3
 <
 	
7=1:27=+=
Španski slikar, grafik in dizajner. V mlaj-
ših letih je šel skozi obdobja kubizma, futu-
rizma in metafiziènega slikanja, konèno pa
se je leta 1929 pridru`il surrealistom. Bil je
velik umetnik, hkrati pa tudi spreten agitator,
ki si je delal samoreklamo. To je bila dobra
formula za ogromen uspeh, ki ga je do`ivel
praktièno `e na zaèetku svoje kariere.
@e desetletnemu fantièu so domaèi odkri-
li njegov talent in mu plaèali lekcije iz risa-
nja, še v najstniških letih pa je prièel študi-
rati na Kraljevski akademiji v Madridu, ven-
dar je študij tik pred koncem opustil. Leta
1928 je odšel v Pariz, kjer se je sreèal še z dru-
gimi znanimi umetniki, kot sta bila Pablo Pi-
casso in Joan Miró. Pridru`il se je gibanju
surrealistov, katerih idejni vodja je bil Andre
Breton. Kasneje se je Breton z Dalijem razšel
in ga obto`il sodelovanja z nacisti, bolne sa-
mopromocije in finanènega pohlepa.
Nekako z letom 1929 je Dali odkril stil,
po katerem je kasneje postal tudi znan. To
Salvador Dali
 #
je bil stil, v katerem je upodabljal nezavedno,
prisotno v naših sanjah, nadnaravno, imagi-
narno. Na surrealizem je namreè vplivala ta-
krat še razmeroma nova psihoanalitièna teo-
rija Sigmunda Freuda. Podobe goreèih `iraf
in polzeèih, mehkih ur so postale njegov zaš-
èitni znak. Njegovo odlièno akademsko zna-
nje mu je dovoljevalo, da je razvil svoje slike
skoraj do fotorealistiènega stila.
Ko govorimo o Daliju in njegovem delu,
ne moremo mimo Gale, `enske, ki je ned-
vomno vplivala na njegovo `ivljenje in delo.
Postala je njegova ljubica, kasneje `ena in
muza, bila upodobljena na številnih slikah,
ga spodbujala pri njegovem delu – kar je sèa-
soma vodilo v pohlep, in to tako zelo, da je
skomercializiral in pogosto zbanaliziral svojo
umetnost.
Leta 1940 se je Dali zaradi vojne napovedi
preselil v Zdru`ene dr`ave Amerike, kjer je
ostal osem let. Zaradi svojega ekshibicioniz-
ma je postal superzvezda, se dru`il z ljudmi
iz ameriške visoke dru`be in nastopal celo v
reklamah. Njegova umetnost je postala po-
pularna blagovna znamka in poleg slikanja
je na primer oblikoval tudi nakit in obleke
za Coco Chanel in posnel film z Alfredom
Hitchcockom.
Leta 1948 se je skupaj z Galo vrnil v Špa-
nijo. Preostanek `ivljenja je pre`ivel deloma
v Španiji, deloma Parizu ter New Yorku. Zaz-
namovala ga je odtujitev od Gale, èeprav ga
je njena smrt leta 1982 zelo prizadela. Pre`i-
votaril je še zadnja leta in umrl leta 1989. Po-
kopan je v Dalijevem muzeju, ki ga je sam us-
tvaril še za èasa `ivljenja v rodnem Figuerasu.
V teh dneh (11. maja) se bomo spominjali
stote obletnice njegovega rojstva, zato je pri-
èujoèa številka likovno opremljena z njego-
vimi deli.

3