 32 34 15 21 10 6 6 6 5 4 3 2 Škale / / / / / / / 16 19 10 14 12 8 8 3 3 4 5 6 Kovk 73 59 70 58 35 76 55 57 53 40 10 52 61 30 12 9 12 8 8 Dobovec 30 50 29 36 41 66 54 41 35 39 40 28 31 23 6 7 8 6 6 Kum 17 13 11 13 18 25 16 14 10 18 4 6 4 7 9 5 8 Ravenska Vas 56 34 34 50 51 82 82 57 45 51 67 59 43 42 17 14 9 8 9 Vnajnarje / / / / 19 19 18 14 6 7 8 10 8 4 4 3 3 EIS Celje / / / 26 24 28 27 22 20 6 8 5 3 1 EIS Krško / / / / / 51 42 33 51 46 46 55 37 36 23 Brestanica- sv.Mohor / / / / / / / / / / / / 10 12 12 14 12 15 180 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 2.3.1.(6): Najvišje urne koncentracije SO2 (prekoračena mejna vrednost je označena rdeče) Merilno mesto 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Ljubljana-Fig. 1328 1194 744 718 1009 919 796 520 128 468 / / / / / / / / / Ljubljana-Bež. 1257 1380 532 843 1198 1593 936 786 184 273 157 202 129 94 81 46 58 93 29 Ljubljana center / / / / / / / / / / / / / / / / / 78 22 Maribor center 928 396 304 286 223 211 161 157 117 180 89 70 64 58 60 21 32 35 Celje 719 797 733 993 263 975 623 228 379 666 224 619 396 157 90 76 82 37 64 Trbovlje 1456 943 765 797 785 1806 693 849 634 552 811 758 521 848 379 264 65 76 52 Hrastnik 1430 638 663 844 1162 1930 978 963 720 731 2168 507 1799 549 134 260 81 52 46 Zagorje 1701 1000 716 606 605 914 1092 952 653 1111 788 693 1165 954 183 83 112 57 Nova Gorica / / / / / / / / / / 64 131 89 98 80 64 35 52 M.S.- Rakičan / / / / / / / / / / 58 55 45 53 54 64 49 Šoštanj 2383 2272 2739 1945 1412 1536 1495 2466 2855 2099 2000 1392 937 642 1028 643 360 342 1357 Topolščica 2021 2265 1482 878 1107 1050 1245 1345 987 835 1350 812 291 284 288 144 211 118 52 Veliki Vrh 1052 988 1142 1493 1543 1720 1530 2257 1678 1569 1450 1320 1329 1110 771 535 561 344 269 Zavodnje 1364 3272 2265 1242 1131 2154 2255 1963 1187 954 1536 947 680 1106 731 252 164 577 98 Velenje 735 1169 764 261 578 672 1316 709 563 187 725 361 164 210 86 87 151 37 110 Graška Gora 1791 1904 2313 990 1270 1579 1076 1844 1505 990 1024 824 463 497 175 509 242 345 106 Škale / / / / / / / / / / 522 396 220 262 184 100 161 104 81 Kovk 2084 1309 1917 1630 1622 3000 1916 2167 1237 1451 702 1806 1514 1063 511 958 312 389 159 Dobovec 2507 3613 2429 4308 6021 6072 4548 3761 4073 3978 4043 2910 4056 1662 2290 2088 299 456 209 Kum 530 539 776 2324 1114 3640 1344 2020 1131 685 1210 1203 11 125 89 60 99 Ravenska Vas 1412 869 1103 1111 1078 2578 1846 1021 1471 1397 2093 1378 1779 3275 590 220 437 352 560 Vnajnarje / / / / / / / / / 374 248 232 327 212 115 115 52 45 EIS Celje / / / 873 283 947 603 339 356 355 289 74 222 67 EIS Krško / / / / / 2687 1012 732 868 1473 1404 1427 877 836 1108 Sv.Mohor / / / / / / / / / / / / 1385 416 455 74 82 66* Tabela 2.3.1.(7): Najvišje dnevne koncentracije SO2 (prekoračena mejna vrednost je označena rdeče) Merilno mesto 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Ljubljana-Fig. / / / 115 95 119 144 90 56 / / / / / / / / / / Ljubljana-Bež. 239 312 123 152 128 174 163 94 67 35 38 59 38 33 41 14 14 36 Ljubljana cen. / / / / / / / / / / / / / / / / / 33 14 Maribor center 221 220 121 119 122 91 69 82 75 36 37 35 22 31 24 11 22 28 12 Celje 308 387 212 237 99 275 117 106 165 102 111 72 100 44 35 15 20 22 26 Trbovlje 365 425 235 286 179 536 136 342 134 246 328 100 84 129 43 23 19 19 18 Hrastnik 342 393 170 218 183 523 123 383 133 184 235 93 625 86 44 30 23 25 21 Zagorje 311 396 280 249 250 115 171 398 157 391 315 136 561 158 47 19 14 29 Nova Gorica / / / / / / / / / / 25 23 47 22 24 19 17 12 M.S.- Rakičan / / / / / / / / / / 16 29 15 33 20 16 28 Iskrba / / / / / / / / / / / / / / / / / 38 10 Šoštanj 516 441 550 381 471 281 366 453 560 526 553 288 165 116 308 78 54 33 85 Topolščica 562 313 293 132 164 149 184 184 255 85 254 82 102 42 29 22 26 19 10 Veliki Vrh 673 355 268 353 446 368 472 556 383 269 344 413 263 191 106 72 101 42 28 Zavodnje 394 429 686 224 326 497 401 1046 344 140 442 182 72 221 85 49 40 69 22 Velenje 278 182 135 74 91 127 113 212 60 54 57 66 64 27 24 26 22 10 14 Graška Gora 383 357 412 240 177 366 268 300 343 126 196 88 99 59 55 72 30 27 17 Škale 274 293 139 68 131 75 55 66 41 33 19 23 25 Kovk 364 347 462 417 514 1067 375 816 360 293 258 383 844 219 88 65 38 36 29 Dobovec 432 607 264 460 967 1916 648 998 841 1516 695 332 837 346 196 127 41 102 35 Kum 288 89 78 213 200 287 103 193 165 229 78 101 6 25 41 30 37 Ravenska Vas 279 151 271 247 383 813 377 860 353 601 580 325 824 490 120 55 67 42 38 Vnajnarje / 97 92 121 131 89 126 99 49 56 53 51 83 57 42 42 22 20 EIS Celje / / / 231 88 247 130 121 120 40 38 41 45 28 20 / / / / EIS Krško / / / / / 419 363 142 317 240 285 356 347 276 280 / / / / Sv.Mohor / / / / / / / / / / / / 114 41 90 49* 36 41* 181 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 2.3.2.(2): Povprečne mesečne koncentracije NO2 (µg/m 3) v letu 2010 Merilno mesto/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bežigrad 53 57 36 30 24 21 21 21 27 32 37 58 Ljubljana center 82 103 75 69 53 50 49 46 47 53 53 78 Maribor center 43 49 38 29 27 26 27 27 29 33 36 47 Celje 42 43 27 21 13 15 15 16 21 37 27 40 Trbovlje 26 31 20 20 14 9 9 10 19 25 28 35 Hrastnik 25 25 16 17 15 14 13 12 14 18 19 24 Nova Gorica 37 40 32 25 24 21 22 19 23 27 34 43 Koper 26 26 25 18 13 16 18 19 22 20 26 28 Iskrba 3,6 2,7 1,9 1,5 1,2 1,3 1,4 1,4 1,3 1,5 3,1 / Vnajnarje 8 8 3 3 2 2 1 3 2 2 2 9 Zavodnje 8 5 4 4 2 3 4 3 4 7 6 10 Škale 13 13 9 4 5 6 6 2 7 7 10 11 Kovk 11 12 9 5 4 6 8 12 6 8 14 19 Dobovec 10 9 34 41 13 6 1 2* 5 4 7 8 Sv.Mohor 4 3 3 2 1 2 1 1 3 4 3 3 Tabela 2.3.2.(3): Povprečne mesečne koncentracije NOx (µg/m 3) v letu 2010 Merilno mesto/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bežigrad 99 118 51 39 29 23 24 27 42 57 78 177 Ljubljana center 175 226 129 110 81 74 66 67 86 111 123 227 Maribor center 94 87 65 47 43 41 39 47 64 79 99 119 Celje 77 79 42 29 16 22 19 24 38 74 94 123 Trbovlje 45 52 31 33 26 20 19 22 37 48 58 86 Hrastnik 41 42 26 28 25 22 19 21 31 42 49 74 Nova Gorica 79 76 54 41 35 29 29 27 43 59 81 119 Koper 36 34 32 22 15 19 21 23 29 26 37 40 Vnajnarje 9 9 3 3 2 3 2 3 2 3 4 9 Zavodnje 9 7 6 7 3 4 5 4 4 8 9 12 Škale 14 16 11 5 6 8 7 2 7 7 11 14 Kovk 14 14 10 5 5 7 10 15 8 9 17 23 Dobovec 12 10 35 42 13 7 2 3* 6 5 7 8 Sveti Mohor 6 4 4 3 3 4 3 4 5 7 5 4 Tabela 2.3.2.(4): Maksimalne urne koncentracije NO2 (µg/m 3) v letu 2010 Merilno mesto/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bežigrad 161 176 109 104 74 65 66 74 74 98 86 158 Ljubljana center 190 225 167 172 130 124 113 122 119 126 111 185 Maribor center 111 137 130 102 91 111 94 88 94 98 109 174 Celje 118 126 93 72 60 64 72 77 70 79 54 101 Trbovlje 87 96 71 66 50 40 44 41 60 78 96 100 Hrastnik 78 72 67 74 69 56 72 47 40 74 65 61 Nova Gorica 116 135 113 101 81 99 79 66 79 89 91 113 Koper 102 85 93 107 59 81 82 79* 96 92 73 71 Vnajnarje 50 68 31 17 22 19 12 18 18 30 27 54 Zavodnje 63 35 61 55 25 28 67 43 34 48 46 47 Škale 37 61 73 36 55 74 51 45 29 43 47 53 Kovk 48 50 33 21 29 62 98 70 42 40 46 111 Dobovec 51* 53* 122* 92 28 23 18 29* 33 43 42 39 Sveti Mohor* 37 26 18 20 18 20* 16* 32* 30 34 29 31 182 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 2.3.2.(5): Povprečne letne vrednosti koncentracij NO2 Merilno mesto 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Ljubljana Fig. 49 47 41 38 39 36 42 49 38 36 / / / / / / / / / Ljubljana Bež. / / / / / / / / / / 29 32 29 27 29 28 29 31 35 Ljubljana center / / / / / / / / / / / / / / / / / 55 63 Maribor center 50 53 45 39 39 38 39 39 44 38 36 37 31 33 39 37 34 32 34 Celje 32 37 37 35 33 29 28 30 26 24 27 24 26 28 23 21 22 26 Trbovlje 29 29 26 28 28 32 27 24 23 22 23 17 20 Hrastnik / / / / / / / / / / / / / / / / / / 18 Nova Gorica / / / / / / / / / / 27 27 25 24 24 25 30 28 29 Koper / / / / / / / / / / / / / / / / 21 19 21 M.S.Rakičan / / / / / / / / / / 14 15 11 14 15 17 16 14 / Iskrba / / / / / / / / / / / 2,2 2,5 1,8 / 1,2 1,4 1,8 1,8 Zavodnje 3 5 11 9 5 7 7 6 7 6 / 6 5 3 4 3 3 4 5 Škale / / / / / / 8 8 8 6 16* 8 9 5 9 8 8 9 8 Kovk 10 8 8 11 2 4 7 9 7 6 6 3 13 10 12 12 12 9 9 Dobovec / / / / / / / / / / / / / / / / / / 11 Sveti Mohor / / / / / / / / / / / / 5 3 4 4 4 7 3 Vnajnarje / / / / / 4 3 5 4 5 6 5 5 4 5 5 5 4 4 EIS Celje / / / / / 43* 47* 46* 53* 38* 30 22 / / / / / / / Tabela 2.3.3.(2): Najvišje 8-urne koncentracije CO (mg/m3) po mesecih v letu 2010 Merilno mesto/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bežigrad 2,3 2,1* 1,2 0,7 0,6 0,6* 0,7* 0,6 0,6* 1* 1,5* 3,2 Maribor center 2,3* 1,9 1,6 0,9 0,9 0,6 0,6 0,7 0,9 1,2 1,6 3,1 Nova Gorica 1,7* 2,2 1,3 0,8 0,6 0,3 0,5 0,5 0,7 1,0 1,4 2,5 Trbovlje 1,8 2,2* 1,1* 0,8 0,5 0,3 0,4 0,4 0,5 1,4 1,4 3,1 Krvavec 0,4* 0,4 0,3 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2* 0,2* 0,3* 0,3* 0,3 Tabela 2.3.4.(3): Maksimalne 1-urne koncentracije ozona (µg/m3) v letu 2010 (prekoračena opozorilna vrednost je označena rdeče) Merilno mesto/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Krvavec 108* 118 142 161 160 186 187 151 120* 104* 97 96 Iskrba 98 100 135 158 149 144 145 135 99 95 89 0* Otlica 101 107 133 163 169 156 189 163 128 100 84 80 Ljubljana Bežigrad 76 80 114 139 159 151* 154 127 105* 91 79 62 Maribor center 74* 120 106 133 135 124 126 101 84 80 78 64* Celje 75* 95* 110* 143 158 146 161 145 110 89 77 75 Trbovlje 94 97 120 152 166* 144 164 130 111 86 69* 78* Hrastnik 103 95 119 150 161* 155 172 142 116 93* 76 72* Zagorje 78 82 94 122 152* 139 160 129 97 81 71 70 M. S.-Rakičan 94 177 115* 151 152 159 152 122 104 97 72 79* Nova Gorica 85 90 121 149* 162 166 179 157* 131 99 81 73 Koper 91 93 122 147* 153 174 190 151 129 105* 86 75 Vnajnarje 104 103 127 151 160 150* 175 142 124 103 80 83 Maribor Pohorje 93 130 112 152 145 144 151 114 125 104 83 81 Zavodnje 98 125 117 151 161 158 173 140 111 98* 83 83 Velenje 97 102 115 151 168 155 169 140 112 98 86 82 Kovk 93 100 114 159* 170 156 172 139 117 98 80 79 Sveti Mohor 81 92 101* 118 133* 138* 155* 132* 109 91 73 75 183 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela. 2.3.4.(4): Število prekoračitev urne opozorilne koncentracije ozona 180 µg/m3 v letu 2010 Merilno mesto/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Krvavec 0* 0 0 0 0 3 11 0 0* 0* 0 0 Iskrba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* Otlica 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 Ljubljana Bežigrad 0 0 0 0 0 0* 0 0 0* 0 0 0 Maribor center 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* Celje 0* 0* 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Trbovlje 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0* 0* Hrastnik 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0* 0 0* Zagorje 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 M-.S.-Rakičan 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0* Nova Gorica 0 0 0 0* 0 0 0 0* 0 0 0 0 Koper 0 0 0 0* 0 0 2 0 0 0* 0 0 Vnajnarje 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 Maribor Pohorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zavodnje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 Velenje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kovk 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 Sveti Mohor 0 0 0* 0 0* 0* 0* 0* 0 0 0 0 Tabela 2.3.4.(5): Število prekoračitev 8-urne ciljne koncentracije ozona 120 µg/m3 v letu 2010 Merilno mesto/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Krvavec 0* 0 2 16 11 22 22 9 0* 0* 0 0 Iskrba 0 0 2 9 8 7 10 0 0 0 0 0* Otlica 0* 0 3 10 7 10 21 6* 0 0 0 0 Ljubljana Bežigrad 0 0 0 3 4 3* 11 0 0* 0 0 0 Maribor center 0* 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 Celje 0* 0* 0* 1 6 4 11 0 0 0 0 0 Trbovlje 0 0 0 3 5* 4 10 0 0 0 0* 0 Hrastnik 0 0 0 5 5* 7 14 1 0* 0* 0 0* Zagorje 0 0 0 0 3* 1 8 0 0 0 0 0 M. S.-Rakičan 0 2 0 5 5 2 9 0 0 0 0 0* Nova Gorica 0 0 0 2* 5 13 19 4* 0 0 0 0 Koper 0 0 0 7 8 13 19 9 0 0* 0 0 Vnajnarje 0 0 2 8 7 8* 18 8 0 0 0 0 Maribor Pohorje 0 0 0 4 7 3 11 0 0 0 0 0 Zavodnje 0 0 0 5 7 8 20 3 0 0* 0 0 Velenje 0 0 0 6 6 7 14 1 0 0 0 0 Kovk 0 0 0 11 7 8 19 2 0 0 0 0 Sveti Mohor 0 0 0 0 2* 3* 8* 0* 0 0 0 0 184 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 2.3.4.(6): Povprečne letne vrednosti koncentracij ozona (prekoračena ciljna vrednost za zašćito materialov je označena rdeče) Merilno mesto 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Krvavec 89 83 83 89 99 98 100 99 99 98 96 103 95 98 100 96 95 96 97 Iskrba / / / / / / / / 61 58 53 60 54 56 60 54 50 53 55 Otlica / / / / / / / / / / / / / / 95 88 82 83 83 Ljubljana Bež. 40 38 34 27 36 40 40 36 42 44 41 48 42 44 45 42 42 40 41 Maribor center / / / / / / / / 36 33 37 44 34 35 39 37 37 39 40 Celje / / / / / / / / 41 44 46 50 38 43 45 42 41 39 42 Trbovlje / / / / / / / / 37 / 40 48 35 37 41 38 33 40 42 Hrastnik / / / / / / / / 46 37 46 52 43 35 50 44 41 42 48 Zagorje / / / / / / / / / / 34 41 32 44 39 36 30 30 36 M.S. - Rakičan / / / / / / / / 46 54 52 58 48 50 50 47 45 45 51 Nova Gorica / / / / / / / / / / 45 58 47 48 50 47 43 44 46 Koper / / / / / / / / / / / / / / 74 66 67 69 68 Zavodnje 79 73 73 71 66 72 72 64 58 75 66 78 64 75 76 71 65 72 73 Velenje / / / / / / / / 38 40 54 55 43 46 54 51 42 49 51 Kovk 70 68 69 75 69 68 61 70 76 71 65 78 69 72 72 67 61 68 71 Sveti Mohor / / / / / / / / / / / / 57 68 66 64 59 54 54 Vnajnarje / / / / / / / / 77 63 67 73 67 68 76 70 60 74 73 Maribor Pohorje / / / / / / / / 86 / / 88 76 79 82 76 74 74 71 Tabela 2.3.5.1.(2): Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 (µg/m 3) v letu 2010 Merilno mesto/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bež. 54 49 34 24 17 20 22 17 18 31 26 44 Ljubljana BF 56 43 29 23 15 15 20 15 15 24 24 41 Ljubljana center 224 127 68* 58 35 48 50 41 55 64 62 128 Maribor center 57 51 34 33 21 20 24 20 21 36 32 41 Kranj 60 53 32 31 17 18 21 14 18 30 27 44 Novo mesto 54 52 32 23 15 17 20 17 18 36 34 61 Celje 56 49 38 30 17 20 22 18 20 35 31 50 Trbovlje 54 48 40 31 20 20 23 19 20 40 32 55 Zagorje 61 56 48 27 19 22 24 22 26 39 37 57 Hrastnik 46 39 34 23 16 18 21 17 17 28 27 38 M-. S.-Rakičan 57 55 31 21 16 20 21 17 18 32 32 41 Nova Gorica 35 36 36 27 22 / 23 22 17 26 33 36 Koper 32 29 38 22 18 21 25 20 20 29 24 22 Žerjav 64 44 25 19 15 17 19 14 13 26 31 27 Iskrba 27 17 18 14 12 12 15 12 11 16 9 11 Morsko 27 26 31 17 13 15 18 14 9 16 19 24 Gorenje Polje 26 25 36 18 13 16 17 13 11 17 24 24 Maribor Tabor 47 44 29 27 23 25 29 23 24 35 22 30 Vnajnarje 53 48* 30* 32* 26* 31* 50 39 36* 39 30 57 Pesje 63 71 43 41 68 31 35 28 39 44 40 70 Škale 75 71 42 39 34 58 38 33 46 53 39 94 Prapretno 84 70 45 46 37 53 56 37 40 53 51 103 185 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 2.3.5.1.(3): Prekoračitve mejne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m 3) v letu 2010 Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bež. 13 12 3 0 0 0 0 0 0 2 0 13 Ljubljana BF 14 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 Ljubljana center 17 20 3* 5 0 0 0 0 1 6 5 17 Maribor center 19 14 3 0 0 0 0 0 0 2 1 8 Kranj 17 10 3 0 0 0 0 0 0 1 0 6 Novo mesto 20 13 2 0 0 0 0 0 0 3 3 19 Celje 17 14 5 2 0 0 0 0 0 5 1 14 Trbovlje 16 13 7 0 0 0 0 0 0 8 3 17 Zagorje 18 14 10 0 0 0 0 0 0 7 2 17 Hrastnik 13 7 3 0 0 0 0 0 0 0 1 6 M. S.-Rakičan 18 15 3 0 0 0 0 0 0 4 3 9 Nova Gorica 1 4 8 0 0 / 0* 0 0 0 6 6 Koper 4 2 6 0 0 0 0* 0 0 3 0 0 Žerjav 19 6 1 0 0 0 0 0 0 1 2 0 Iskrba 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Morsko 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 1 0 Gorenje Polje 0 0 8 0 0 0 0 0 0 0 3 2 Maribor Tabor 14 11 0 0 0 1 0 0 1 4 ** ** Vnajnarje 1 0* 0* 0* 0* 0* 0 0 0* 0 0 1 Pesje 4 3 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 Škale 5 3 0 0 0 1 0 0 0 1 0 2 Prapretno 13 8 0 0 0 1 3 0 0 1 1 2 ** prestavitev merilnega mesta Tabor na lokacijo Maribor VP Tabela 2.3.5.1.(4): Povprečne letne vrednosti koncentracij delcev PM10 (µg/m 3) z upoštevanim korekcijskim faktorjem (prekoračena mejna letna vrednost je označena rdeče) Merilno mesto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Ljubljana Bež. / / / 43 42 46 41 37 33 32 30 29 30 Ljubljana BF / / / / / / / / / / / 26 27 Ljubljana center / / / / / / / / / / 44 48 42 Maribor center / / / 48 50 58 48 43 43 40 34 30 33 Kranj / / / / / / / / / / / / 32 Novo mesto / / / / / / / / / / / / 31 Celje 42 47 46 45 46 53 41 43 35 32 30 31 32 Trbovlje 52 59 61 50 47 52 40 55 40 37 38 33 34 Zagorje 47 51 44 52 46 41 44 36 36 Hrastnik / / / / / / / / / / / / 27 M. S.-Rakičan / / / / 40 43 32 37 34 30 30 29 30 Nova Gorica / / / / 39 37 35 34 32 33 31 28 29 Koper / / / / / / / / 31 29 25 23 25 Žerjav / / / / / / / / / / / / 26 Iskrba / / / / / / / 16 16 15 16 16 14 Morsko / / / / / / / / / 23 22 20 19 Gorenje Polje / / / / / / / / / 24 26 23 20 EIS-Celje* 62 53 64 / / 51 40 45 / / / / / Maribor Tabor / / / / 40 42 38 43 47 40 35 30 31 Vnajnarje / / / / / / / / 26 22 / 23 20 Pesje / / / / / 31 25 27 28 21 20 22 22 Škale / / / / / 27 23 23 26 24 22 24 23 Prapretno / / / / / / 30 28 34 33 29 31 29 186 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 2.3.5.1.(5): Število prekoračitev mejne (dopustne pred letom 2005) dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m 3) z upoštevanim korekcijskim faktorjem (prekoračena dovoljena letna vsota je označena rdeče) Merilno mesto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Ljubljana Bež. / / / / 36 64 71 70 47 46 36 30 43 Ljubljana BF / / / / / / / / / / / 25 32 Ljubljana center / / / / / / / / / / 101 112 74 Maribor center / / / / 66 129 102 101 108 91 54 35 47 Kranj / / / / / / / / / / / / 37 Novo mesto / / / / / / / / / / / / 60 Celje 43 34 41 58 100 62 97 59 48 37 42 58 Trbovlje 58 80 77 40 52 88 48 157 86 81 72 48 64 Zagorje / / / / 48 79 82 143 106 99 109 56 68 Hrastnik / / / / 30 M. S.-Rakičan / / / / 33 58 19 65 54 37 42 30 52 Nova Gorica / / / / 24 18 33 37 47 40 33 24 25 Koper / / / / / / / / 40 19 11 2 15 Žerjav / / / / / / / / / / / / 29 Iskrba / / / / / / / 5 5 0 0 5 5 Morsko / / / / / / / / / 18 16 14 5 Gorenje Polje / / / / / / / / / 16 24 16 13 EIS-Celje* / / / / / / 61 89 92 / / / / Maribor Tabor / / / / 38 42 51 111 132 94 52 24 38 Vnajnarje / / / / / / / / 20 10 / 7 2 Pesje / / / / / 17 11 23 24 14 9 12 10 Škale / / / / / 4 8 15 19 11 12 13 12 Prapretno / / / / / / 19 15 33 36 25 20 29 Tabela 2.3.5.2.(2): Povprečne mesečne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m 3) v letu 2010 Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Leto Ljubljana BF 49 38 24 18 10 11 17 10 10 19 19 36 49 Maribor center 51 41 24 25 13 12 17 13 14 25 23 34 51 Maribort VP 50 37 21 22 12 9 15 10 12 22 20 30 50 Iskrba 24 13 14 12 8 10 11 10 8 12 7 10 24 Tabela 2.3.6.1.(2): Povprečne mesečne koncentracije težkih kovin v delcih PM10 (ng/m 3) v letu 2010 Arzen Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 1,0 0,85 0,52 0,35 0,26 0,29 0,45 0,34 0,34 0,34 0,42 0,47 Maribor center 1,3 1,3 0,62 0,60 0,39 0,54 0,82 0,71 0,89 0,89 0,81 0,68 Iskrba 0,80 0,47 0,30 0,35 <0,18 0,29 0,42 0,22 0,24 0,38 <0,18 0,20 Kadmij Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 0,51 0,51 0,30 0,21 0,10 0,09 0,13 0,11 0,20 0,20 0,31 0,38 Maribor center 0,86 0,71 0,24 0,22 0,11 0,11 0,14 0,12 0,19 0,19 0,45 0,32 Iskrba 0,22 0,14 0,12 0,14 0,05 0,09 0,18 0,07 0,10 0,14 0,07 0,06 Nikelj Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 6,7 8,6 5,1 2,5 1,9 2,5 3,9 4,0 3,4 3,4 6,2 5,0 Maribor center 3,9 3,1 2,6 2,5 2,5 2,6 2,6 4,4 2,5 2,5 4,1 2,8 Iskrba 2,0 1,3 1,6 2,2 1,5 2,1 1,5 2,2 1,2 1,3 3,2 1,3 Svinec Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 13,0 12,3 8,3 6,9 3,8 4,7 4,4 4,6 8,0 8,0 12,0 10,9 Maribor center 19,8 16,2 9,8 10,5 6,5 7,0 9,0 8,1 9,6 9,6 17,0 11,6 Iskrba 6,1 3,9 5,5 3,5 1,9 2,4 3,1 2,1 2,6 4,1 1,9 2,1 Opomba: Rezultati, ki vsebujejo znak < so pod mejo kvantifikacije, ki jo je podal laboratorij. 187 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 2.3.6.1.(6): Povprečne mesečne koncentracije PAH v delcih PM10 v ng/m 3 v letu 2010 Benzo(a)antracen Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 2,6 2,2 0,45 0,20 0,09 0,05 <0,04 0,06 0,11 0,11 1,0 4,0 Maribor center 3,2 2,1 0,62 0,26 0,14 0,08 0,07 0,10 0,19 0,19 1,1 2,7 Iskrba 0,52 0,34 0,14 0,07 0,05 <0,04 <0,04 <0,04 <0,04 0,09 0,11 0,43 Benzofluoranteni Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 6,2 5,3 2,1 0,96 0,49 0,26 0,21 0,30 0,57 0,57 3,1 8,6 Maribor center 6,9 5,6 2,3 1,1 0,50 0,33 0,27 0,31 0,69 0,69 3,4 6,5 Iskrba 2,2 1,5 0,75 0,36 0,20 0,15 0,15 <0,09 0,16 0,54 0,61 1,7 Benzo(a)piren Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 2,8 2,4 0,68 0,28 0,13 0,05 0,06 0,08 0,22 0,22 1,4 4,4 Maribor center 3,2 2,2 0,85 0,35 0,16 0,10 0,07 0,12 0,30 0,30 1,5 2,9 Iskrba 0,77 0,52 0,23 0,09 0,05 <0,04 <0,04 <0,04 0,07 0,19 0,21 0,63 Indeno(123-cd)piren Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 3,8 3,2 1,1 0,49 0,17 0,08 0,06 0,09 0,26 0,26 1,6 4,0 Maribor center 4,2 2,9 1,1 0,58 0,25 0,10 0,12 0,24 0,36 0,36 1,6 2,8 Iskrba 1,3 0,84 0,40 0,19 0,06 <0,04 <0,04 <0,04 0,09 0,25 0,34 0,85 Dibenzo(ah)antracen Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 0,36 0,35 0,17 0,14 0,05 0,05 <0,04 <0,04 0,08 0,08 0,23 0,50 Maribor center 0,50 0,37 0,24 0,12 <0,04 <0,04 0,05 0,05 0,07 0,07 0,24 0,42 Iskrba 0,14 0,09 0,07 <0,04 <0,04 <0,04 <0,04 <0,04 0,04 0,06 0,06 0,13 Opomba: Rezultati, ki vsebujejo znak <, so pod mejo kvantifikacije, ki jo je podal laboratorij Tabela 2.3.6.2.(2): Povprečne mesečne koncentracije težkih kovin (ng/m3) v delcih PM2.5 v letu 2010 Arzen Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 0,83 0,74 0,43 0,35 0,24 0,25 0,43 0,32 0,30 0,46 0,32 0,43 Maribor center 1,0 1,1 0,54 0,47 0,25 0,42 0,58 0,61 0,73 0,79 0,56 0,60 Maribor VP 0,99 0,96 0,54 0,44 0,26 0,43 0,62 0,61 0,55 0,55 0,58 0,74 Iskrba 0,74 0,48 0,34 0,29 0,19 0,30 0,38 0,25 0,26 0,36 <0,18 0,27 Kadmij Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 0,45 0,46 0,26 0,20 0,09 0,08 0,11 0,14 0,18 0,27 0,26 0,35 Maribor center 0,79 0,45 0,25 0,21 0,09 0,08 0,10 0,11 0,17 0,28 0,40 0,30 Maribor VP 0,55 0,53 0,23 0,21 0,08 0,08 0,12 0,11 0,20 0,20 0,32 0,28 Iskrba 0,22 0,15 0,13 0,12 0,05 0,06 0,06 0,06 0,09 0,12 0,06 0,06 Nikelj Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 4,4 5,3 3,4 3,4 2,1 1,5 2,8 2,7 2,5 3,7 3,6 4,7 Maribor center 2,2 1,8 2,3 1,9 1,2 1,6 1,2 1,9 1,3 1,2 1,4 1,6 Maribor VP 2,2 1,5 1,2 1,7 1,4 2,1 2,3 1,4 1,3 1,3 1,1 1,7 Iskrba 1,7 2,0 1,6 1,4 1,9 1,8 1,5 2,0 1,3 1,2 1,4 3,7 Svinec Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 11,2 11,4 7,7 7,5 3,8 4,2 3,4 4,6 6,5 8,8 10,4 10,1 Maribor center 17,6 13,1 8,5 9,2 5,1 5,4 6,8 7,1 8,1 13,3 15,4 10,6 Maribor VP 15,3 11,5 7,5 6,8 4,2 4,9 6,6 6,1 8,8 8,8 10,9 9,2 Iskrba 5,8 4,0 3,7 3,0 1,9 2,2 2,9 1,8 2,4 3,9 1,9 2,1 Opomba: Rezultati, ki vsebujejo znak < so pod mejo kvantifikacije, ki jo je podal laboratorij. 188 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 2.3.6.2.(4): Povprečne mesečne koncentracije ionov (µg/m3) v delcih PM2.5 v letu 2010 Nitrat Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 5,6 4,0 3,3 1,8 0,46 0,15 0,14 0,14 0,26 1,6 1,8 4,2 Maribor center 9,3 6,5 3,0 1,7 0,42 0,18 0,13 0,14 0,55 3,39 2,49 5,19 Maribor VP 7,8 5,2 2,6 1,7 0,34 0,18 0,12 0,12 0,39 0,39 2,0 4,8 Iskrba 0,29 0,24 1,1 0,62 0,14 0,09 0,09 0,08 0,07 0,55 0,18 0,69 Sulfat Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 6,3 4,8 2,7 2,5 2,2 1,9 2,8 1,7 1,7 2,5 1,4 1,9 Maribor center 5,6 5,4 2,2 2,6 1,7 1,9 2,5 1,6 2,0 2,8 1,5 2,4 Maribor VP 6,4 5,8 2,5 2,8 1,8 2,5 2,6 1,7 2,0 2,0 1,5 2,4 Iskrba 5,3 3,8 2,4 2,6 2,4 2,2 3,3 2,3 2,3 2,8 1,2 1,3 Klorid Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 0,19 0,18 0,04 0,05 <0,03 0,03 <0,03 0,03 0,03 0,04 0,19 0,26 Maribor center 0,38 0,27 0,18 0,06 0,03 <0,03 <0,03 <0,03 0,05 0,13 0,16 0,33 Maribor VP 0,17 0,12 0,06 0,04 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 0,04 0,04 0,07 0,19 Iskrba <0,03 <0,03 <0,03 0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 0,03 Natrij Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 0,12 0,08 0,09 0,10 0,07 0,05 0,04 0,04 0,07 0,05 0,05 0,07 Maribor center 0,05 0,11 0,04 0,05 0,03 0,03 0,04 0,02 0,04 0,03 0,04 0,05 Maribor VP 0,09 0,10 0,07 0,06 0,04 0,04 0,03 0,04 0,04 0,04 0,04 0,07 Iskrba 0,04 0,05 0,09 0,05 0,05 0,03 0,04 0,04 0,03 0,03 0,04 0,03 Amonij Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 3,9 3,0 2,1 1,3 0,89 0,90 1,16 0,64 0,66 1,3 1,1 1,8 Maribor center 4,9 3,9 1,8 1,4 0,74 0,72 1,07 0,67 0,82 1,97 1,15 2,19 Maribor VP 4,6 3,6 1,7 1,5 0,75 0,80 1,1 0,70 0,81 0,81 1,0 2,1 Iskrba 1,9 1,4 1,3 1,2 0,94 0,82 1,3 0,93 0,85 1,2 0,42 0,60 Kalij Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 0,57 0,40 0,21 0,14 0,09 0,08 0,09 0,06 0,09 0,22 0,20 0,48 Maribor center 0,63 0,46 0,19 0,13 0,07 0,07 0,08 0,07 0,13 0,25 0,23 0,45 Maribor VP 0,60 0,47 0,19 0,14 0,07 0,07 0,10 0,07 0,10 0,10 0,23 0,44 Iskrba 0,28 0,19 0,14 0,09 0,07 0,06 0,10 0,07 0,08 0,15 0,09 0,17 Magnezij Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 0,03 0,04 0,03 0,05 0,03 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 Maribor center 0,15 0,13 0,08 0,06 0,04 0,03 0,03 0,04 0,05 0,05 0,05 0,10 Maribor VP 0,04 0,07 0,06 0,05 0,02 0,03 0,03 0,02 0,03 0,03 0,04 0,04 Iskrba 0,02 0,02 0,02 0,02 0,01 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,01 0,01 Kalcij Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 0,09 0,07 0,10 0,42 0,14 0,10 0,11 0,09 0,11 0,11 0,07 0,07 Maribor center 0,11 0,13 0,08 0,09 0,10 0,10 0,08 0,08 0,08 0,11 0,10 0,08 Maribor VP 0,12 0,07 0,07 0,07 0,07 0,09 0,07 0,08 0,09 0,09 0,09 0,07 Iskrba 0,07 0,05 0,06 0,06 0,06 0,09 0,08 0,08 0,08 0,07 0,06 0,06 Opomba: Rezultati, ki vsebujejo znak < so pod mejo kvantifikacije, ki jo je podal laboratorij. 189 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 2.3.6.2.(6): Povprečne mesečne koncentracije EC/OC (µg/m3) v delcih PM2.5 v letu 2010 EC Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 2,6 3,1 1,5 1,3 0,7 0,7 0,8 0,9 1,1 1,7 2,0 3,9 Maribor center 3,0 3,3 2,0 1,6 1,5 1,4 1,4 1,8 2,0 2,7 3,2 3,0 Maribor VP 2,2 2,1 1,1 0,84 0,55 0,51 0,49 0,58 0,79 0,79 1,7 1,9 Iskrba 1,0 0,55 0,50 0,31 0,20 0,19 0,23 0,22 0,21 0,35 0,29 0,49 OC Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana BF 12,9 11,3 5,7 4,9 3,3 3,5 4,2 3,2 3,0 5,8 5,5 12,2 Maribor center 14,4 11,0 6,3 4,7 3,5 3,6 4,6 3,5 3,5 6,6 6,5 9,8 Maribor VP 13,8 10,5 5,7 4,5 3,3 3,3 4,4 3,2 3,2 3,2 6,1 9,6 Iskrba 6,6 3,9 3,1 3,2 2,6 3,5 3,5 2,8 2,2 3,3 2,4 3,5 Tabela 2.3.7.(2): Povprečne mesečne koncentracije benzena (µg/m3) v letu 2010 Merilno mesto/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bež. 4,0 4,0 1,6 0,9 0,5 0,4 0,4 0,4 0,8 1,5 1,8 4,5 Ljubljana center 5,5 5,3 3,7 3,2 2,9 2,8 2,7 2,8 3,2 3,8 3,9 5,6 Maribor center 3,9 3,5 1,8 1,2 0,8 0,8 0,7 0,8 1,1 1,9 2,3 3,4 Tabela 2.3.9.(2): Povprečne mesečne koncentracije za žveplo, dušik in druge anorganske ione v zraku na Iskrbi za leto 2010 Koncentracija elementa (µg/m3) Mesec SO42--S SO2-S HNO3+NO3-N NH3+NH4 +-N Cl- Ca2+ Mg2+ Na+ K+ Jan 1.39 1.98 0.286 1.07 0.034 0.058 0.015 0.052 0.225 Feb 1.07 1.23 0.218 0.885 0.111 0.045 0.019 0.120 0.160 Mar 0.726 0.504 0.379 0.975 0.097 0.131 0.036 0.168 0.140 Apr 0.770 0.284 0.333 1.21 0.030 0.182 0.045 0.091 0.108 Maj 0.714 0.307 0.153 0.884 0.029 0.134 0.032 0.091 0.099 Jun 0.683 0.662 0.138 0.987 0.009 0.278 0.063 0.069 0.096 Jul 0.905 0.410 0.154 1.29 0.007 0.301 0.098 0.061 0.098 Avg 0.701 0.551 0.188 0.942 0.032 0.177 0.062 0.097 0.100 Sep 0.674 0.427 0.106 0.757 0.037 0.080 0.028 0.068 0.108 Okt 0.817 0.439 0.248 0.966 0.041 0.078 0.027 0.082 0.157 Nov 0.384 0.314 0.172 0.463 0.077 0.061 0.021 0.115 0.110 Dec - - - - - - - - - Opomba: zaradi težav z zajemom zunanjega zraka podatki za mesec december 2010 niso uporabni. Tabela 7.3.1.2.(2): Mesečne depozicije nekaterih težkih kovin na Iskrbi za obdobje vzorčenja od 04.01.2010 do 03.01.2011 Depozicija onesnaževala (µg/m2) Količina padavin Mesec As Cd Cr Cu Ni Pb Zn (mm) Jan 8,87 2,44 17,8 19,2 17,9 40,2 118 101 Feb 6,55 2,85 19,7 26,3 19,7 51,3 117 115 Mar 8,22 3,68 12,8 32,8 14,6 63,2 288 68,4 Apr 7,27 2,18 16,2 52,6 17,7 45,8 235 86,8 Maj 6,76 2,11 20,3 68,0 20,3 56,8 300 119 Jun 9,42 2,79 29,5 191 29,7 84,2 308 172 Jul 9,45 2,37 15,4 95,4 20,9 59,6 249 83,2 Avg 9,44 3,82 20,1 52,7 25,0 36,6 139 116 Sep* 11,4 2,27 34,1 72,8 34,1 92,5 343 207 Okt 22,3 3,51 19,8 94,2 39,2 117 419 120 Nov 10,3 2,86 28,1 44,0 33,1 52,3 144 171 Dec 13,6 2,66 30,2 44,8 30,2 75,5 231 180 * v septembru 2010 zaradi izjemnih razmer nismo uspeli zajeti celotne količine padavin 190 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Tabela 7.3.1.2.(3): Mesečne depozicije celokupnega Hg na Iskrbi za obdobje vzorčenja od 8.12.2009 do 27.12.2010 Mesec Depozicija celokupnega Hg (µg/m2) Količina padavin mm Jan 0,689 186 Feb 0,483 108 Mar 0,493 102 Apr 0,176 25 Maj 0,596 130 Jun 0,770 180 Jul 0,926 130 Avg 0,302 175 Sep 1,688 406 Okt 0,465 167 Nov 0,580 238 Dec 0,295 71 Tabela 7.3.1.2(5): Celotne depozicije nekaterih PAH za obdobje vzorčenja od 04.01.2010 do 03.01.2011 Depozicije nekaterih PAH (µg/m2) Količina padavine Mesec Benzo(a)antracen Benzo(a)piren Benzo(b,j,k) fluoranten Dibenz(ah)antracen Indeno(123- cd)piren (mm) Jan 1,59 2,24 7,33 0,572 4,46 102 Feb 1,35 1,38 5,54 0,546 3,10 114 Mar 0,688 0,772 3,95 0,579 1,82 53 Apr 0,500 0,596 3,00 0,729 1,01 80 Maj 0,334 0,334 1,53 0,494 0,498 111 Jun 0,221 0,280 1,03 0,268 0,413 180 Jul 0,179 0,365 1,52 0,323 0,320 86 Avg 0,108 0,144 0,409 0,187 0,275 119 Sep 0,283 0,369 1,55 0,261 0,570 159 Okt 1,15 1,41 5,49 0,526 1,45 115 Nov 0,905 0,809 4,05 0,531 1,72 176 Dec 1,66 1,59 7,88 0,721 3,19 173 Jan 8,97 10,3 43,3 5,74 18,8 1469 * v septembru 2010 zaradi izjemnih razmer nismo uspeli zajeti celotne količine padavin 191 Slike ni mogoče prikazati. Morda računalnik nima dovolj spomina, da bi lahko odprl sliko, ali pa je slika poškodovana. Znova zaženite računalnik in nato znova odprite datoteko. Če se bo še vedno prikazal rdeč x, boste morda morali izbrisati sliko in jo nato znova vstaviti. Kakšen zrak bomo dihali v prihodnosti?