XX. Leto
Klasenffurt (Celovec)* dne 21. februarja 1940
St. 8.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: ..KOROŠKI SLOVENEC" I	LlSt Z3. DOHtlkO,	I Izhaja vsako sredo. - Posamezna številka 10 Rpf.
Klagenfurt, Hubert-Kiausner-Ring 26 - Tel. 13-02	I	*	#	7	| Stane četrtletno: 1 M — 01^ \ celoletno: 4 SRH — Gìfit
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:	I ^OSpO(13.TSt.VO IH pfOSVCtO I Za Jugoslavijo četrtletno : Din. 25 ; celoletno: Din. 100
Genetalfeldmatšal G ò r i n g :
»Treba je izrabiti vsak hektar zemlje !“
Minuli četrtek je govoril generalfeld-maršal Hermann G ò r i n g kmetijstvu o njegovih nalogah za predstoječo vigred. Uvodno je navajal velike uspehe, ki jih je doseglo kmetijstvo pod vodstvom narodnega socializma od leta 1933, in našel primerne besede in pohvalo za delo in trud, ki ga terja kmetijski stan od gospodarja in gospodinje. V nadaljnem je izvajal sledeče glavne misli:
»Soseščina naj priskoči na pomoč!“
Stotisoči kmetje in delavci so ob vojnem izbruhu hiteli pod zastavo in doma preostalim ostaja dvakratno in trikratno delo. Mnoga žena mora nadomestiti gospodarja in posla hkrati. Naj gospodinje vzdržijo! Ni možno, da bi se vrnili vsi možje k svojemu poklicnemu delu. Kmetija pa kljubtemu ne sme propadati in mora proizvajati vse, kar je potrebno za prehrano. Pri težavah naj priskoči soseščina na pomoč, njeno organizacijo naj oskrbijo kmečki vodje in župani. V sili naj nihče ne misli samo na svoje posestvo, marveč naj pomaga sosedi, ki je sama. Tudi mladina se more mobilizirati za nujno delo.
»Trajna proizvodnja je važna!“ Res
so pripravljene zaloge žita, masti in mesa. ki naj zajamčijo ljudsko prehrano v vojni. A samo na zaloge se ne smemo zanašati, ker bi se tako zanašanje lahko nekega dne maščevalo. Važnejša od zalog v skladiščih in silosih je stalna proizvodnja, najvažnejši sta setev in žetev. Iz zemlje je treba dvieniti vse, kar je v njej sil in to s skrajnimi sredstvi. To je najvažnejša naloga kmetijstva.
»Več moramo pridelati!*1 Država je storila svoje, da se proizvodnja dvigne čim najvišje. Stavila je na razpolago delovne moči, odpustila je iz vojaške službe strokovnjake in delovodje, omogočila vprego ter pripravila semensko blago in gnojila. To je njen poziv, naj se več pridela. Treba je izrabiti vsak hektar zemlje in iz zemlje pridobivati najvišje pridelke. Kdor danes opušča polje, greši nad nemškim narodom. Najvažnejše je pridelovanje oljnatih rastlin. Sicer imamo v skladiščih olia in margarine še za dve leti, a gledati moramo v bodočnost. Najmanj 200.000 ha mora biti letos namenjenih samo oljnatim sadežem. Vsaka kmetija mora v vojnem času pridelati vsaj desetinko o-kopavin več kakor v minulem letu. Posebno opozarjam na saditev zgodnjega krompirja.
»Več mleka!" Z II. marcem se bo mleko, ki ga kmetje oddajajo mlekarnam, plačevalo po 2 pfeniga dražje za liter. Cena sirovega masla se dvigne za 40 pf pri kg. Cena posnetega mleka in slabšega sira pa ostane neizpremeniena. Višje cene naj pospešijo proizvodnjo mleka in sirovega masla. Za to je treba več in boljše krme, za kar je spet treba boljšega gnojenja, gnojenih travnikov in pašnikov. Posebno važno je. da se dvigne proizvodnja vmesnih sadežev. Rjer smo doslej dobili samo en pridelek v letu, moramo doseči vsaj tri v dveh letih. Višje izdatke bo krila višja cena mleka in masla. Tudi velike kmetiie.se morajo posvetiti mlekarstvu in nahajale se bodo pod posebnim nadzorstvom. Danes nam je najprej potrebna mast in potem šele meso. Meso naj nam daje v prvi vrsti svinia.
»Štedimo!“ Z mlekom, ki ga pridelamo doma, je treba štediti. Čim mani se bo mleka porabilo doma. tem bolj
bomo vobče imeli na razpolago masti. Dvig mlečne cene ne sme biti nikako darilo. Kmetje in posli porabijo sami doslej letno 3 milijarde litrov mleka, približno ista količina mleka j,e namenjena reji telet. Mleko pa je važno za pridobivanje surovega masla. Vsaka milijarda litrov mleka da 40.000 ton masla. Letno smo uvažali do 90.000 ton masla. Če torej v domačem konzumu in pri reji telet prištedimo dve milijardi mleka, masla ne bo več primanjkovalo. In ti dve milijardi moramo prištediti, če naj je podvig mlečne cene upravičen. Kmetijstvo naj dokaže, v koliko je bilo umestno, da smo dvignili ceno. Kdor ima svoj vrt in se lahko založi s svojim krompirjem, sadjem in zelenjadjo, naj misli na to, da moramo biti z mastjo ravno tako oskrbljeni kakor z žitom. Kdor bi menil, da sme od dveh krav eno zaklati, greši nad narodom in je goljuf.
»Poziv konzumentom!" Konzumenti morajo dvig mlečne cene pravilno razumeti. Kdor je premožen, naj plačuje za surovo maslo več. Kdor je manj premožen ali ubog, naj si dokupuje cenejše margarine. Vsak naj preudari sam, ali bo kupoval več masla ali več margarine. Življenje torej ni dražje. Vlada pri tem nikakor ni nesocialna. Nihče si ne more kupiti več masti, kakor je predvideno na nakaznici. Res si lahko premožni privošči več masla, zanj pa plačuje večC Manj premožni bo kupoval cenejšo margarino. Če si torej ubožnejši lahko kupi cenejšo rastlinsko mast namesto dražjega masla, potem vladni ukrep nikakor ni nesocialen. Le tako se oskrbimo z mastjo za leta in leta in nam je lahko vseeno, kako dolgo traja vojna. Ne bi bilo socialno, če bi porabili vse zaloge in bili končno brez njih. Skozi leto in dan ima vsak državljan zasigurano svojo količino masti in na ta način je socialnost celotne akcije zajamčena.
»Treba gledati v bodočnost!" Socialno je, kar koristi nemškemu ljudstvu v bodočnosti. Kaj bi pomagala stara cena masla, če'bi masla nato primanjkalo? Le kdor misli naprej, more imeti uspeh. Premoga Nemčiji ne manjka. V par dneh smo si priborili vsa ona premogovna skladišča v Gornji Šleziji, katera so nam vzeli z mirovno pogodbo. Premoga je torej dovolj. Težkoče so le s prevozom in te težkoče so posledica položaja.
»Narava je močnejša kakor človek!" Proti ljudem se je lahko boriti. Proti naravi se boriti brez zadostnih sredstev, to je nemogoče. Led, sneg in mraz so višja sila. Nemške železnice imajo truda dovolj v času, če stroji zamrzujejo
in kretnice ©ledenijo, če se transportni vlaki le s težavo premikajo, če so zamrznjene vse vodne poti. Odtod transportne težave. A vse se ukrene, da se težave odstranijo. Treba je potrpljenja. Tudi te težave so prispevek v velikemu bremenu, ki ga danes nosi ves narod in vsak poedinec in v prvi vrsti hrabra vojaščina. Brez potrpljenja ni zmage. V vojni smo in to se pravi, da moramo s težavami računati. Čim odločnejša bo naša volja, da pred nobenimi težavami
ne kapituliramo, tem lepša bo zmaga. Vse, kar je v človeških močeh, bo mobilizirano proti naravni sili.
»Veliki čas — veliki ljudje!" Vsi moramo skrbeti, da najde velika doba velike ljudi. Le kdor se polno zaveda naloge, zasluži, da živi in da je deležen svobode in časti svojega naroda. Cilj in pot poznate, sedaj korakajte! Čim ožje bomo povezani, čim odločnejše bo naše delo, tem prej bomo zmagali. Zmaga je naša! Živel naš Fiihrer!
Trgovska ladja „Altmark“, ki so jo Angleži potopili v norveških vodah.
Zander M.
Nečirsren an^lešKi napad.
V nasprotju z mednarodnim pravom je angleška vojna ladja „Cossak“ v soboto napadla nemško trgovsko ladjo »Altmark", ki se je zatekla v nek norveški fjord ter se nahajala komaj 200 m od obale. Več nemških mornarjev je bilo vjetih, ostali so ranjeni ali mrtvi. Nemški poslanik v Oslu je vložil pri zunanjem ministru Norveške oster protest
Nemško sovjetski gospodarski sporazum.
Nemčija in Rusija sta se 11. t. m. pogodili, da bosta izmenjavali svoje pridelke oziroma izdelke v doslej nedoseženem obsegu. Rusija bo dobavljala Nemčiji surovine, Nemčija uvažala v Rusijo industrijsko blago. Že v prvem letu bodo glasom pogodbe predvidene kvantitete* presegale količine povojnega medsebojnega trgovinskega prometa.
Že leta Ì913 je Nemčija dobavljala tretjino vsega ruskega izvoza. V času od 1931 do 1933 je ruski uvoz v Nemčijo dosegel celo že 40^1 vsega izvoza. Z novim, podrobno izdelanim gospodarskim načrtom se Rusija in Nemčija gospodarsko povežeta v celoto, kakršne zgodovina dosedanjih odnosov ne pozna. Temu primeren je bil odmev novega sporazuma v inozemstvu.
Nova bolgarska vlada.
Ministrski predsednik K j o s e i v a -nov se je minuli teden s svojo vlado umaknil. Kralj je demisijo sprejel in poveril sestavo nove vlade dosedanjemu prosvetnemu ministru F i 1 o v u. Novi ministrski predsednik je po sestavi izjavil, da ostane notranja in zunanja politika nove vlade nespremenjena.
Rusi zmagujejo.
Rusko vojno poročilo od 17. t. m. pravi, da se je sovjetskim četam posrečilo vreči Fince na Karelski ožini nazaj. Pri umiku požigajo Finci vasi in napra-
proti nečuvenemu napadu angleške vojne ladje ter se še pritožil, da norveška vlada nemškega parnika ni zadostno zaščitila. Norveška vlada je protestirala nato v Londonu ter zahtevala poravnavo škode. —-Uradna nemškaporo-č i 1 a dostavljajo, da bodo Angleži ta svoj napad na neoboroženo trgovsko ladjo še drago plačali.
ve. Sovjetske čete zasledujejo sovražnika vzdolž karelske fronte. Inozemstvo izraža bojazen, da ne bi bil ta umik začetek konca Finske. Istočasno je nad 30 ruskih bombnikov preletelo večja finska mesta ter napadlo mesti Abo in Tammerfors. Finci sami smatrajo, da je njihov položaj postal zelo resen.
Indija.
Odnosi med Indijci in angleško vlado niso najboljši. Anglija se boji popuščanja napram svojim kolonijam in do-minijonom, ker je v strahu za strnjenost svojega imperija in bi se njena popustljivost mogla smatrati za slabost. Angleški minister za Indijo, lord Z e t -1 a n d, je nedavno v nekem listu ostro obsodil pretiranost indijskih zahtev in podčrtal, da Anglija teh zahtev ne more odobriti. Gandhi je odgovoril, da so s tem zaprta vrata med Anglijo in Indijo in Indija mora odslej sama odločevati o svoji bodočnosti.
Minuli teden na morju. Nemški poročevalski urad javlja, da je bilo v minulem tednu potopljenih 32 ladij s skupno tonažo 128.174 BRT. Lad je so bile angleške, francoske in nevtralne, ki so bile v službi sovražnikovi. — Na kopnem ni bilo posebnih dogodkov.
Zadeva »Phònix" pred sodnikom. 11 dni je trajal kazenski proces proti bivšim, zločinske goljufije obtoženim funkcionarjem bankrotne življenjske zavarovalnice „Phonix" na Dunaju. Ravnatelj omenjenega zavoda Berliner se je že leta 1936 sodil sam, obtoženca Maksa Bretschneider in Edvarda Hanny je sodnija spoznala kriva objave potvorjenih bilanc in premoženjskih izkazov ter je obsodila prvega na tri in drugega na leto dni zapora. — »Volk.Beob-a c h t e r“ javlja, da je' uvedeno kazensko postopanje še proti svoječasnemu prezidentu ,,Phonixa“ in bivšemu kanclerju Vaugoinu, proti znanemu dr. Stra-felli in ravn. Reininghaus-u.
Nenavadna zima. Iz vseh delov Evrope javljajo o nenavadanem mrazu. V Italiji že 50 let niso imeli takega mraza, celo Španija ima temperaturo pod ničlo, led na zamrzli Donavi v Jugoslaviji so morali vsled nevarnosti poplave na mnogih mestih bombniki razbijati z bombami, v mnogih deželah se čuti pomanjkanje premoga in morajo zapirati šole. V severni Ameriki divjajo snežni meteži in je zmrznilo že nad 60 oseb.
Teden 'sz besedi.
Fiihrer je počastil nemške mornarje, ki so padli ob napadu angleškega „Cos-saka", z velikim vencem, položenim na njihov grob.
Pariški listi so trdili, da pripravlja Nemčija vojaški izpad proti Švedski. Nemški poročevalski urad je ta poročila postavil na laž.
Drž. organizacijski vodja dr. Lev je
praznoval svoj 50. rojstni dan.
V	Bratislavi so otvorili Slovaki vojaško visoko šolo.
Širi se novica, da bo Anglija proglasila v Indiji preki sod.
Minuli teden je zasedal pod dučejevim vodstvom italijanski obrambni svet. V uradnem poročilu je bila nato poudarjena italijanska vojaška pripravljenost.
Anglija je opremila vse svoje trgovske ladje s topovi.
Angleški minister Eden se je mudil v Egiptu in je tam predal kralju Fuadu proglas angleškega kralja Jurija. Namero, da bi nato obiskal Ankaro, je po poročilih listov opustil.
Švedska in Norveška bosta v slučaju, če izgubita dve petini v Anglijo vozečih ladij, ukinili pomorski promet z angleškim otokom — fako so izjavili skandinavski mornariški krogi.
Španija se pogaja z Vatikanom za sklenitev konkordata.
Madžarska vlada je reorganizirala vrhovno vojaško poveljstvo, ki bo odslej v rokah generalnega štaba, dočim bo vojni minister vodil samo se upravne in politične vojaške zadeve.
Amerika je pripravila nove kredite za Kitajsko in Finsko. Za lastno oboroži-tev sta senat in poslanska zbornica odobrila 252 milj. dolarjev.
V	aprilu se sestane v Atenah gospodarski svet Balkanske zveze. Sestanek se mogoče vrši tudi v kakem jugoslovanskem mestu.
O protiangleških demonstracijah v
Beogradu poročajo nemški listi povodom nastopa nekega Angleža na zborovanju jugoslovanskih dobrovoljcev.
Kitajska namerava razpisati visoko posojilo za oborožitev in zopetno gradnjo po vojnih porušenih naprav.
Egiptovski min. predsednik je nedavno izjavil, da Egiptu trenutno ni nujno, da bi priznal sovjetsko Rusijo.
Prijateljska pogodba med Iranom in Japonsko je stopila minuli teden v veljavo.
Gradnja prekopa med Dnjeprom in Bugom lepo napreduje. Nemčiji je veliko na tem, da si zagotovi varen promet z Rusijo.
Švedski kralj Gustav je v nekem govoru izjavil, da je sporočil Finski, naj ne računa s švedsko vojaško pomočjo. Po tej izjavi je torej jasno, da hoče Švedska strogo čuvati svojo nevtralnost.
3} nase àrsane
Starostna zaščita je zapovedana.
S 16. februarjem t. 1. je naslovil F ii h r e r na državnega organizacijskega vodjo dr. L e y a pisanje, v katerem mu zaukazuje, naj izdela osnutek obsežne starostne zaščite, ki naj bo za vse čase spominjala na skupno borbo fronte in domovine za svobodo in neodvisnost Velike Nemčije.
Vprašanje kmetijskih delavcev.
Pomanjkanje poljskih delavcev je v vojnem času posebno občutljivo, ker predstavljajo ravno ti najzdravejše, najmočnejše in najkrepkejše vojake. S poljskimi ujetniki je država temu pomanjkanju sicer nekako odpomogla, a še vedno primanjkuje poslov posebno na manjših posestvih, ker se dovolijo ujetniki le v večjem številu za velike obrate. Zato bodo poskrbeli za pomlad in za poletje spet za večje število inozemskih delavcev. Vrhovno poveljstvo proučuje tudi možnost odpustitve strokovnih poljedelcev. V prvi vrsti pa si bo morala pomagati soseščina sama, kakor je to že vedno bila naša lepa navada.
Ne prenaglimo se pri pogodbah!
Kadar se sklepajo pogodbe o nakupu ali prodaji nepremičnin oz. zemljišč, naglica nikakor ni na mestu. Isto velja, kadar se daje zemljišče ali posestvo v najem. Pogodbeni stranki naj počakata do odobritve pogodbe po pristojni oblasti. Nikar naj-se kupna svota
takoj po pogodbi ne izplača, nikar naj se ne izvdde takojšnja preselitev novega najemnika. Graška sodnija za dedne kmetije se je nedavno bavila s slučajem, ko je prodajalec kupno svoto že sprejel in investiral, nato pa dobil obvestilo, da oblast njegove pogodbe ne odobrava. Sodnija je seve vztrajala na tem, da je bila kupna svota vrnjena in četudi v prodajalčevo škodo.
Strokovna šola za občinske tajnike.
Po predpisih mora imeti vsak občinski tajnik primerno strokovno izobrazbo in so v ta namen predvidene posebne šole. Tako se je na Štajerskem ustanovila posebna „Nemška občinsko-upravna šola“, ki ima svoj sedež v Gradcu in je pristojna za vse občine in občinske zveze štajerske dežele v tem smislu, da jo smejo in morajo obiskati le nastavljena štajerskih občin.
Oskrba z mesom v vojni.
Z ozirom na rezultate zadnjega štetja svinj se bavi z vprašanjem oskrbe z mesom državni tajnik H. Backe v „N.S.-Landpost“. V tem članku pravi, da je po velikem številu svinj oskrba z mesom v letu 1940 dobro zasigurana. Poleg tega obstoja celo možnost, da se spravijo precejšnje količine mesa v rezervna skladišča in bodo tako ob začetku vojne obstoječe rezerve spet dopolnjene. S tem in s povečanjem proizvodnje krompirja in žita je zasigurana tudi oskrba za leto 1941.
Vosti /3 JugosfaDijQ
Jugoslavija in Bolgarija.
V bolgarskem časopisju so jugoslovanski ministri zapisali lepe besede v znamenju jugoslovansko - bolgarskega prijateljstva. Dopisniku sofijskega „U-tro“ je izjavil dr. Maček sledeče: ,,Vsak Jugoslovan iskreno želi sporazuma z Bolgarijo. V sedanjem mednarodnem položaju ni nobena žrtev prevelika, če služi združitvi vseh južnih Slovanov. Politično poenotenje bi imelo za oba naroda tudi blagodejne gospodarske posledice*'. V bolgarski javnosti so besede jugoslovanskih ministrov našle ugoden odmev.
Tri banovine.
Jugoslovanska javnost se živahno bavi z vprašanjem bodoče ureditve države. Enotno je naziranje, naj obstojajo tri velike upravne in kulturne edinice, katerih meje naj se krijejo z jezikovnimi mejami Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dočim je jezikovna meja med Slovenci in Hrvati jasna in nesporna, je Bosna z Hercegovino jezikovno močno pomešana. Hrvati hočejo poleg Vojvodine vse one bosanske in hercegovske kraje,
kjer so Hrvati z muslimani vred v večini. Srbi hočejo muslimane zase. Črnogorci svetujejo, naj postanejo njihove Cetinje sedež Srbske banovine, ker so bile svoječasno branik srbstva.
Proti narodnemu samomoru.
Zagrebški nadškof Stepinac je naprosil vse hrvatske zdravnike, naj zatirajo umetne splave, ki škodujejo rasti hrvat-sk,ega naroda. Zlasti je razširjena bela kuga med Slavonci in Sremci ter v Posavini, kjer pa so najbolj bogati ljudje. Nadškofovo pismo, ki nastopa proti narodnemu samomoru, je vzbudilo med Hrvati veliko pozornost.
Ljubljančani v letu 1939.
Ljubljana je štela koncem leta 1939 87.572 prebivalcev. Hiš ima 6564. Rodilo se je lani 1088 malih meščanov, umrlo pa 863 oseb. Nad 100 Ljubljančanov je doseglo lepo starost nad 80 let, nad 400 pa jih je doseglo vsaj 51. leto. Ljubljančani umirajo ponajveč za starostno oslabelostjo. Razmerno visoko je število samoumorov. Mestni fizikat j,e nadalje ugotovil, da postajajo zime v Ljubljani milejše in da mesto ne pozna naglih vremenskih sprememb. Ko bo izsušeno Barje, bo zginila tudi sitna jutranja in večerna megla.
V sivi vojaški sakoji.
So časi in prilike, ko poveljujoče stoji nad poedincem zapoved, naj zastavi svojo svobodo in če treba svoje življenje. Danes mislimo pri tem na vojake v sivi suknji. A vojni čas samo natrpa in nakopiči, kar velja za vse čase in prilike: za občestvo nad seboj in za svojega bližnjega	j,e v potrebi
treba doprinesti tudi žrtev svojega življenja. S prezirom svojega daruje mati svetu in družini novo življenje, oče rešuje svojega ogroženega otroka z zastavitvijo svojega življenja, zdravnik in duhovnik rešujeta okužene ob lastni ogroženosti, prijatelj proži prijatelju v nevarnosti roko in mu pomore s skrajnimi silami. Prepoln pa je junaštva in samozatajevanja vojni čas.
Vojak — junak, prekrasna inačica slovenskega jezika, glavna oseba neštetih slovenskih narodnih pesmi in povesti. Že uniforma razodeva branitelja rodu in domovine in le predobro se zaveda vsa javnost, da stoji v vojnem času vse veliko in malo življenje v znamenju vojaka, ki pooseblja poedinčevo dolžnost napram višjemu občestvu naroda in države. Resno in veličastno odmevajo skozi tisočletja preproste besede na spomeniku padlih Špartan-cev: Popotnik, ko prideš v Sparto, povej, da smo padli v boju, pokorni postavam svoje dežele! Pokorni do svoje smrti. —
Resno, zapovedovalno je zvenel majorjev opomin ob naboru: Odslej ste vojaki, podvrženi vojaškim postavgm! Sledečo napetost v novopečenem rekrutu je nato razrešila pozivnica. Ob določeni uri je stal rekrut z neobhodnim svojim kovčkom v svojem novem domu, kosami. Še isti dan obleče sivo obleko in nekam radovedno se vojaški novorojenček z buršikozno čepico alpskih lovcev prvič ogleduje v zrcalu. Kaj kmalu se uveljavi čudež uniforme: civilni stan, šola, domovina, družina sto pijo v ozadje, tisti tajinstveni „ti. to-variš!“ prede svojo mreže, poenostavljeni in enousmerjeni novi interesi z. enotnim okolišem in enotnim hišnim redom vplivajo, da oživi že prvi dni reče-nica starih: človek teži v družino. Tokrat v tovariško vojaško družino.
Na tabli kompanijske pisarne blesti Fiihrerjev izrek: Trdo bo in treba bo napeti vse sile in dobro posluhniti, toda vzdržal bo, komur je domovina draga. Res se prve dni rahljajo kosti in vidno čvrstijo mišice — posebno, če pripadajo rekrutu-kanclistu — dostojanstveno prevzame vojak svoje prvo orožje, bajonet — stranska pu^ka bi morali reči po novem, par dni navrh pa stiska v rokah svojo novo družico — puško. Presneto dobro jo mora poznati od nog do glave in prvi čas je dobro izpolnien s teoretičnim in še bolj praktičnim eie-
Podlistek
Ferdinand Goetel:
Srecli stepe,
(6. nadaljevanje.)
„Saprament!“ je zamišljeno dejal oče Sebastijan, ki ga ta pogled ni spravil toliko iz sebe kakor druge, ,,kdo bi bil pričakoval? Ali se pustiš, Stiks?" je hotel nahujskati ubežnika, ker še ni verjel, da je to že resničen konec pasjega srečanja.
Toda namesto da bi se bil vrnil na tako sramotno zapuščeno bojišče, je Stiks zbežal med nogami ujetnikov na oddaljen kraj poleg skladišča.
Zdaj šele je Sabo triumfiral!
,,To sem že vnaprej vedel! Kaj je za Schmerzenreicha takle pes kakor Stiks! Zadavil bi ga bil kakor kunca. Počakajte marsikaj nam bo še pokazal.“
,',I)a, da!“ je prikimal Niklas. „Ne mislim pa, da je to dobro znamenje.“
„Zakaj?“
„No, pomisli! Kaj bo ta nesrečnik počel s svojo strahotno silo?**
Toda najsi bi sodil skušeni Niklas o tem dogodku kakorkoli, dejstvo je ostalo dejstvo ter je imelo posledice. Schmerzenreichovo vedenje se je po tem ponižanju svojega nasprotnika po-
I polnoma spremenilo. Že naslednje ju-! tro je pri zajtrku premikastil dva druga psa, nato pa je, namesto da bi šel pod peč dremat, prehodil ves tabor, ka-žoč zobe na desno in levo.
Popoldne je legel kraj rezervoarja, od koder je bil lep razgled po obširnih stepah. In spet ni zaspal, ampak je le gledal in gledal predse, položivši velikansko glavo med šape. Proti večeru, preden so se oglasili prvi zbori šakalov, je zalajal tako turobno, da so vsi prebivalci v taborišču prišli za trenutek iz svojih koč.
„Kaj se je zgodilo?“ so vpraševali od koče do koče.
,,To je Schmerzenreich!** je šlo naokrog.
„Da, To je Schmerzenreich !“ so ponavljali od ust do ust ter se vračali v koče.
,,Schmerzenreich misli na mater!** so šepetali in poslušali žalostno lajanje.
„Slabo znamenje!** je vztrajal pri svojem Niklas, ko se je kakor po navadi zgodaj odpravil spat.
A niti on niti mnogi drugi to noč niso mogli spati. Čeprav je Schm,er-zenrejch kmalu utihnil, je priklical za seboj tisočeren odmev. Prvi so se o-glasili taborski psi. Potem se je hrušč prenesel v vasi in naselja domačinov. Od tod v samotne koče sredi polja. Od
tod v stepo in na obrežna močvirja, v dalj in v šir in na vse strani, kjerkoli so se razhajali sledovi šakalov.
Do belega dne so vreščali po stepah obsedeni glasovi. Taborišče se je prebudilo kasneje kakor po navadi in treba je bilo trikratnega znamenja, da so se ljudje zbrali in odšli na poljsko delo.
Schmerzenreich se je prvikrat postavil zadaj za ujetniki, ki so bili pripravljeni za odhod, in po vsem videzu razodeval željo, da bi obenem z njimi krenil na polje. Vendarle pa jih je spremil samo do izhoda na stepno cesto. Tu se je ustavil in z očmi zasledoval trumo, dokler ni izginila za vaškimi drevesi. Nato je sedel in ostal na straži prav do i njihove vrnitve.
Iz tega je nastalo majhno nespora-zumljenje, kajti Semjon, vaški župan, je imel ravno takrat neki opravek v taborski kovačnici. Ko je zagledal pri vhodu velikega in neznanega psa, je vrgel vanj grudo ilovice, misleč, da ga bo na ta način preplašil. Mračni na-potež, pa se ni premaknil, dasi ga je bil zadel ravno v glavo. Ker vrhu tega ni ne zarenčal ne zacvilil, je župan mislil, da bo šlo tudi tako, in je mirno nadaljeval pot v tabor. Kako pa se je prestrašil, ko je nenadoma začutil, da ga je od zadaj nekaj zgrabilo za meča. Ozrl se je in zagledal tik za seboj ne-
prijazno in nepričakovano veliko žrelo ter par mežikajočih oči z neprijaznim izrazom. Palica gospoda župana, s katero se je brez težav ubranil vaških psov, se mu je v tem trenutku zazdela tako bedna, da jo je kar iz rok izpustil. Morda bi bil celò zakričal, da ni bilo teh čudnih oči. Ni mu kazalo drugega, nego da se je vrnil na cesto in opustil opravek.
Preklinjajoč ,,prekleto gnezdo** se je vrnil župan v vas, da bi nemudoma napisal poročilo o dogodku na inženirja, ki je upravljal taborišče. Toda ta je čutil ljubezen do psov in odpor do župana. Vrhu tega je bil zjutraj, ko je pred taborsko upravo igral na harmoniko, priča veselega dogodka. Neki Sart je jezdil mimo na oslu in ker je bil silno zamišljen, bi bil skoraj pregazil ob cesti ležečega psa. A pes, ki je skočil pokonci, je prekucnil osla z jezdecem vred. Vreščeč sta zbežala, ta na desno, drugi na levo, da se po dolgih ovinkah spet srečata kje za taboriščem.
Zatorej so ujetniki pri večernem poročilu dobili samo rahel „opomin“. A ko hočejo, da bodo njihovi psi kakor doslej svobodno hodili po taboru, morajo nanje paziti. Uprava ne bo nikdar dovolila, da bi tabor kakorkoli oteževal življenje domačim prebivalcem.	'	(Dalje sledi.)
(Sirom nase semfje
mentarnim vojaškim poukom. Naravno se v skupini in četi čvrsti medsebojno tovarištvo, ki je iskreno tovarištvo iste uniforme in usode. Proste ure in še strumni korak na vežbališče prepleta udarna vojaška pesem, da se zvedavo odpirajo okna zaspanih Celovčanov. V tihih trenutkih še uhaja rekrutova misel domov k svojcem in prvo njegovo stremljenje se osredotoči na prvi dopust v uniformi. Pa četovodje morajo biti vprek modri in prebrisani možje. Prej mora vojakova uniforma dobro sedeti, korak mora biti točno odmerjen, postava zravnana, tista čudna zadrega pred šaržami odpravljena, skratka, vojaška disciplina mora preiti v kri in mozeg, potem šele je novopečenec možen na cesti. Menda hoče vsak četo-vodja, da bi bila njegova četa vzor-kompanija, s čemer se novinci tako teško sprijaznijo. Zato pa je prvi voja-kov dopust menda najlepše na svetu.
Celovec je bil še nedavno zaspana provinca. Malomeščanstvo bi bilo zaspalo, da ni bilo v jutrih s kolodvora v šole hitečega dijaštva in še „sloven-skega zbora" ob tržnih dnevih. Danes daje glavnemu m,estu novo, svežo barvo vojak. Vsak dan ima danes svojo novost in senzacijo. Meščani in še bolj meščanke nekam ponosno zrejo na svoje vojake, malčki s šolskimi torbicami pa se ob požvižgavanju vojaških popevčic smelo menijo o epuletah, portopejih in generalih. —
Skromno črtico prvega vojakovega meseca naj dopolni misel na naše vojake v fronti ki branijo i nas za mejami. Nad tristo bi jih lahko imenoma našteli. Živahno se oglašajo domov in še nam v uredništvo. Pač zveni iz mnogih pisem rahlo domotožje, ki ga miri tuintam mehka slovenska pesem. Pač trepeče mnogo vojakovo srce hrepenenja po materi, domu in dekletu in se komaj umiri ob gostoljubju in prijaznosti tamošnjega prebivalstva. A iz vseh pisem in dopisnic zveni velika misel, katero zasluti že rekrut v prvi vojaški suknji: Rojaki v domovini! Mi slovenski vojaki na fronti smo poosebljena slovenska državotvornost in državljanska zvestoba. Soomin naših padlih tovarišev in nas blati, kdor bi slovenskemu rodu podtikava! zahrbtnost in nezvestobo! Podzavestno vsaj pa občutimo vsi očitek vojaških pisem: In vi v zaledju? V blagor domovine in našega naroda žrtvujemo na fronti svobodo, zdravje in življenje. In vi, ali zmorete vsaj malo žrtev na oltar naše skupne narodne družine?
V slovenski krvi sta vestnost pri vrši-tvi vsakojake plemenite dolžnosti in zvestoba. Najlepši slovenski vrlini sta. Nravna sila Slovencev je in ostane, da znajo družiti zvestobo svojemu narodu z zvestobo državi, kateri pripadajo, in da'vršijo dolžnost, ki izhaja iz te zvestobe, z uprav slovensko vestnostjo. Slovenci v sivi vojaški suknji pa hodijo še živa naša zavest, da raste zvestoba, ki jo terjajo Bog, vodja narod in domovina, iz najglobljih korenin notranje značajnosti.	ro.
Par 30 smeti
Sklep. Sodnik: „Ali ste izvršili tatvino tako, kakor sem bral iz zapisnika— Tat: „Ne tako praktično, prihodnjič uporabim vašo metodo.“
Govorniška beseda. Pri vrtnarskem društvu je predavatelj takole končal: ,,Preden končam svoje predavanje, naj vam še enkrat vsem toplo položim na srce goveji gnoj, brez katerega ne bi smel biti noben vrtnar."
Če se pridigarju zareče. Misijonar K. je nekoč povedal tudi tole, ko je pridigal o nenadni smrti: „Že marsikdo je šel zvečer zdrav in čil spat, zjutraj je pa mrtev vstal."
Na ženskem zborovanju. — ,,Ženska potrebuje neprestano nego in pozornost. Če bi bili možje do žen prav tako galantni po poroki, kakor pred poroko, bi bilo na svetu mnogo manj ločitev". — Glas iz ozadja: ,,Zato pa več konkurzov."
Narod, naj žrszlt
Spomini vstajajo.
(Konec.)
Šel bom v svet ter si poiskal rodovitne zemlje, ki ne bo pila zastonj znoja in ne bo sleparila žuljavih rok. Šel bom med ljudi, ki ne poznajo sovraštva.
Domača zemlja me je zavrgla in rodni bratje so mi pokazali p,est. Povsod, kjer sem govoril resnico, sem našel ostudno laž; vselej, kadar sem bližnjemu pomagal, mi je vrnil s sovraštvom. — Za bratom bom šel.
In razjokala se je mati, ko je slišala sinove besede. Vsa žalostna in z objokanimi očmi je zrla za njim — nezadovoljnim otrokom. —
Prišla je spet pomlad. Tretji sin je odhajal v tujino. V cvetoči pomladi je odšel, čil, mlad in zdrav. — Toda skrbno materino srce je slutilo, da se bo vračal v pozni jeseni, ko bo prežala v naravi samota. — Črni ptiči bodo obletavali zapuščena dvorišča ter plašili popotnika na cesti.
Tedaj se bo vrnil upognjen in siv. Navzkriž bo položil bergle. Sklonil se bo k tlom in poljubil rodno zemljo: „Oj zemlja mi draga, oj gruda domača, odpusti mi!“
Kakor privid je gledala mati vse to. Jokala je in jadikovala, ko je odhajal četrti in peti sin. S težavo je nosila o-gromno breme — strašno srčno bol.
Trepetaje je pričakovala, kdaj bo stopil njen ljubljenec, najmlajši pred njo s povezano culo in potno palico.
Komaj so zadehtele vijolice, komaj se je oglasil ščinkavec na vrtu, je stal najmlajši pred materjo. Njeno ovenelo o-bličje je obledelo, njene skrbne oči so postale rosne. Z žuljavimi in zdelanimi rokami je krilila po zraku, kot bi hotela zagrabiti nekaj nevidnega, skrivnostnega.
„Kaj ti je, ljuba mamica?" je zaječal mladenič. ,,Prišla je pomlad, vesela zelena pomlad. In kakor daljna godba, kakor rahlo šumenje vitkih borovcev v mehki pomladni sapi mi je prihajal od daleč klic, čudno prijeten in sladak: Pridi, pridi za nami, brat! Zapusti trda kamenita tla domače zemlje, kjer rodi osat in ljubka. Pojdi za nami v svet, kjer cveto dehteče vrtnice in kjer zori zlata pšenica."
Vsak večer je prihajal ta klic, zmiraj lepši, vselej milejši. Trkal je na moje okno in me vabil. Jaz pa sem zaprl okno in. glas je utihnil. Skozi šipe pa sem videl 'pred seboj domača polja in travnike, zelene livade in griče, na katerih so se solnčile bele hiše in postalo mi je tesno in bridko. Slišal sem pastirjevo pesem v zeleni rebri ter škrjančkovo žvrgole-nje v sinji višini. Čul sem peti devo na vrtu, nežno in koprneče. Videl sem zardela mlada lica. Prisluškoval sem nedolžnemu smehu veselih otrok na trati. Duša mi je zatrepetala v goreči molitvi, ko se je oglasil iz daljnjega stolpa zvon, svečano otožno.
,,Ne! Tuj si mi, svet, in tuj mi ostaneš! Spoznal sem bogastvo domače zemlje, lepote domačih vasi. Polna si biserov, domovina, polna zakladov. In vendar te zapuščajo lastni sinovi! Objemam vas, preljuba rodna tla, in v vašem objemu bom ostal. Trda, kamenita ste; toda rahljati vas hočem. Iztrebil bom ljuliko in osat in težko pšenično klasje se bo zazibalo po vaših ravnah. Bele lilije in rdeče regine bodo zacvetele po vaših vrtovih. Ljudje pa si bodo podajali roke kot brat bratu ter zrli na sveto znamenje in si šepetali: „Njegova pomoč ostani pri nas na veke!"
Tako je govoril najmlajši sin svoji materi.
Radost je zatrepetala v njenih skrbnih očeh in duša se ji je topila v neskončni sreči.
Zuhai pred hišo pa se je čulo spet rahlo klicanje. Toda ni prihajalo iz tujine. Glas domovine je bil, ki je hvalila svojega zvestega sina, svojo čvrstno mater.
Duhovniške vesti. V času od 1. novembra do 15. m. m. so bile odrejene naslednje osebne spremembe:	Za čast-
nega kanonika je bil imenovan preč.
g. dekan Štefan Singer, konzistorialni svetnik je postal preč. g. Aleš Zechner, župnik v Železni Kapli. Duhovni svetniki so postali naslednji čč. gg.: Jožef Dobernik, župnik v Rožeku, Kristijan Koschier, župnik na Žihpoljah, Viktor Ruprecht, župnik v Svečah, Ivan Sekol, župnik v Globasnici, Ivan Šporn, komen-dator na Reberci, Jožef Stich, župnik v Bilčovsu, Lenart Trabesinger, župnik v Šmarjeti v Rožu, Valentin Weiss, župnik v Žitari vesi, Krištof Zebedin, župnik v Vovbrah. Za dekana dobrlaveške dekanije je imenovan preč. g. Zechner Aleš. Bolezenski dopust je bil dovoljen čč. gospodoma Janezu Špornu na Reberci in Jožefu Vrhnjaku na Brnci.
81 Kanalčanov v Beljaku. Minuli četrtek je dospel v Beljak prvi transport izseljencev iz Kanalske doline v Beljak. Bilo je 20 družin s skupno 81 člani. Že Podklošter se je ob njihovem prihodu odel v zelenje in zastave, pevci so jih pozdravili z dobrodošlico ,,Jo gruass enk Gott", vodja selitvenega urada v Celovcu dr. Starzacher in župan Klaus-ner pa sta jih pozdravila v prosti besedi. V Beljaku je izseljence sprejela SA-godba, vodja-namestnik Kutschera pa jim je v svojem govoru obljubil, da jim bo domovina skušala pripraviti čim lažje življenje. Prvi teden so se nastanili v Parkhotelu, nakar bodo odrinili v svoje nove domove.
Z vojaškega pohoda na Poljsko. Vojak Janko Pečnik, rodom iz Šmihela nad Pliberkom, nam je poslal zanimiv opis svojih doživetij iz vojne na Poljskem. Nanj bodo radovedni tudi naši bralci in naj ga priobčimo:	Na Polj-
sko smo se vozili skozi Slovaško. Že prvo, seve glavno mesto mlade državice, Bratislava, nam je prav ugajalo. Ima čedno lego nad Donavo, v ozadju pa se dvigajo vitki tovarniški dimniki. Pozornost so vzbujale predvsem Slovakinje, ki so prave lepotice in rade nosijo svoje domače noše. Na vožnji proti severu smo občudovali krasoto slovaške dežele, ki se je razgrinjala pred nami kakor filmski trak. Kjerkoli smo se u-stavljali, nas je ljudstvo prijazno pozdravljalo, tu in tam so nam dekleta v belih krilih in rožnatih predpasnikih podajala sadje ali nam je kaka mamica natočila pitne vode. Preko Jablunke smo dospeli na poljska tla, kjer smo vseskozi srečavali sledove nedavnih vojnih dogodkov. Pot — dnevno smo premagali po 30 in 40 km — nas je vodila skozi vso Poljsko mimo Mislenc, Gor-lic, Rimanova in Sanoka, kjer so krvaveli v svetovni vojni naši očetje, proti vzhodu. Za reko Sano smo prvič srečali ruske tanke. Poizkusili smo pri ruskih vojakih celo „vodko“, ki se nam niti ni zdela slaba. V kolikor smo se mogli pomenkovati z Rusi, smo dognali, da so iz vseh krajev prostrane Rusije in Sibirije. Čudno so gledali, ko smo jo slovenski vojaki drobili z njimi kar po rusko. Medtem so bile vojaške operacije na Poljskem zaključene in pot nas je kmalu nato spet vodila nazaj v domovino in nato na zapad, kjer sedaj branimo očetnjavo na njenem drugem koncu.
Fiirnitz — Brnca. (Še kaj iz pusta.) Zadnjič smo poročali o veseli poroki mladega posestnika Prangarjeve gostilne. A še drug naš par se je ženil. Han-zej Hassler, pd. Kruglč na Brnci, se je okorajžil in je zaprosil brhko Micko Nadolfovo za roko. Na pustno soboto so preč. g. župnik Vrhnjak blagoslovili življenjsko zvezo mladega para. Ženi-tovanjski obed je bil na nevestinem domu pri Erjanu. Ker je ženin marljiv pevec našega zbora, je bila hohcet prepletena z veselimi popevčicami. Mladi družinici veljajo naše čestitke in želje, da bi bival pri njej božji blagoslov in da bi mlada gospodinja bila dobra naslednica vzorne Kruglčeve matere.
St. Michael ob Bleiburg — Šmihel nad Pliberkom. 4. t. m. je bil otvorjen dograjeni dom otroškega vrtca. Zgrajen je v alpskem slogu ter se nahaja tik šolskega poslopja. Otvoritvi je prisostvoval vodja-namestnik Kutschera. Vrtec se odslej nahaja v novi hiši. — Č. g. svet. Vintar so — hvala Bogu — kljub
svojim 76 križem toliko okrevali, da spet lahko zahajajo v cerkev. Farani so se srečnega ozdravljenja duhovnega pastirja prisrčno razveselili. — Rojakov-fantov je dokaj na fronti. Njihova pisma so redno prava senzacija za celo vas. — Za dekleta od 14. do 17. leta je bila v šolskem poslopju otvorjena obvezna gospodinjska šola, ki se vrši vsak torek in petek popoldne. Združena je s telovadbo in splošnim poukom. — V Večni vesi je umrla Klamferjeva mama Marija Breznik. Dvanajst let je bila priklenjena na postelj in sicer po neki težji poškodbi, katero je dobila. Trpljenje dolge bolezni je voljno prenašala, rada je brala dobre knjige. Do zadnje ure je bila pri polni zavesti. 12. t. m. smo spremili njeno truplo na pokopališče v Večni vesi. Udeležba pogrebcev je bila prav častna. Sveti ji večna luč, zaostalim izrekamo iskreno sožalje. — Še o naših mladih. Naša dekleta s’o segla po tamburicah in po skrbi Silano-vega očeta že kar dobro zasvirajo. Ljudstvo je radovedno na njihov prvi nastop in naj bi bil društveni vodja tem potom podregan, da čimprej ustreže splošni želji.
St. Kanzian — Škocijan. V sredo 14. t. m. smo pokopali enega naših najboljših mož: Antona Laknerja, pd. Kovačevega očeta v Škocijanu. V nedeljo so še prisostvovali božji službi. Šteli smo jih med naše prve. Vsikdar so bili na mestu, dolga leta so zastopali narodne težnje Slovencev v občini, sodelovali so v našem pevskem zboru, bili zvest naročnik naših listov. Z rajnim župnikom Poljancem so kot sosed in prijatelj mnogo pametno pogruntali. Na zadnji poti jih je spremljalo mnogo ljudi, pevci so svojemu tovarišu zapeli doma in na grobu,gospod župnik pa so se spominjali raj-nikovih vrlin v pretresljivi nagrobnici. Tako so dejali: Rajni ni bil velik v besedi, a velik v dejanju! Naj bi vernost in značajnost rajnega očeta bila vzor našim mladim! Zaostali ženi in hčerki izrekamo toplo sočutje, očetu Laknerju pa bodi mir v Gospodu!
Eisenkappel — Železna Kapla. 17 letni Janez Weinzierl, sin lesnega trgovca na Suhi, je 11. t. m. snažil očetovo pištolo. Na nepojasnen način se je pri snaženju pištola sprožila, naboj pa je obtičal v glavi nesrečnega dečka. V par minutah je revež izdihnil. Poklicani zdravnik je zamogel ugotoviti samo njegovo smrt. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva. Ker je bil rajni član Hitlerjeve mladine, ga je spremljala četa Hitlerjevih mladcev in še odposlanstvo motorizirane čete.
Drobiž. Minulo nedeljo je zbirala darove za zimsko akcijo nemška policija. Odziv ljudstva je bil vseskozi vzgle-den. — Skupno so koroški gasilci v minulem letu rešili premoženja v vrednosti 2 milj. mark. 5300 krat je bilo treba nastopiti, 5000 osebam so pomagali in polagali cevi v skupni dolžini 70 km. — Celovška fašistična organizacija je podarila za vojake in otroke 350 kg o-ranž. — V Ljubelju je šla 69 letna Antonija Tschauko v prostovoljno smrt. Vzrok je bila duševna zmedenost. — Celovško gledališče bo prihodnje dni podajalo opero „Prodana nevesta", svetovno znano delo češkega komponista Smetane. — Gospodarski minister je odredil, da smejo obrtni, kmetijski in ostali delavci iz Jugoslavije mesečno prena-kazovati v domovino največ po 50 mark. — V poštni avtobus, ki vozi iz Taxenbach-a v Tauris, je nenadno skočila mlada srna. Nepoškodovano so drugega dne spet izpustili v svobodo.
Več oljnatih sadežev, več tkaninskih rastlin, več krompirja in več poljske zelenjadi — tako se glasi parola za kmetijsko proizvodnjo 1940. To je eno, a naša prehrana-zahteva še več: treba je, da intenzivnejše izrabimo zemljo s tem, da ji povečamo več pažnje in gnojimo predvsem naše pašnike, v katerih je še veliko neizrabljenih rezerv. Pri nas je živinoreja posebno važen del gospodarstva in ji je treba posvetiti čim-več pozornosti. Z boljšo izrabo planin in pašnikov, z boljšo izgradnjo hlevov in z intenzivnejšo vmesno setvijo bomo dosegli poleg plemenske izboljšave tudi večje količine mleka.
Jìasa prosveta
Mladina, spoštuj stare!
Narodnjakove besede mladini vprek.
Bojimo se za vas. Ta beseda mladim ni prav všeč. Mladi, zlasti fantje, so ponosni, pogumni in se radi ponašajo s tem, da jih ni strah in da se ničesar ne bojijo. Odkod to zaupanje vase? Grški modrijan Aristotel pove, da odtod, ker imajo še premalo skušenj in še niso doživeli dosti prevar. Nemara res mislijo nekateri, da je tisto neljubo svarjenje jn opominjanje starih samo sitnost. Ne pomislijo, da postanejo s starostjo modrejši in si naberejo več znanja in skušenj. Sv. pismo ne opominja zastonj mladih, naj stare poslušajo in naj hvaležno sprejemajo njihova svarila, da se obvarujejo škode. Že se je zglodalo, da je kdo svojeglavno zaničeval nauke, ko je pa naredil preveliko neumnost, je gledal debelo in se jezil na svojce: Zakaj mi niste zabranili? Če sem bil neumen, bi bili morali drugi biti modrejši!
Grajščak je umirajoč priporočil svojega sina staremu strežniku. Sin pa je vse strežnikove prošnje in opomine ošabno zavračal rekoč: Mene ni treba učiti, že sam vem, kaj je prav. Nekega večera se vračata skupno domov. Mladi gospod zabrede v močvirje, pa se začne hudovati na služabnika, češ, zakaj me niste opomnili? Odgovor je bil preprost: Videl sem, pa sem mislil, da vam je tako prav, ko vedno pravite, da ste sami dovolj pametni.
Ne boste nam zamerili, če se za vas bojimo. Saj se sami gotovo tudi bojite za to ali ono. Bojimo se za tisto, kar je kaj vredno, nam ljubo in drago. Kolikor dražja nam je reč, toliko bolj nas skrbi in bojimo se, da se nam ne uniči, zgubi. Na mlado rast v razvoju se povsod obrača največja skrb. Z ljubečo roko se dotika vrtnar nežnih mladik in jih uravnava, vešče oko spretnega sadjarja se ozira za mladim drevjem, da bi mu v sili nudilo pomoč. V čem je ogrožena mladina? Mlad človek je predvsem bitje srca. Srce pa je tako, kakršna je ljubezen, ki tli v njem. Ljubezen v srcu je lahko lepa ali grda. Lahko je nizkotna ljubezen mesa in mesenosti, plehkega užitka, nebrzdana ljubezen samega sebe. Ljubezen je lahko lepa in svetla, če je usmerjena k bližnjemu, domu, narodu in Bogu. Ljubezen, grda ali lepa, daje smer dejanjem, je gonilna moč v čast ali sramoto, v srečo ali nesrečo. Berilo predzadnje nedelje modro dostavlja: Tam, kjer je tvoj zaklad, tam je tudi tvoje srce. Ljubezen je motor slabega ali dobrega življenja.
Tako pravi pesnik Gregorčič:
Ah, dragi, hčeš modro živeti, ti dvojne oči mi imej in z enim gledaj po sveti, a z drugim v srce si glej!
A. H.
Iz dunajske kolonije. Razumljivo je, da smo dunajski Slovenci povezani v živo družino, ki težko občuti izgubo slehernega svojegg člana. Tembolj smo bili prizadeti, ko smo se na občnem zboru Slovenskega krožka dne 28. m. m. poslavljali od dosedanjega našega predsednika g. prof. Antona Trosta. V domovini je slovel kot izboren glasbenik in po 25 letih svojega bivanja na Dunaju ie bil pozvan na novoustanovljeno Glasbeno akademijo v Ljubljani. S težkim srcem se je ločil od svoje velike slovenske družine v Krožku, kateri je posvetil celih 10 let vse svoje zmožnosti in skrbi. A že od njegove ustanovitve je bil navse čislan njegov sotrudnik. Imenitni koncerti, s katerimi je Krožek opozarjal domačo in tudi javnost nase ter žel priznanja, so bili po-največ sad njegovega truda in neumornega sodelovanja. Kot predsednik je posvetil slovenski družini vse svoje sile in tako častno nadaljeval tradicijo svojega prednika in poznejšega senatorja Andreja Gabrščka. Višino krožkovih sestankov dobro označijo lanskoletni slovstveni večeri, ko se je pred dunaj-
sko kolonijo razgrnila vsa krasota slovenske besede. Predsednikova zasluga je bila, da so v Krožku sodelovali še drugi odlični predstavniki slovenske kulture in predvsem glasbe. A ne samo med nami je bil g. prof. Trost vsled svoje vzorne požrtvovalnosti in nesebičnega navdušenja priljubljen, po svojem umetniškem znanju je bil spoštovan tudi med Nemci. Krožek mu je v znak svoje globoke hvaležnosti poklonil častno članstvo in predsedstvo in mu še tem potom izreka svojo iskreno zahvalo za vse njegove dobrote. Naj bi domovina znala ceniti njegove izredne vrline, je želja vseh krožkarjev. Novi predsednik na Dunaju pa naj bi nadaljeval kakovostno delo svojega prednika!
v
Jìasc gospodarstvo
Meja in mejniki.
Škodljivi in često pogubni so za nas pogosti mejni prepiri in pravde. Vzroki teh prepirov ležijo najčešče v slabem zamejačenju s stalnimi točkami ali pa v pomanjkanju zamejačenja sploh. Pri takih mejah sta prepir in pravda skoraj neizbežna. Kako lahko se posebno na rebrih in pobočjih priorje ali zaorje, je vsakomur znano. Zato bodi glavna skrb vsakega dobrega gospodarja, da si naprej za trajno uredi svoje posestne meje. To načelo naj ne velja samo za njegovo glavno arondirano posestvo, marveč tudi za vse stransko ležeče parcele.
Zakon zahteva, da morajo biti meje po stebrih, mejnikih ali kolih natančno in nespremenljivo zaznamovane. Mejni znaki se naj postavijo na vse mejne ulomke tako, da poteka meja od mejnika do mejnika kolikor mogoče v ravni črti. Kjer poteka meja po poteh, potokih ali grebenih, se zaznamuje meja in označi njen potek s stalnimi točkami le na glavnih ulomkih. Za zamejačenje se uporabljajo navadno podolgovati kamni, ki jih zakopljemo v tla točno na ulomkih meje. Ti kamni se dado lahko prenesti in prestaviti. Zato je najbolje, da se navadni mejniki vlijejo iz betona. Pod vsak mejnik dajmo tako imenovane „mrtve priče11, to je stolčeno opeko, lončene črepinje, steklo itd. Kjer potekajo meje po skalovitem terenu, se na j vseka io v živo skalo razna znamenja, kot križi, zvezde, črke in podobno. Priporočljivo je tudi, da se izkoplje okrog parcele jarek tako, da poteka meja po sredini jarka. Mejo v zaraščenih predelih, torej v gozdu, je treba presekati tako, da se vidi od enega ulomka meje do drugega. Mejo ob jarkih, potokih, drčah itd., kjer je nevarno, da se zaradi elementarnih nezgod lahko spremeni, je treba primerno zavarovati z obrambnimi napravami. Seveda je treba meje pogosto pregledati in nastale nedostatke takoj popraviti. Dober gospodar si napravi tudi podroben zapisnik o natančnem poteku meje, kjer je natančno navedeno, kakšne vrste prič so bile položene pod mejnike. Zapisnik naj podpiše sosed in še — kar je zlasti važno — dve priči. To velja za prijateljsko določitev meje brez sodnije in brez uradnega zemljemerca. Kjer se pa meja prijateljsko ne da določiti, ne preostaja drugega, kot poklicati uradnega zemljemerca ali pa se obrniti na sodnijo, ki bo gotovo ustregla obema strankama. Stroške morata po zakonu plačati oba soseda skupno, le če se pokaže, da je bila meja doyolj natančno zaznamovana, jih mora kriti tisti, ki je po nepotrebnem klical oblast na pomoč.
Za vse kmetovalce veljaj:	„Nikar ne
zanemarjajte mej!“ Nikdar se ne zanašajmo na sosedovo prijateljstvo! Dostikrat zadostuje že majhen in brezpomemben prepir med otroki in ženami, da potegne sosed z užaljeno stranko in se nato znese nad našo nezavarovano mejo. Konča se stvar po navadi na sodišču, kjer pravdam noče biti ne kraja ne konca.	M. H.
Ugodnosti pri pridelovanju lanu in konoplje. V teku je velikopotezna akcija, da se pomanjkanje tkanin in sukna čim najbolj omili. Posebno priporoča
državna kmečka zveza, naj kmetje posvečajo pozornost konoplji. Računajo, da bo za konopljo na razpolago novih 500 ha samo v Vzhodni marki. Pri konoplji in lanu imajo kmetje mnoge ugodnosti. Cena za tkaninske surovine jc razmerno visoka, doma si pridelajo potrebno olje, za živino pa vrhutega ostanejo tečne pogačice. Končno je bilo odrejeno, da bodo kmetje, ki se bavijo z lanom in konopljo, dobavljali pocenjeni prt in sicer v istem obsegu kakor doslej poleg nakaznice za blago in drugih nakaznic za tkanine. Za to pa morajo izpolniti sledeči pogoj:	oddati morajo
surove konoplje vsaj 5 stotov ali vsaj en stot preje. V tej zvezi svetujejo, naj bi se kmetje združili in skupno zahtevali dobavnico za pocenjeni prt. Pred oddajo kmetje izjavijo trgovini, ki zbira konopljo in lan, če želijo dobavnico za pocenjeni prt sprejeti. Z eno tako nakaznico smejo kupiti pocenjenega prta ali prtenega blaga v vrednosti pet mark. Brisače jih bodo n. pr. stale 1.12 RM do 1.40 RM za komad, rjuhe 7.87 do 8.35 RM. Lahko pa bodo kupovali tudi drugo blago ali pa niti za domače tkanje prta.
Za zgodnji krompir je treba že sedaj skrbeti in sicer na ta način, da položimo sadežni krompir na police, kakor delamo to pri sadju. Te police pripravimo v svetlih kleteh ali v drugih svetlih prostorih, kjer naj ima temperatura 10 do 12 stopinj Celzija. Na takih policah začne krompir takoj poganjati in poganja potem v zemlji takoj naprej, in zato seveda tudi prej prizori.
Vodene poganjke, to so tisti poganjki, ki najhitreje rastejo in sicer narav-
nost v višino, moramo z dreves odstraniti in sicer čisto pri njihovem izvoru. Ti poganjki namreč odtegnejo mnogo hranilnih snovi, ne da bi napravili popkov.
Sadna drevesa je treba varovati pred zmrzlino, ki posebno sedaj v prehodnem času radi velikih razlik v temperaturi hudo škoduje. Zmrzlina povzroča na sončni strani debla razpoke, ki nastanejo vsled prehitrega padca temperature po zatonu sonca. Te razpoke pa ne škodujejo le rasti, ampak so tudi pripravno skrivališče in zavetišče različnih mrčes, ki so spet povzročitelji predčasne gnilobe drevesa. Obvarujemo drevesa pred vsem tem, da pobelimo sončno stran debla z apneno vodjo, ker bela barva odbija sončne žarke in tako obvaruje drevo pred premočno segretvijo.
Oddaja čaja. Odrejeno je. da se do 10. marca t. 1. na odrezke N 23. N 32 in N 33 živilske nakaznice lahko oddala namesto 125 g nadomestilne kave no 10 g čaja. Trgovci odrezke uničijo, a jih ne smejo odstraniti.
Celovški živinski trg. Voli AA 1.01, A 86—91, B 78—83, C 73, D 52 pf. biki AA 93, A 81, B 73—77. C 63 pf. krave A 80—85 B -vT. C 55—65, D 35—46, telice A 87. B 79. C 69. svinje 050 kg in več) 1.17. 135 do 149.5 kg 1.15 RM. 120 do 134.5 kg 1.13, 100 do 119.5 kg 1.09, 80 do 99 5 kg 1.09, 60 do 79.5 kg 99, pod 60 kg 99 pfenigov za kg žive teže. Teleta 1.30—1.40 RM. — B e 1 j a š k e ž. i v i n s k e c e n e : Voli 80—92, klavne krave 77 pf za kg žive teže.
Zanimivosti 13 vsega sveta.
V Sikstinski kapeli bodo filmali. Nemški cerkveni listi poročajo, da je filmski režiser Kurt Oertel dobil dovoljenje, da sme v sikstinski kapeli napraviti filmske posnetke. Oertel ima pravkar v izdelavi veliko filmsko delo o Michelangelu.
Tudi ribe so zmrzovale. Nedavni mraz, kakršnega v Dalmaciji ne pomnijo, je napravil po vrtovih in sadovnjakih veliko škodo. Na Braču je uničeno na tisoče oljk. Drevesa so od mraza popokala in letos ni pričakovati plodu. Po planinah je zmrznilo mnogo drobnice, po gozdovih pa mnogo divjadi. Nenavaden pojav je bil, da je mraz letos dosegel celo ribe v morju. Na posameznih mestih, zlasti v Kanalu pod Velebitom so začele ribe zmrzovati. V Ljubačkem prolazu pri otoku Pagu so nalovili ljudje dnevno po 50 metrskih stotov sipe, ki je omamljena od mraza plavala na površini vode. Ribe so lovili kar z rokami, ker se niso mogle gibati.
Strup iz kač pridobivajo s ščegetanjem. V zadnjem času so odkrili nov način pridobivanja kačjega strupa, ki ga potrebujejo za razna zdravila. S ščegetanjem ga spravljajo iz kač. To se pravi: dotikajo se kačjih strupenih žlez z električno žico. Električni udarec prisili kače, da izbrizgavajo strup. Tekočino strežejo v posebne posode.
Že stari Grki so izpraznili Atene zavoljo perzijske nevarnosti. Že stari Herodot pripoveduje v svojih spisih, da je Temistoklej leta 480 pred Kristusom dal izprazniti Atene, ko so se perzijske čete po predoru pri Termopilah bližale temu mestu. Medtem ko je pripravljal znamenito pomorsko bitko pri Salamini, kjer je uničil perzijsko brodovje, je odredil, da so ženske, otroci in starci Atene zapustili. Pozneje so morali iz Aten tudi sužnji, ker se je bal, da bi mogli ti sovražniku pomagati. Izseljeno prebivalstvo so spravili v Trecen, Egino in delno na Salamino.
600 krat zaročena in 50 krat omo-žena. Višek v ženitovanjskih sleparstvih je dosegla bivša cirkuška plesalka Adri-ena Sleanova, hči belgijskega delavca, ki se je doslej 600 krat zaročila in 50 krat omožila. Kot 14 letno dekle je pobegnila iz očetove hiše in postala cirkuška plesalka. Izredna lepota ji je pozneje pripomogla, da so jo sprejeli v neko slovito newyorSko plesno skupino. Tam se je zagledal v njo ameriški mi-
lijonar Slean in se z njo poročil. Lepa Adriena je pa čez nekaj tednov izginila iz palače in z njo tudi več dragocenosti in tisočakov. V San Frančišku si je pozneje preskrbela več lažnih potnih listov in s tem je nastal preokret v njenem življenju. Plesu je dala slovo in se lotila ženitovanjskih sleparstev. Najprej je sleparila po ameriških mestih, kjer si je izbrala same bogate ženine. Ko so ji pa postala tam tla pod nogami prevroča, se je napotila v Mehiko. U-sodna ji je postala njena domovina, kamor se je vrnila letos. Ko je sklepala v Bruslju petdeseto zakonsko zvezo, je bil po naključju moževa priča eden izmed njenih bivših mož. Posledica tega usodnega naključja je bila, da so prišla njena sleparstva na dan. Namesto na ženitovanjsko potovanje, je morala Adriena v zapor.
Urednik: Dkfm. Vinko Z Witter, Klagenfurt, AchatzelgasseT. - Založnik: Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. — Tiskarna J. Leon sen., Klagenfurt, Domgasse 17.
Hranilnica in posojilnica v Glin.jah, r. z. z. n. o. z.
Vabilo
na 51. redni letni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 25. februarja 1940 ob 1 l'3. uri pop. v posojilniških prostorih pri Cin-gelcu na Trati.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora.
2.	Poročila načelstva in nadzorstva,
3.	Odobritev računskega zaključka in bilance za leto 1939.
4.	Razni nasveti.
Vse zadružnike vabi (4)	Načelstvo.
Prodam
bencin motor, 4 PS;. cena RM 250.—. Paul K u c h 1 i n g, Piskertschach, pošta St. Kanzian i. J.	(5)
Slov. kult.-društvo „Danica“ v Št. Vidu.
vabi na igro
„Ubogi Samci",
katero priredi 25. februarja ob 3. uri pop. pri Voglu v št. Primožu. Sodeluje moški pevski zbor. Na nedolžno šalo-igro, ki je, morala biti dvakrat preložena, vabi	odbor. (6)