GORENJSKA - Zadnji vikend je bil sila radodaren s padavinami: v zgornjem koncu Gorenjske je močno snežilo, tako da so vsa smučišča do pomladi in še naprej dobro »založena« s snegom; drugje pa je bilo moče še preveč, tako da so se ponekod kar pošteno otepali s poplavami. Vendar kaj posebno hudega ni bilo; stanje se že normalizira. — Foto: J. Zaplotnik teto XXXI. Številka 8 V»tanovitelji: občinske konference SZDL j zenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka Trtic - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni ^ednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Zalar Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjs Kranj, torek, 31. 1. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. O Po stopnicah odločanja Sploh ni nekaj novega, če povemo, da je za odgovorno odločanje delegatov in delegacij ter delavcev samoupravljalcev izredne važnosti obveščenost, znanje in še predznanje. Umevno je zato pričakovati, da bodo delegacije novega mandata, na katerih bo teža odločanja v družbenopolitičnih skupnostih, interesnih skupnostih, v združenem delu, morale dobiti ustrezno znanje za področja, na katera bodo predvsem usmerjene. Ni namreč enostavno združevati ožje interese, ne da bi se pri tem upošteval širši interes. Zahteva o izobraževanju samoupravljalcev, o širjenju »obzorja delegacij« se v sedanjem trenutku pred volitvami sliši vse pogosteje, sprejema se v akcijske programe dela občinskih konferenc ZK in drugih organizacij, prodira v zavest združenega dela. Pravkar končana javna razprava o samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva je posebno združeno delo razgibala verjetno tako kot že dolgo ne nobena razprava in dogovarjanje o menjavi dela. Kljub tolikšni živahnosti, posledica le-te je cela vrsta novih predlogov za spremembesporazuma, pa iz povzetkov nekaterih razprav vendarle veje vtis, da nam ni vedno najbolj jasno, o čem razpravljamo in zakaj. Prav vsem še ni jasno, kako poteka financiranje skupne to splošne porabe, ni jasen pojem dohodka, važen je samo dohodek, kije otipljiv vsak mesec v plačilni kuverti: prav zaradi tega se verjetno tako lahko odločamo za obremenitve še vedno dokaj neotipljivega dohodka in ga lahkega srca obremenjujemo. Tu je verjetno tudi zatajila »povratna informacija« kot pravimo neodgovornosti in nedelavnosti delegatov, ki svojo bazo ne informirajo o sklepih skupnosti, kjer bazo zastopajo. Temu je verjetno tudi pripisati prevladujoče mnenje, da je bilo v lanskem letu dovolj denarja za zdravstvo, ker so nekatere gorenjske občinske zdravstvene skupnosti zmanjšale prispevno stopnjo za zadnje približno pol leta: informacija o vzroku znižanja pa se je verjetno izgubila nekje med kupi delegatovega gradiva. Če pa bi lahko delegati svoji bazi razložili lepo razumljivo za vsakega, da so zneski za zdravstveno varstvo določeni in omejeni, iz tega zneska je tudi izračunana prispevna stopnja, bi bilo vsakomur več kot jasno, da je treba z več natečenim dohodkom nad limitom nazaj v gospodarstvo: to je bilo tudi storjeno s poračunom v Zadnje pol leta in sicer z zmanjšano prispevno stopnjo. Zdravstvo torej ne dobiva sorazmerno z višanjem dohodka v gospodarstvu več sredstev skozi prispevno stopnjo. Ta način smo sprejeli, ker smo se odločili: toliko za skupno in splošno porabo in nič več, kajti več obremenitev v sedanjih pogojih gospodarstvo ne prenese. Prav malo pa nam je bilo v zavesti, ko smo se odločali za širše pravice iz zdravstvenega varstva, ali s tem kaj Več obremenjujemo gospodarstvo kot je dogovorjeno in ali smo Pri tem, ko smo se odločali lahkega srca za obremenjevanje skupnega dohodka in ne svojega žepa, mislili na akumulacijo, oa reprodukcijsko sposobnost svoje temeljne organizacije. Čigav interes je prevladoval, ko smo participacijo kot del svojega osebnega prispevka k večjim pravicam iz zdravstvenega varstva zmanjševali v breme »neosebnih prispevnih stopenj«? Splošni interes prav gotovo ne. V kratkem pa bomo pred tem, da bo potrebno sprejeti anekse k temeljem planov za letošnje leto, pa bomo verjetno ugotavljali, da »ta vrv ne sme biti predolga«, če naj gospodarstvo ohranja svojo reproduktivno sposobnost. To je res, res pa je tudi, da je potrebno nasprotja med širšim, skupnim in osebnim interesom lahko bolje in uspešneje obvladovati le z odgovornim odločanjem temelječim na rastočem družbenoekonomskem znanju. L. M. DOGOVORIMOSE 5. stran: SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Na ločenih sejah se bodo prihodnji teden v Radovljici sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Seja družbenopolitičnega zbora bo v torek, 7. februarja, v sredo, 8. februarja, pa bosta zasedala zbor Združenega dela in zbor krajevne skupnosti. Na 5. strani v današnji Številki v rubriki Dogovorimo se objavljamo povzetke iz gradiva, ki bo obravnavano na sejah zborov. Se posebej pa opozarjamo na razpravo o Drogramu dela občinske skupščine od januarja do junija letos, na fcredlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine za letos >n na razpravo o osnutku izvajanja družbenega plana občine za letos in 0a razpravo o osnutku občinskega statuta. Prek 30.000 evidentiranih Pogovor s predsednikom medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janezom Varlom Na Gorenjskem smo sredi priprav na letošnje volitve, ki bodo 9. marca, ko bomo volili v združenem delu in 12. marca v krajevnih skupnostih. O dosedanjih pripravah na volitve in o nalogah v prihodnje smo se pogovarjali s predsednikom medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janezom Varlom. več kot leta 1974 pred prejšnjimi volitvami. Med sedanjimi evidentiranimi je 24 odstotkov mladih do 27 let, 37 odstotkov žensk, 17 odstotkov članov ZK in 5 odstotkov članov zveze borcev. Podrobnejši pregled pove, da je bilo za samoupravne interesne skupnosti evidentiranih 17.122 možnih kandidatov, za oba zbora občinskih skupščin pa 13.164.« »Evidentiranje je pravzaprav predpriprava na volitve. Kako pa ocenjujete zadnje priprave?« »V zadnjem obdobju je socialistična zveza posvečala Se posebno pozornost oblikovanju volilnih dokumentov. Le-te smo že obravnavali na sejah predsedstev občinskih konferenc socialistične zveze, kjer so bili sprejeti tudi sklepi o sklicu skupnih sej občinskih konferenc SZDL in občinskih svetov zveze sindikatov po posameznih občinah. Na Gorenjskem so te seje povsod že bile. Na njih so ocenili dosedanji potek evidentiranja, razpravljali o volilnih dokumentih in ocenjevali tudi dosedanji razvoj delegatskega sistema v sedanjem mandatnem obdobju. Ugotavljamo, da je bil na področju razvijanja delegatskega sistema kljub nekaterim pomanjkljivostim napravljen velik korak. Nadaljevanje s 3. strani DOGOVORIMO SE »Kako so potekale sedanje priprave na volitve?« »Glede na to, da ima socialistična zveza kot najmnožičnejša družbenopolitična organizacija v pravilih zapisano, da je evidentiranje stalna naloga, je v zadnjem letu in tudi še prej povsod na Gorenjskem potekalo evidentiranje možnih kandidatov. Do začetka januarja letos je bilo. na Gorenjskem evidentiranih 30.286 možnih kandidatov ali 70 odstotkov SKUPNA SEJA ZBOROV TRŽISKE OBČINSKE SKUPŠČINE 6. stran v. V ponedeljek, 6. februarja, se bodo sešli na 10. skupno sejo družbenopolitični zbor, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti trži-ške občinske skupščine. Delegati bodo razpravljali o osnovah uresničevanja družbenega plana v letu 1978, o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet proizvodov in od plačil za storitve, o predlogu odloka o podstan o vanjskih razmerij v tržiški občini, o predlogu odloka o stalnih sredstvih občine za financiranje dejavnosti SZDL, o predlogu odloka o določitvi delegatskih mest v zboru združenega dela, o osnutkih dveh odlokov s področja zemljiške politike in razpolaganju s stavbnimi zemljišči, o predlogu odloka o razveljavitvi odloka o sestavi razpisne komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov, o družbenem dogovoru o financiranju tržiškega radia in Glasa, o pomoči kranjski občini pri odpravljanju posledic potresa in o poročilu o poteku priprav na volitve. Na dnevnem redu je tudi razprava o delovnem programu občinske skupščine ter razprava o nekaterih kadrovskih zadevah. Gorje - Na Zatrnikuje bilo minuli petek več kot 2000 obiskovalcev, obratovale so vse žičnice, le škoda, da se gostinci še niso znašli in je na Zatrniku težko dobiti topel čaj.. . Foto: J. Zaplotnik tylST©V»NJC Vabljeni na veliko pustovanje v halo A Gorenjskega seima v Kranju. Od 18. do 2. ure zjutraj vas bosta zabavala ansambel Lojzeta Slaka in godba na pihala iz Gorij pri Bledu. G S Naročnik: Najboljše maske bodo nagrajene Rezervacije sprejema Turistično društvo Kranj, tel.: 21-361 i Nova vozila V naslednjih petih letih bodo zavodi Crvene zastave podvojili zmogljivosti, proizvodnjo avtomobilov pa povečali od 200.000 vozil v tem letu na 350.000 leta 1982. Samo v naslednjih letih bodo naložbe dosegle 12 milijard dinarjev, letos pa bodo v nove objekte vložili 4 milijarde dinarjev. Že letos bodo zavodi pripravili za proizvodnjo novo vozilo »zastava 102«, vzporedno pa pripravljajo tudi novo vozilo »zastava 104«. Velike možnosti za hitrejši razvoj vidijo tudi v razširitvi industrijske kooperacije z inozemskimi partnerji, ki naj bi leta 1980 dosegla vrednost 150 milijonov dinarjev. Izvozili pa bodo več kot 30.000 vozil letno. Slavje čebelarjev V soboto so slovenski čebelarji slovesno proslavili 80-letnico slovenske čebelarske organizacije in enak jubilej izhajanja revije Slovenski čebelar. Številne čebelarje in goste, ki so se. zbrali v dvorani ljubljanskega kina Union, je pozdravil republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo M Hov ar Zidar, ki jih je pozval k prizadevanjem za hitrješi razvoj čebelarstva, saj po-praševanje po medu v zadnjem času ponovno narašča. Zato čebelarji ne smejo biti izolirani, združevati morajo delo in sredstva, saj bodo le na temelju samoupravnega združevanja laho delali in uspešno razvijali čebelarstvo. Bogate, 80-letne tradicije morajo prenašati tudi na najmlajše. Polna smučišča tudi v Makedoniji Na Popovi šapki v Mav-rovu, v Kruševu, Pelisteru in drugih rekreacijsko-smučar-skih centrih Makedonije je te dni pravo »alpsko« vzdušje. Več tisoč ljubiteljev zimskega veselja je prišlo na svoj račun, saj je snega dovolj. Nov zdomski klub Jugoslovani, ki so na začasnem delu v Luksemburgu, so dobili prostore za svoj klub. Opremili so jih s pomočjo tamkajšnjih oblasti in s svojimi prostovoljnimi prispevki. V klubu bo delovala tudi dopolnilna osnovna šola, ki jo bodo obiskovali otroci jugoslovanskih delavcev. 15 let TV-15 Ob 15-letnici izhajanja TV-15, skupnega glasila Zveze združenj borcev NOV in Zveze vojaških rezervnih starešin Slovenije, sta republiška odbora obeh družbenih organizacij pripravila tovariško srečanje. V pogovoru so osvetlili dosedanje izhajanje tednika in njegovo trenutno vlogo v slovenskem tisku. Tednik s svojo vsebinsko zasnovo aktivno in odgovorno posega na vsa področja družbenopolitičnega življenja ter predstavlja nepogrešljiv člen v informiranju udeležencev NOV in rezervnih vojaških starešin. Glasilo izhaja v 40.000 izvodih. Zlata plaketa za Tita Član predsedstva SRS Tone Bole je v petek sprejel delegacijo skupščine občine Kamnik, ki jo je vodil predsednik Franc Svetelj. Delegacija je Tonetu Boletu izročila zlato plaketo Kamnika, ki jo je skupščina lani podelila predsedniku SFRJ in ZKJ, častnemu občanu Kamnika in nekdanjemu delavcu tovarne Titan Josipu Brozu-Titu, da jo bo predal dobitniku._J JESENICE Pretekli teden so se v Železarni Jesenice na skupni seji sestali sekretarji ZK, predsedniki sindikata in mladine ter predstavniki delavskih svetov iz posameznih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti. Uvodne misli k osrednji točki dnevnega reda o izvrševanju planskih nalog sta povedala Boris Bergant in Ivo Arzenšek. V pestri razpravi so se potem zavzeli za dosledno uresničevanje vseh planskih nalog letos, še posebno pozornost pa so namenili dvigu produktivnosti, discipline in varčevanja. Na seji so govorili še o pripravah na referendum za sprejetje samoupravnih sporazumov ter o pripravah na skupščinske volitve. V sredo, 25. januarja, je konferenca mladih iz krajevnih skupnosti pri OK ZSMS Jesenice pripravila posvet predsednikov in sekretarjev 00 ZSMS iz krajevnih skupnosti jeseniške občine. Največ so govorili o pripravah na skupščinske volitve. Med drugim so sklenili, da se morajo v predkandidacijskem in kandidacijskem postopku dosledno držati rokov, da bodo mladi delegati resnično predstavljali interese čimširšega kroga mladih v krajevni skupnosti. Govorili so še o pripravah na X. kongres ZSMS, predvsem o evidentiranju mladincev za vodstva 00 ZSMS. J. R. Za danes, 31. januarja, so sklicane ločene seje vseh treh zborov skupščine občine Jesenice, na katerih bodo delegati obravnavali predlog programa razvoja malega gospodarstva v občini za obdobje 1978 do 1985, osnutek odloka o proračunu občine Jesenice za leto 1978, predlog za določitev lestvic katastrskega dohodka za območje katastrskega okraja Kranjska gora in Radovljica, o predlogu odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in o predlogu odloka o zazidalnem načrtu plavški travnik. Delegati se bodo pogovarjali tudi o predlogu odloka o srednjeročnem programu geodetskih del od 1976 do 1980, o problematiki izgradnje žal, o dopolnitvi odloka o davkih občanov ter o predlogu odločbe za razmejitev šolskega okoliša na območju mesta Jesenice. D. S. RADOVLJICA Včeraj, 30. januarja, popoldne se je na 111. redni seji sestal izvršni svet občinske skupščine in obravnaval predlog dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike in občin za letos. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o poročilu za ureditev nekdanje šole Poljče in Begunje. ŠKOFJA LOKA Jutri, 1. februarja, ob 16. uri bo skupna seja vseh treh zborov občinske skupščine Škofja Loka. Med drugim bodo delegati razpravljali in sklepali o predlogu sprememb občinskega statuta, resoluciji o razvoju občine za letos, pobratenju z občino Sovodnje ob Soči, določitvi delegatskih mest, spremembi zazidalnega načrta za Kres — Češnjico, pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih ter novih katastrskih lestvicah. L. B. TRŽIČ Tržiške osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije so prejele po 9.kongresu ZSMS precej mladinskih članskih izkaznic, ki jih je razdelila občinska konferenca. Vendar je pri urejevanju evidence članstva prihajalo do neurejenosti. Le redki imajo v mladinski izkaznici fotografijo. Sekretariat občinske konference ZSMS Tržič se je odločil temu narediti konec. Do 10. kongresa ZSMS mora biti evidenca urejena. Vse prireditve, proslave, tekmovanja in druga srečanja bodo mladi lahko obiskali ali na njih sodelovali le s pravilno urejeno mladinsko izkaznico. Ta akcija bo prispevala tudi k rednemu plačevanju članarine, na katero so v marsikateri osnovni organizaciji pozabili. J. Kepic Stalna sredstva za socialistično zvezo Tržič - Republiška konferenca SZDL je že pred leti predlagala občinskim skupščinam stalno in sistemsko reševanje financiranja občinskih konferenc SZDL. Taksno stališče je bilo uresničeno že v večini slovenskih občin in je tržiška za zdaj med redkimi izjemami, razen tega pa tak položaj najmnožičnejše družbenopolitične organizacije določa tudi ustava. Izvršni svet tržiške občinske skupščine je 24. januarja razpravljal o Danes referendum v Železarni Jesenice — V jeseniški Železarni so dalj časa potekale priprave na referendum, ki bo danes, 31. januarja. Na njem bodo delavci iz posameznih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti glasovali za sprejem Šestih samoupravnih sporazumov. Glede na to, da sprejetje teh pomembnih samoupravnih sporazumov pomeni velik korak naprej v ureničevanju zakona o združenem delu, v Železarni ne dvomijo v uspeh referenduma. J. R. Uspel referendum v Stari Loki Stara Loka — Krajevna skupnost Škofja Loka je pripravila v nedeljo, 29. januarja, referendum v Stari Loki in okolici, na katerem so se občani odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka, s katerim bi pomagali pri asfaltiranju krajevnih cest in potov. Zanj bodo v Škofji Loki potrebovali 2,4 milijona dinarjev. Referendum je uspel, saj je glasovalo 92,25 odstotka volivcev, »za« pa jih je bilo 84,50 odsotka. Razen krajanov in organizacij združenega dela, ki bodo na osnovi uspelega referenduma o samoprispevku prispevali 1,2 milijona dinarjev ali 30 odstotkov sredstev, bodo za urejevanje cest in potov prispevali še komunalna skupnost Škofja Loka 200.000 dinarjev ali 8,33 odstotka potrebnega denarja in krajevna skupnost Škofja Loka milijon dinarjev, kar predstavlja 41,67 odstotka sredstev, -jk tem vprašanju in soglaša s sistemsko in trajno ureditvijo financiranja občinske konference SZDL. Zato bo z zborom občinske skupščine predlagal, da bi takšno financiranje uvedli Že letos in namenili za dejavnost socialistične zveze 0,123 odstotka družbenega proizvoda družbenega sektorja gospodarstva, doseženega pred dvema letoma. Občinska konferenca bi na osnovi takšnega izračuna dobila letos 794.000 dinarjev kar je za 15 odstotkov več od vsote, namenjene SZDL lani. -jk Slovesnost v Svečah Vsakoletna spominska slovesnost, ki jo organizira Zveza koroških partizanov Celovec bo v nedeljo, 12. februarja, ob 11. uri na pokopališču v Svečah na Koroškem, kier je pokopan narodni heroj Matija Verdnik-Tomaž. Spominu padlega koroškega borca se bodo razen domačinov in koroških borcev iz Avstrije poklonili tudi številni udeleženci NOB iz gorenjskih občin, predvsem z Jesenic in iz Radovljice. O liku narodnega heroja Tomaža in o NOB na Koroškem bo na slovesnosti govoril koroški partizanski komandant, predsednik občinskega odbora ZZB NOB Jesenice Jože Ulčar. Razen domačih kulturnih skupin, pevcev in recitatorjev ter predstavnikov koroških mladinskih organizacij bodo v kulturnem programu nastopili tudi pihalni orkester jeseniških železar-jev in pevci komornega zbora Anton Tomaž Linhart iz Radovljice. Za udeležence slovesnosti, ki ne bodo odšli v Sveče z lastnimi avtomobili, sta občinska odbora ZZB NOV Jesenice in Radovljica zagotovila avtobusni prevoz. V radovljiški občini bo vozil iz Gorij, z Bleda, in iz Radovljice. Vsak udeleženec \ a bo prispeval po 40 dinarjev. Prijave bodo sprejemali po krajevnih organizacijah Zveze borcev. _'JLj . V premislek------- Obveščanje Nobenega dvoma ni, da referendumi o sprejemih splošnih samoupravnih aktov v temeljnih in v delovnih organizacijah ponekod niso uspeli le zato, ker delavci niso bili ustrezno in pri-merno obveščeni; še manj lahko dvomimo o tem, da so jih marsikje sicer sprejeli, a zgolj le formalno in na osnovi skopih, če ne celo malo razumljivih razlag, o njih pa vedo zelo malo ali ničesar. Pa vendar ne bi spregovorili zdaj o problemih ob samem sprejemu samoupravnih dokumentov v skladu z zakonom o združenem delu, še kako očitno jih bo izkazala prihodnja praksa, ki jih bo morala tudi postopno odpravljati. Spregovorili bi o samem obveščanju v našem samoupravnem in delegatskem sistemu, izbrali le delček iz prakse informiranja naših delegatov ali delovnih ljudi in občanov. Na Gorenjskem smo ustanovili tri informacijsko-dokumen-tacijske centre, v Tržiču in na Jesenicah jih še nimajo. Tinti, ki delujejo, so v stalnih kadrovskih težavah, z dvema ali največ tremi zaposlenimi delavci, ki pri obsežnem delegatskem gradivu, pri posredovanju in oblikovanju informacij nikakor ne zmorejo opraviti vseh nalog. Kritike, ki se zgrinjajo nad centre, so neupravičene, saj prvič orjejo ledino, drugič pa je delo tako obširno, da vedno ne more biti najbolj kvalitetno. Se posebno, ker. na primer, kljub dogovorom med centrom in vsemi tistima, ki se dolžni posredovati informacije, prihaja do tega, da se informacije pošiljajo prekasno, praviloma pa y vsej obsežnosti in preobsežno sti, brez spremljajočih variantnih predlogov, povzetkov ia primernih prirejanj. In INDOK center naj bi bil potem tisti, ki naj bi poslane informacije preoblikoval v sprejemljivo in kvalitetno obliko ter jo posredoval v objavo ali delegatovo mino. Če bi se dogovorili tako, bi morali število zaposlenih v podjetja podvojiti in potrojiti. Ker pa ni tako, bi bil čas, da se pač sastav-ljavci gradiv potrudijo in dosledno pripenjajo k svojim analizam tudi povzetke. Obveščanje v delegatskem sistemu bi bilo lahko torej kvalitetnejše in bolj dosledno, če bi zares vsi upoštevali pomembnost pravočasno, objektivne informacije, ko bi jo znali v primera obliki tudi posredovati na primerno mesto in slediti njenemu toku. Posebno v delegatskem sistemu brez odgovornosti pri u> formiranju ne bo šlo. Za zdaj je pešalo povsod tam, kjer so malomarno zamahnili z roko in obveščali površno, omalovaževali moč vsestranske informacije ali jo potiskali v najbolj nemogočih in nerazumljivih oblikah v neke suhoparne občasne informacije zato, da bi zadostili pač nekemu dogovoru in zahtevi Obveščanje v delegatskem sistemu pa je daleč od tega, da bi bilo samo nek dogovor in neka zahteva ... D. Sedej v-----~ Kritično o razvoju obrti RADOVLJICA - Člani predsedstva občinske konference SZDL Radovljica so na svoji zadnji seji obravnavali program razvoja malega gospodarstva v občini in osnutke volilnih dokumentov hkrati s kadrovskimi predlogi za vodilne funkcije v občinski skupščini in v interesnih skupnostih. Razvoj malega gospodarstva v občini, ki je vse prej kot zadovoljiv, so obravnavali precej kritično že pred nekaj leti, a se razmere niso bistveno spremenile. Pravo podobo malega gospodarstva so dobili šele letos, ko je na voljo obsežno gradivo s podatki. Člani predsedstva so sicer izrekli priznanje avtorjem za obsežno delo, vendar so izrazili tudi pridržke ob predlogu programa razvoja malega gospodarstva v družbenem sektorju, ki domala povsod prerašča v industrijo. Iz obrtniških delavnic, ki so začele s storitvenimi dejavnostmi, so se razvili industrijski obrati s serijsko proizvodnjo, ki v ničemer ne zado- z združenjem obrtnikov \ sameznimi obrtniki. Hkrati p* se zavzeli tudi za ponovno ust novitev koordinacijskega » bora za urejanje odnosov v sebni obrti, ki bi deloval pri činski konferenci SZDL. Sh# pri upravnih organih naj bi p ugotovila vzroke za propad* in ukinjanje obrtnih stori tv«* dejavnosti. Vse gradivo o mak gospodarstvu bodo posredi krajevnim skupnostim in zdru" nju obrtnikov, šele nato pa n» sledila obravnava na obči:* skupščini. V nadaljevanju seje so sprt osnutke volilnih dokumec pravilnike, poslovnike in rak* nike ter dogovor o merilih oblikovanju družbenopoliti ga zbora. Pri pripravah volitve bo izvršni odbor oh* ske konference SZDL še f sklicem temeljnih kandid* skih konferenc krajevnih fcjj ferenc SZDL in osnovnih orf nizacij sindikata izdelal pre* dno oceno političnega pole** in uresničevanja delegatska sistema v preteklem mandate voljuje osnovnih potreb prebi- oDdobju, upoštevajoč priponi* valstva. Očitno je, da je bilo Te ge nana8ajo na aktivnost- legatov v temeljnih in splov osnovno vodilo usmeritve teh delovnih kolektivov pridobitev dohodka, ne pa zadovoljevanje potreb občanov. Po drugi strani pa je bilo opaziti izredno hitro upadanje števila zasebnih obrtnikov storitvenih dejavnosti. Ne le za občane, tudi za turiste je vse bolj nerešljivo vprašanja, kje zadovoljiti najosnovnejše vsakodnevne potrebe. Manjka čevljarjev, krojačev, instalaterjev, ključavničarjev, avtomeha-nikov, radio in TV mehanikov in še vrsta drugih obrtnikov. Nič bolje tudi ni na področju terciarnih dejavnosti, predvsem v zasebnem gostinstvu. Zasebne obrtnike ovirajo pri delu zlasti prostorski in kadrovski problemi. Težave imajo s kreditiranjem in nabavo surovin, medtem ko davčna politika tudi ni najboljša. Stimulirati bi morali predvsem tiste obrtnike, ki se ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi. Čimprej bo potrebno tudi sprejeti odlok o namembnosti lokalov in zemljišč ter pripraviti urbanistične načrte in določiti lokacije posebej za storitvene dejavnosti in za proizvodnjo v vseh naseljenih krajih občine. Člani predsedstva bodo tudi predlagali izvršnemu svetu, da se za urejanje in razvoj malega gospodarstva ustanovi pri upravnem organu posebna služba, ki naj bi tesno sodelovala delegacijah, na uveljavlja* skupščinske vloge zborov «P rabnikov interesnih skupno* na delo samoupravne delav kontrole, na usposabljanje I legatov in na delegatska vp' sanja kot ene izmed oblik o> gatske dejavnosti. „-------1 Evidentiranih še premalo mladih Jesenice - Pri občinski k* ferenci ZSMS Jesenice nan* njajo trenutno vso pozom* pripravam na volitve delegati družbenopolitične skupnosti samoupravne interesne skup* sti Z dosedanjimi rezultati t niso najbolj zadovoljni; N: je predvsem, da se vod.*, osnovnih organizacij ZSMS -dovolj zgodaj vključila v evtt ^"zato si pri OK ZSMS pruadt vajo da bi evidentiranje poSf Sili zavzemajo pa se tudi 2* ? da ' aktivne in sposobne ml* družbenopolitične delavce t dentirajo za izvršne odbore dn benopolitičnih skupnost, in ( moupravnih interesnih & nosti. Prek 30.000 evidentiranih Med kandidati premal Nadaljevanje si. strani Takoimenovano odločanje delavcev in občanov se je v primerjavi s prejšnjim odborniškim sistemom razširilo na veliko število delavcev in občanov. Na skupnih sejah pa so bili evidentirani tudi možni kandidati za volilne funkcije občinskih družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter za družbenopolitični zbor občine. Razen tega so na skupnih sejah razpravljali o evidentiranih kandidatih za vodilne funkcije V SR Sloveniji, o možnih kandidatih za družbenopolitični zbor SR Slovenije itd.« »Kako pa bodo potekale priprave na volitve po pravkar končanih skupnih sejah?« »V vseh temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih na Gorenjskem bodo zdaj razširjene seje sindikatov oz. izvršnih odborov SZDL, na katerih bodo ocenili dosedanje priprave na volitve v svojih sredinah. Razen tega bodo izmed evidentiranih kandidatov oblikovali možne delegacije in sicer na podlagi sprejetih kadrovskih meril. Upoštevati bodo morali moralnopo-litične kvalitete in sestav glede na ženske, mladino in druge. Ti sestanki so takorekoč že za nami in do 10. februarja se morajo sestati na prvih sejah temeljne kandidacijske konference v TOZD in KS.« Zaostanek jih je zdramil Tržič — Volilna komisija občinske konference SZDL redno spremlja in ocenjuje priprave na volitve ter sproti poroča organom občinske konference SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov. Najnovejše poročilo pa bodo v ponedeljek obravnavali tudi zbori občinske skupščine. Volilna komisija občinske konference SZDL in predsedstvo SZDL menita, da letošnje volitve kljub izkušnjam iz leta 1974 Še ne jemljemo tako, kot bi bilo treba. Prepogosto menimo, da se priprave na volitve zožijo na največ dve leti, pred tem pa na volitve in evidentiranje pozabimo. V »pozabo« so šla med drugim tudi nekatera imena, evidentirana leta 1974, vendar takrat niso bila uvrščena med kandidate za delegate, zato so v tržiški občini takrat sklenili, da jih je treba upoštevati pri letošnjem evidentiranju. V posameznih krajevnih skupnostih in delovnih kolektivih so ta dogovor upoštevali, v večini pa ne. Prav tako pa so Šle neopazno mimo krajevnih konferenc SZDL in osnovnih organizacij sindikata številne akcije (referendum za samoprispevek, vpis posojila za ceste), pri katerih so se posamez- nim izKazaii in bi jih lahko ob tej priložnosti evidentirali. Zakoreninjena pa je še miselnost, da je evidentiranje pomembno samo za volitve, ne pa za zbiranje kandidatov za opravljanje drugih pomembnih dolžnosti. Naštete težave so bile v tržiški občini še posebno pogoste leta 1976 in deloma lani. SZDL in sindikat sta z uspelimi akcijami nadoknadila zamujeno in za zdaj je evidentiranih že 1785 možnih kandidatov. Združeno delo jih je evidentiralo 799, krajevne skupnosti pa 886. Osnovni podatki o sestavi so ugodni. Med evidentiranimi je 36 odstotkov žensk in 64 odstotkov moških. 30 odstotkov evidentiranih je mlajših od 27 let, 40 odstotkov je starih od 27 do 40 let, 30 odstotkov evidentiranih pa je starejših od 40 let. Največ evidentiranih ima srednješolsko izobrazbo ali pa so kvalificirani delavci. Najmanj je visokokvalificiranih delavcev in ljudi z višjo in visoko izobrazbo. 24 odstotkov evidentiranih je članov Zveze komunistov, 5 odstotkov udeležencev NOB, 7 odstotkov evidentiranih pa je na vodilnih mestih v gospodarstvu. J. Košnjek »Kakšno vlogo pa imajo v predvolilnih pripravah prve seje temeljnih kandidacijskih konferenc?« »Temeljne kandidacijske konference bodo na prvih sejah na podlagi poročil ocenile dosedanje volilne priprave in razpravljale ter potrjevale predlog možnih kandidatov za člane delegacij obeh zborov občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti. Sprejeli bodo stališča o predlaganih delegatih za družbenopolitični zbor občinske skupščine, nadalje za vodilne funkcije v občinski skupščini n skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v občini. Na sejah kandidacijskih konferenc bodo razpravljali še o evidentiranih možnih kandidatih za delegate družbenopolitičnega zbora republiške skupščine, nadalje o možnih kandidatih za zvezni zbor in zbor republik in pokrajin ter o možnih kandidatih za nosilce vodilnih funkcij v republiki Sloveniji. Nazadnje bodo izvolili tudi kandidata za prvo sejo občinske kandidacijske konference. Po 10. februarju se bodo sestala predsedstva občinskih konferenc SZDL, ki bodo ocenila potek temeljnih kandidacijskih konferenc, hkrati pa sprejela sklep o sklicu prve seje občinske kandidacijske konference. Le-te morajo biti na Gorenjskem od 15- do 22. februarja. Na sejah občinskih kandidacijskih konferenc bodo ocenili opravljene kandidacijske postopke, razpravljali pa bodo tudi o možnih kandidatih za vodilne funkcije v občinskih skupščinah in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Glasovali bodo o listi kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, določili bodo kandidata za predsednika Izvršnega sveta občinske skupščine in nazadnje izvolili še dva kandidata za sejo republiške kandidacijske konference. In tako bomo tik pred volitvami, ki bodo v združenem delu 9. marca in v krajevnih skupnostih 12. marca.« A. Žalar O žensk in mladih V radovljiški občini so skupaj evidentirali 617C možnih kandidatov za delegacije samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti — Stalna akcija r RADOVLJICA — Na zadnji skupni seji občinske konference SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov so obravnavali in sprejeli volilne dokumente, razpravljali o evidentiranih možnih kandidatih za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine ter o nosilcih vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, zelo kritično pa so spregovorili o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve delegacij in delegatov ter o uresničevanju delegatskega sistema. Na Gorenjskem smo evidentirali... Na zadnjih skupnih sejah občinskih konferenc SZDL in občinskih svetov Zveze sindikatov so v vseh gorenjskih občinah evidentirali možne kandidate za vodilne funkcije v občinski skupščini ter 'kupičine samoupravnih interesnih skupnosti. nega kandidata za predsednika občinske skupščine Staneta Božiča in za podpredsednika Kristino Kobal. zPboraikFranc- • d"i%noPolitičnega Kramarič; nez Ivnik. Neme, Ivanka Šuligaj in Anton predsednika izvršnega sveta NA JESENICAH SO EVIDEN-JHtALI KANDIDATE ZA SKUPŠČINO OBČINE JESENICE: za predsednika skupščine občine Slavko Osredkar; z* podpredsednika skupščine občine Ivo Arzen-za predsednika družbenopolitičnega zbora Janko Burnik; za predsednico zbora krajevnih »kupnosti Vera Dulmin; za predsednika zbora združenega dela Valentin Crv; za predsednika lenega sveta Ivo Sčavničar. Za interesno skupnost za vzgojo in izobra-za predsednika skupščine Božidar flartelj in za predsednico izvršnega odbora Bernarda Federle; za zdravstveno skupnost: z«predsedriika skupščine Franc Leben in za predsednika izvršnega odbora Jože Frece; za r**iskovalno skupnost: za predsednika skup 4ćine Jože Kramar in za predsednika izvršnega odbora Božidar Brudar; za kulturno skupnost: za predsednika skupščine Bratko Škrlj in z« presednika izvršnega odbora Marjan Jemc; za socialno varstvo: za predsednika skupščine Stanka Vulelija in za predsednico izvršnega odbora Mojca Tancar; za socialno skrbstvo: z* predsednika skupščine Jože Jensterle in za predsednika izvršnega odbora Cilko Sčavničar; za otroško varstvo: za predsednika skupščine Kati Hiti in za predsednika izvršnega odbora Janez Novak; za pokojninsko-invalidsko zavarovanje: za predsednika skupščine Zdrav-ko Pogačnik in za predsednika izvršnega odbora Srečko Zima; za zaposlovanje: za predsednika skupščine Jakob Sranr in za predsednika izvršnega odbora Camil Kaloper; za •tano vanjsko skupnost: za predsednika ■kupščine Vinko Zorman in za predsednika izvršnega odbora Emil Golob; za telesno kulturno skupnost: za predsednika skupščine Božo Ahec in za predsednika izvrSnega odbora Zvone Kalan. V KRANJU SO PREDVIDENI JJOŽNI KANDIDATI ZA SKUPŠČINO OBČINE: za predsednika zbora združenega dela Dora Rihar za podpredsednika Budi Nadižovec; za predsednika zbora krajevni" skupnosti Edo Jurjevec in za podpredsednika Janez Novak; za predsednika družbenopolitičnega zbora Zvone Filipovič in za podpredsednika Srečko Nečimer; za predsednika izvršnega sveta Drago Stefe. Za izobraževalno skupnost: za predsednika skupščine Franc Kejžar in za predsednika izvršnega odbora Judita Rakovec; za kulturno skupnost: za predsednika skupščine Dušan Rihtaršič in za predsednika izvršnega odbora Anka Zevnik; za raziskovalno skupnost: za predsednika skupščine Miloš Kus in za predsednika izvršnega odbora Ilija Dimitrijevski; za zdravstveno skupnost: za predsednika skupščine Jaka Vadnjal in za predsednika izvršnega cdbora Dušan Vogrič; za socialno skrbstvo: *» predsednika skupščine Mija Artač in za predsednika izvršnega odbora Katjuša Virnik; ** otroško varstvo: za predsednika skupščine ■^dravko Korenčan in za predsednika izvrSnega odbora Slavka Zirkach; za pokoj ninsko-in-validsko zavarovanje: za predsednika skup-*±čine Stojan Trošt in za predsednika izvršnega odbora Eva Gradič; za zaposlovanje: za predsednika skupščine Branka Kosič in za Predsednika izvršnega odbora Miran Stefe; za stanovanjsko skupnost: za predsednika skupščine Franc Flander in za predsednika izvršnega odbora Viktor Eržen; za socialno varstvo: za predsednika skupščine Alojzija J'laninšek in za predsednika izvrSnega odbora Alenka Markovič; za telesno-kulturno skupnost: za predsednika skupščine Edo Vončina in *a Predsednika izvršnega odbora Vili Planinšek Na skupni seji sta predsedstvo občinsko konference SZDL in občinskega sveta zveze sindikatov danes (ponedeljek) evidentirala kot mul V RADOVLJICI SO PREDVIDENI MOŽNI KANDIDATI ZA SKUPŠČINO OBČINE: za predsednika skupščine inž. Leopold Pernuš in za podpredsednika Gvido Melink; za predsednika izvršnega sveta Franc Podjed; za predsednika zbora združenega dela Jože Meršol in za podpredsednika Jože Kapus; za predsednika zbora krajevnih skupnosti Franc Bajt; za predsednika družbenopolitičnega zbora JoSt Rolc in za podpredsednika Elza Osterman. Za izobraževalno skupnost: za predsednika skupSčine Jordan Blaževič in Minka Puc, za predsednika izvrSnega odbora Katarina Knaflič in Ljubo Meglic; za kulturno skupnost: za predsednika skupščine Zdenko Cund in za predsednika izvrSnega odbora Drago Repe; za raziskovalno skupnost: za predsednika skupščine Peter Petriček in za predsednika izvršnega odbora Janez Košir; za zdravstveno skupnost: za predsednika skupSčine Janez Romih in za predsednika izvršnega odbora Vito Remc; za socialno skrbstvo: za predsednika skupščine Peter Slegelj in za predsednika izvršnega odbora Igo Blaznik; za otroško varstvo: za predsednika skupščine Marjana Ravnikar in Helena Ćerne in za predsednika izvršnega odbora Stanka Zupan; za pokojninsko invalidsko zavarovanje: za predsednika skupščine Ivan ('črkovnik in za predsednika izvršnega odbora Mirko Mulci; za zaposlovanje: za predsednika skupščine Rado Faganel in za predsednika izvršnega odbora Blaž Jakopič; za stanovanjsko skupnost: za predsednika skupščine Pavel Noč in za predsednika izvršnega odbora Miran Bogataj; za socialno varstvo: za predsednika skupSčine Jerca Ogrič in za predsednika izvrSnega odbora Franc Cop; za temeljno telesno-kulturno skupnost: za predsednika skupSčine Stanko Habjan in za predsednika izvršnega odbora Boris Oebulj. V ŠKOFJI LOKI SO PREDVIDENI MOŽNI KANDIDATI ZA SKUPŠČINO OBČINE: za predsednika skupščine občine Zvone Teržan in za podpredsednika Janez Kos; za predsednika zbora združenega dela Lovro Gajger; za predsednika zbora krajevnih skupnosti Viktor Zakelj in za predsednika družbenopolitičnega zbora Pavel Okom. Za izobraževalno skupnost: Alojz Stopar. Franc Benedik, Slobodan Poljanšek in Jože Uršič; za kulturno skupnost: Franc Križnar, Rudi Zadnik, Zorka SublC in Franc Kavčič; za raziskovalno skupnost: Bojan Bandelj in dr. Aci l.el>cn. za zdravstveno skupnost: Tine Kokelj, dr. Štefanija Kužnar, dr. Jože Debeljak in dr. Bojan Gregorčič; socialno skrbstvo: Mira Primožič, Julka Bernik, Ludvik Bernik in Stane Pečnik; za otroško varstvo: Tone Rakovec, Olga Bandelj, Marjan Kosmač, Tilka Gartnar in Franc Vidmar; za pokojninsko-invalidsko zavarovanje: Milka Smid in Janko Berčič; za zaposlovanje: Jani Oblak in Anka Kos, za stanovanjsko skupnost: Janez Talar in Andrej Benedičič, za socialno varstvo: Ivan Breznik in NuSa Strlič in za temeljno-telesno skupnost: Janez Šter, Darij Znožnik in Ivan Križnar. V TRŽIČU SO PREDVIDENI MOŽNI KANDIDATI ZA SKUPŠČINO OBČINE: za predsednika skupščine občine Milan Ogris; za podpredsednika Franc Neme; za predsednika zbora združenega dela Anton Jurjevčič in Branko Rožič; za predsednika zbora krajevnih skupnosti Karel Za izobraževalno skupnost: za predsednika skupščine Marjan Dolinar in za predsednika izvršnega odbora Dragica Praprotnik, Ivo Serpan in Rudi Hafner; za kulturno skupnost: za predsednika skupščine Franc Kopač; za raziskovalno skupnost: za predsednika skupščine Drago Pegan in za predsednika izvršnega odbora Janez Ažman; za zdravstveno skupnost: za predsednika izvršnega odbora Karel Bečan; za socialno skrbstvo: za predsednika skupščine Danica 'Mešič in za predsednika izvršnega odbora Jakob Štefe; za otroško varstvo: za predsednika skupščine občine Milinko Despotovič in Riko Jerebic, za predsednika izvršnega odbora Mira Kramarič in Breda Miščevič; za pokojninsko-invalid-sko zavarovanje: za predsednika skupščine Jože Mokorel in za predsednika izvršnega odbora Štefka Gros in Viktor Svab; za zaposlovanje: za predsednika skupščine Ivo Serpan in za predsednika izvršnega odbora Lado Srečnik, Janez Furlan in Janez Ribnikar; za stanovanjsko skupnost: za predsednika skupščine' Anton Simonič in Stane Bodlaj in za predsednika izvršnega odbora Janko Mladič in Peter Meglic; za socialno varstvo: za predsednik skupščine Martin Šetinc, Riko Jerebic in Ivo Serpan, za predsednika izvršnega odbora pa Anica Arbiter; za telesno-kulturno skupnost: za predsednika skupščine Franc Homan in Vili Logar in za predsednika izvršnega odbora Slavko Teran. V radovljiški občini so pri volitvah leta 1974 evidentirali 3913 možnih kandidatov in v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih na volitvah izvolili 193 delegacij ali 1810 članov delegacij. Čeprav ne morejo biti zadovoljni z rezultati pri uresničevanju sistema stalnih kadrovskih priprav na volitve, saj so bile aktivnosti ob volitvah ponekje le občasna akcija pred volitvami, ugotavljajo, da je lani v občini potekala zadovoljiva intenzivna akcija. Lani so z organizirano politično akcijo dosegli, da so zdaj že vse možnosti za končne priprave in za samo izvedbo volitev. V temeljnih organizacijah in v krajevnih skupnostih so na novo evidentirali 2257 možnih kandidatov in so tako v občini skupaj evidentirali že 6170 možnih kandidatov. Med vsemi kandidati za člane delegacij je 41 odstotkov žensk, 4 odstotki članov Zveze komunistov, 23 odstotkov mladih do 27 let in 4,6 odstotka udeležencev NOB. Akcija je bila sicer intenzivna, vendar pa s sestavom evidentiranih kandidatov še niso zadovoljni. Še vedno je med evidentiranimi premalo žensk, mladih do 27 let in udeležencev NOB. Vse to pa obvezuje, da resno nadaljujemo vse tiste naloge, ki vodijo k dosledni uresničitvi dogovorjenega sistema stalnih kadrovskih priprav. Evidentiranje mora postati stalna praksa vseh, sestavni del aktivnosti sleherne družbenopolitične in samoupravne sredine. Sedanje predhodne volilne priprave so bile v zadnjem času uspešne le zato, ker so domala na vsakem sestanku spregovorili o pomenu volitev, ne le pri družbenopolitičnih organizacijah, temveč tudi v družbenih organizacijah, društvih, interesnih skupnostih in v samoupravnih organih. Ob tem je aktivno sodelovala tudi mladina, ki je sproti ocenjevala potek priprav in ob opozarjala na pomanjkljivosti evidentiranju mladih. V Radovljici so imeli s predsedniki osnovnih organizacij sindikata in krajevnih konferenc SZDL r«dni vsakomesečni pogovor, na katerem so usklajevali in se dogovarjal, ter ocenjevali priprave. O pripravah so spregovorili tudi na sejah predsedstev in na sestankih izvršnih odborov skupščin interesih skupnosti in drugod. Dogovorili so se o variantnih predlogih oblikovanja posebnih delegacij, ki pomenijo korak naprej pri uresničevanju delegatskega sistema in njegove vsebine; s pripombo seveda, da posebne delegacije morajo ustrezati možnostim in potrebam v temeljnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Ob obravnavanju predlogov vseh dokumentov za končne priprave in za izvedbo volitev so se dogovorili tudi za merila in kriterije za enotno oblikovanje delegacij. Tako bodo delovni ljudje in občani marca izvolili v temeljnih organizacijah 56 splošnih, 72 posebnih združenih in 14 posebnih delegacij ali 1405 članov delegacij interesnih skupnosti ter 83 delegacij za zbor združenega dela s 553 delegati. V krajevnih skupnostih pa 4 splošne, 42 posebnih združenih in 12 posebnih delegacij ali 510 članov delegacij interesnih skupnosti ter 20 delegacij za zbor krajevnih skupnosti s 140 delegati. Tako bo v temeljnih organizacijah in v krajevnih skupnostih oblikovanih za interesne skupnosti najmanj 60 splošnih, 114 posebnih združenih ii 26 posebnih delegacij s 1915 delegat, za zbor združenega dela pa 103 delegacije s 693 delegati ali skupaj t a interesne skupnosti in zbor združenega dela 303 delegacije in 2608 delegatov. Če pa se bodo v temeljnih organizacijah in v krajevnih skupnostih odločili za večje število delegacij, bo končno število še večje. D. S. Stekel predkandidacijski postopek Skorja Loka — S skupno sejo občinske konference SZDL in predsedstva občinskega sindikalnega sveta in z objavo možnih kandidatov za nosilne funkcije v občini, je tudi v Skorji Loki stekel predkandidacijski postopek za spomladanske volitve. Delegati OK SZDL in predsedstva občinskega sveta ZSS so najprej dosedanje priprave na občini je bilo evidenti- pregledali volitve. V ranih več kot 7.600 možnih kan-ditatov za delegate družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Za družbenopolitične skupnosti so v krajevnih skupnostih evidentirali 1201 delegata za samoupravne interesne skupnost i pa 1729 možnih kandidatov. V organizacijah združenega dela so evidentirali kot možne kandidate za delegate družbenopolitičnih skupnosti 1766 delavcev in za delegate SIS 2539 možnih kandidatov. Novo v Dekorju Salonu kuhinjske opreme Kranj, Koroška 35 30 LET •0*000« kuhinja kamelija kuhinja petunija jesen kuhinja petunija bela kuhinja petunija oranž kuhinja orhideja P kuhinja orhideja variant P 22 vrst kuhinj mize, stoli, jedilnice bela tehnika TV aparati — barvni — črnobeli akustika luči mali gospodinjski aparati prodaja na potrošniško posojilo do 50.000 dinarjev K r a n ■ i Iz jeseniške žic ar ne prihaja Kvalitetna elektrodna žica Po srednjeročnem programu razvoja jeseniške železarne je temeljna organizacija združenega dela žicama dobila proizvodne naprave za proizvodnjo elektrodne žice za varjenje v zaščitni atmosferi — Naložba v vrednosti skoraj 30 milijonov dinarjev Jesenice — Jeseniška železarna je že v svojem srednjeročnem programu načrtovala nakup naprave za proizvodnjo elektrodne žice za varjenje v zaščitni atmosferi, imenovane VAC. Predvsem zaradi zahtev tržišča — sedanja proizvodnja ne 530 zasebnih hiš Škofja Loka — Občani škofjeloške občine naj bi po ocenah in statističnih podatkih gradili 530 zasebnih stanovanjskih hiš. Lani so jim izdali 32 vselitvenih dovoljenj, vendar računajo, da je bilo dejansko vseljenih več kot sto stanovanjskih hiš. Podobno naj bi bilo tudi letos. V poprečju vsak zasebni graditelj zida hišo nekaj let. L. B. Šolanje čevljarskih strokovnjakov Kranj — Čevljarska industrija Slovenije bo do leta 1980 potrebovala 1285 poklicnih delavcev, 252 čevljarskih tehnikov in 79 čevljarskih inženirjev. Poklicni delavci in čevljarski tehniki se izobražujejo v okviru Tekstilnega centra v Kranju in v 2ireh. Ker ne more biti dobrega pouka brez potrebnih praktičnih delavnic, so jeseni predstavniki slovenske čev-lajrske industrije, posebne izobraževalne skupnosti in Tekstilnega centra podpisali samoupravni sporazum o zbiranju denarja za gradnjo dela-lavnic. Nove delavnice so konec lanskega leta že začeli zidati in bodo v njih pridobili delavnice za izdelavo spodnjih delov in montažo obutve, delavnico za krojenje in šivanje zgornjih delov, tri učilnice za strokovne predmete, zbornico za učitelje praktičnega pouka in večnamenski prostor, ki ga bodo uporabljali za razna predavanja in sestanke. Prizidek, v katerem bodo delavnice, bo veljal 19 milijonov dinarjev. Podpisnice sporazuma Alpina Žiri, Planika Kranj, Industrija obutve Novo mesto, Ciciban Miren, Lilet Maribor, Trio in Peko Tržič, Tovarna usnja Slovenj Gradec in Obutev Celje bodo denar zbirale štiri leta. L. B. pokriva niti 70 odstotkov potreb — ter seveda zaradi usmeritve' proizvodnje v kvalitetni izbor izdelkov so napravo že uvozili in poskusno obratuje. Posredoval jo je najbolj ugoden ponudnik, firma ESAB iz Švedske, v dobavnem roku šest mesecev in za vrednost skupaj z vsemi ostalimi stroški — skoraj 30 milijonov dinarjev. Predstavniki firme ESAB, ki so sodelovali pri montaži in pri poskusni proizvodnji, so bili s pripravo dela in z organizacijo dela v temeljni organizaciji žicama zelo zadovoljni, saj so namesto predvidenih dveh mesecev za montažo potrebovali le pet tednov. V žičarni so zaradi prostorske utesnitve morali prestaviti petnajst žičarskih strojev in tako zagotovili montažo novih naprav. Nova naložba, ki je ena največjih v jeseniški železarni, je vsekakor za železarno izredna pridobitev, saj zagotavlja kvalitetnejše izdelke, večjo produktivnost in večjo akumulacijo. V prihodnje, ko bodo začeli z redno proizvodnjo, bodo VAC žico lahko tudi izvažali kot enega izmed najbolj kvalitetnih izdelkov. Čeprav je žica v žičarni tudi zdaj že kvalitetna, so potrošniki predvsem nekaterim vrstam žice oporekali način navijanja. Z novim proizvodnim procesom, z novo tehnologijo na novih strojih, bodo lahko vse kvalitetne pomanjkljivosti odpravili. Ob predvideni normalni proizvodnji pa bo temeljna organizacija žičarna lahko vrnila vložena sredstva po šestih letih. »Z novimi 2500 tonami VAC žice, elektrodne žice za varjenje v zaščitni atmosferi bomo do leta 1980 zadostili potrebam domačega tržišča,« pravi Anton Kelvišar, tehnolog v žičarni, sicer pa tudi eden izmed najbolj uspešnih novatorjev jeseniške železarne. »Na starih, dotrajanih strojih tega ne bi mogli; razen tega pa bi bila tudi slabše kvalitete. Tako tudi ne bomo uvažali več, kot smo v zadnjih dveh letih, ko je uvoz že presegel 2000 ton in za kar je bilo plačanih najmanj 2 milijona dolarjev deviznih sredstev. Že decembra so novi stroji proizvedli dodatnih 100 ton žice kljub poskusnem obratovanju. S to naložbo, z novimi stroji, ki so bili montirani v izredno kratkem času ob pomoči švedskih monterjev in domačega kadra, se vsekakor zagotavlja visoka kvaliteta žice, naložba pa že takoj prinaša sredstva. Večjih problemov in zastojev ni, proizvodnja elektrodne VAC žice pa se bo še povečala s prehodom na troizmensko obratovanje novih naprav.« D. S. Jesenice - Iz temeljne organizacije združenega dela žičarna prihaja iz novih naprav kvalitetnejša žica . .. Foto: J. Zaplotnik Skupnost za zaposlovanje Kranj Poklicne namere letošnjih osmošolcev Prve podatke o poklicnih željah mladine smo dobili z anketo, kakršno opravimo vsako leto v prvem polletju osmega razreda. Seveda ti podatki niso dokončni, med letom se še spreminjajo, vendar ne zelo. Več kot polovica osmošolcev želi zaključiti eno od 4-letnih šol, za dvo in triletne šole je navdušena dobra četrtina, ostali pa še niso podobneje razmišljali o bodočem poklicu. Zanimivo je, da je največ zanimanja za gimnazijo, torej za šolo, ki ne daje poklicne izobrazbe, ampak usposablja za šolanje na višjih oziroma predvsem visokih šolah. Tudi za učiteljski poklic je vsako leto več zanimanja. Ce smo si pred nekaj leti še zelo prizadevali pridobiti dovolj kandidatov za pedagoški poklic, bo letos mogoče izbirati med prijavljenimi. Ugotavljamo pa, da je veliko zanimanja predvsem za šolanje na prvi stopnji usmerjenega izobraževanja za pedagoški poklic, ker so vse šole blizu (vse občine na Gorenjskem razen Tržiča imajo te oddelke), kasneje pa se jih veliko premisli in sprejemajo druge poklicne usmeritve. Poleg gimnazij in PG je za naše osmošolce zanimivo še šolanje na bližnjih 4-letnih šolah, kakršne so za dekleta ES, UA, za fante pa predvsem elektro in strojna tehniška šola. Za vse omenjene šole razen za EŠ se bojimo, da ne bodo mogle sprejeti vseh prijavljenih, gotovo pa bo največ preusmeritev potrebnih prav pri fantih, ki želijo postati elektro tehniki. Med šolami, ki jih ni na Gorenjskem, je preveč zanimanja predvsem za gradbene in gozdarske tehnike, tehnike oblikovalce, aranžerje, vzgojiteljice, pa tudi poklice v zdravstvu. Ce bodo možnosti za sprejem na 4-letne šole podobne lanskim, je pričakovati, da se bo veliko fantov in deklet, ki želijo t)a omenjene šole. prisiljeno preusmeriti na druga področja, predvsem na manj zahtevne triletne šole, kjer že vrsto let ostajajo neizkoriščene možnosti. Seveda bo odločilni kriterij za sprejem učni uspeh, zato se kaže vsem. ki želijo na srednje šole. do , konca leta potruditi pri učenju. Po podatkih, ki jih imamo sedaj, ne bo posebnih težav pri sprejemu na tekstilno, lesno, čevljarsko in metalurško tehnično šolo. kajti med gorenjsko mladino je malo zanimanja za te šole. Bojimo pa se, da se ne bi odpadli na ostalih šolah, vklučili prav v te, za katere je teže dobiti kandidate, in da bi za vsako ceno hoteli doseči srednjo izobrazbo, čeprav jih program šole niti poklic, za katerega šola usposablja, ne zanimata. Med dvo- in triletnimi šolami želimo predvsem opozoriti učence, ki nameravajo postati avtomehani-ki, RTV mehaniki in administratorke. da bodo imeli težave pri iskanju učnih mest, saj bo le-teh premalo. Zato dobro premislite, če res ne želite nič drugega kot to. kar ste nam omenili; Če pa ni tako, imate široke možnosti — predvsem fantje — za izučevanje cele vrste zelo iskanih poklicev kovinarske stroke (strojni mehaniki, orodjarji, strugarji, vseh vrst instalaterji, kleparji ipd), metalurške (valjavci), gumarske, elektro (elek. instalaterji, obratni elektrikarji), lesne (mizarji), gradbene (zidarji, tesarji, pleskarji), gostinske (kuharji, natakarji), živilske (mesarji), da omenimo le tiste, za katere že vrsto let nazaj ne moremo ustreči potrebam združenega dela. Lahko zaključimo, da vključevanje letošnjih osmošolcev ne bo lahko, da pa bo največ problemov z dekleti, saj imajo v primerjavi s fanti zelo omejene možnosti. Pa še ena razlika je: fantje večino poklicnih želja lahko zadovoljijo na dveh zahtevnostnih ravneh. Ce so sposobni in v šoli uspešni, imajo možnost, da se izšolajo na primer za strojnega tehnika. Ce zmorejo malo manj in so manj prizadevni, najdejo zelo soroden poklic v kovinarski tri letni šoli. Za dekleta to ne drži. Ce želijo v poklicu delati v stroki, imajo možnosti le na zahtevnejši ravni; na primer v vzgojiteljskem in pedagoškem poklicu ali kot otroške negovalke, na manj zahtevni stopnji (triletno šolanje) pa ni ustrezne usmeritve. Anica Robič V- Zakaj manjši dohodek Delovne organizacije radovljiške občine posredovale izvršnemu svetu skupščine obi poročila o tem, zakaj v desetih mesecih skega leta niso dosegle načrtovanih rezi tov — Manj turistov, pozeba uničila rii večji uvoz Radovljica — Med organizacijami, ki so posredovale poi o tem, da v devetih oziroma desetih mesecih niso dosegle načrtoA rezultatov, so Veriga, Kemična tovarna Podnart, Vezenine Bled, Lesce, Kmetijska zadruga Bled, Gorenje Radovljica, PTT Radovlj Viator TOZD hoteli Bled, Kovinska delavnica Bled in Komi gospodarstvo Bohinj. Veriga je v desetih mesecih zaostala za planom za odstotek, je po podatkih za vse leto delovna organizacija letni plan proizv« zaradi dobrih rezultatov zadnjih dveh mesecev celo presegla, izvoza za vse lansko leto so dosegli le z okoli 80 odstotki zaradi ker je na prodajo sidmih verig vplivala svetovna kriza v ladjedelnic Uvozili so za 7 odstotkov več zaradi slabe oskrbe z reprodukcij materialom na domačem tržišču in so se tako morali opreti na tržišče. Nasploh je na nekoliko nižji dohodek v dveh temeljnih < zacijah vplivala slaba prodaja sidrnih verig, manjša prodaja vijakov na domačem tržišču ter večji stroški ter storitve. Kemična tovarna Podnart je uvozila več kot je načrtoval«, je delovna organizacija lani povečala proizvodnjo za okoli 27 odstr a in ob tem seveda tudi nabavo surovin iz uvoza. V Vezeninah BL_ bilo manj naročil, večje zaloge, manj zaposlenih ter večji odstotek lezenske odsotnosti. Žito Gorenjka Lesce je imelo manj dohodka zaradi neurejenih , saj so se cene reprodukcijskih materialov lani precej povečale, medi ko so se cene izdelkov zvišale šele avgusta. Delovna organizacija pa je kljub temu sklenila poslovno leto ugodno. Kmetijska zadruga Bled vloži med letom precej denarja v kmetijsko proizvodnjo pn kooperantih, kar se pri obračunih med letom pojavlja kot neplačana realizacija Ta sredstva pa so vložena za leto dni in so običajno do konca leta obveznosti poravnane. Delovna organizacija pa seveda ne bo mogla nadoknaditi manjšega dohodka zaradi slabega pridelka črnega ribeza, saj so v Gorjah in v okolici pridelali zaradi pomladanske pozebe k . slabo četrtino normalnega pridelka. V gradbenem podjetju Gorenje so bili rezultati slabši zaradi tega, ker v prvem polletju niso opravili večjih del. V drugem polletju H izgubo nadoknadili. V PTT Radovljica in v Viatorjevih hot"' Bled vpliva na obračun slabši turistični obisk, vendar se število _ storitev decembra precej poveča, tako da v temeljni organizaciji nii jo izgube. V Kovinski delavnici Bled so hitreje naraščali materk. stroški, boleznine do 30 dni so se v primerjavi z letom prej povečale 41 odstotkov, delavci pa so zaradi pomanjkanja delovnega prost delali tudi v slabših delovnih razmerah. V temeljni organizaciji koL. nala Bohinj so načrtovali, da bodo precej dohodka prinesle nove aj sticije v lastni izvedbi, vendar jih niso uspeli realizirati. D.Sedej Obnovljena žaga V zadnjem času je Jelovica modernizirala proi vodnjo v večini obratov. Letos so na vrsti ža? V pretekelem letu je Jelovica iz Škofje Loke veliko investirala v vsa področja dejavnosti. V TOZD Trgovina so odprli nove poslovalnice v Osijeku, Valjevu, Kragujevcu in predstavništvo v Beogradu. Sedaj imajo 18 poslovalnic in z lastno trgovsko mrežo pokrivajo celotno jugoslovansko tržišče. Zgrajena je bila nova tovarna montažnih hiš in nova proizvodnja hala za izdelavo izolacijskih stekel. Poleg tega je Jelovica lani kupila veliko nove strojne opreme. Vse te naložbe pa so nekako obšle primarno predelavo lesne industrije — žage. Delo na žagah še vedno poteka t-ako kot pred desetletji. Zato bo letos najprej na vrsti obnova žag. Za žago v Preddvoru imajo že vse načrte in soglasja in bodo lahko že prav kmalu začeli z obnovo. Ko bo žaga modernizirana in bo dobila novo opremo, bo lahko razžagala 20.000 kubičnih metrov hlodovine na leto. Pri obnovi bo pomagalo tudi GG Kranj, ki bo še naprej ostalo glavni dobavitelj lesa. Na preddvor-ski žagi bodo žagali hlodovino iz zaledja Preddvora. Še naprej ostaja nerešeno vprašanje obnove žage v Škofji Loki. Problem je, da ima v bližini jelovške svojo žago tudi Gradiš. Obe žagi sta potrebni obnove in obe tovarni ju potrebujeta. Vendar sta preblizu skupaj oziroma je nesmiselno, da bi druga ob drugi delali dve žagi in si konkurirali. Treba se bo najbrž dogovoriti o skupnem vlaganju v novo, moderno žago. Jelovica predlaga, da bi imel žago Gradiš, in sicer za grobi razrez lesa, od tam naprej pa bi imela vsaka tovarna svojo linijo predelave. O problemu je že razprs ljal škofjeloški izvršni svet in o* GLG, vendar drugega kot to, da i žagi nimata možnosti razvoia. zdaj še ni bilo rečeno. Vsekako bo potrebno vprašanje rešiti prej. Gradnja oziroma obnova is je namreč velika naložba, saj r nova linija veljala okoli 20 milijo* dinarjev. L. Bogata. Oprema za gašenje v industriji Škofja Loka - Čeprav je b*» škofjeloška občinska požarna sk*: nost ustanovljena med prvimi v3* veniji, se je lani še vedno srečeval organizacijskimi in finančnimi vjf Sanji in težavami. Financiranje bilo sicer bolje urejeno kot prej. * je lani začel veljati samoupr*1* sporazum o financiranju s prispt kom OZD. Denar so v skladu s?' gramom uporabili za popravilo * šibkih domov, vzdrževanje in # dernizacijo gasilske opreme, red? delovanje gasilskih društev in <»p itd. . , Letos predvidevajo, da se bo v viru samoupravne požarne skupr sti zbralo 1,4 milijona dinarjev. N logam, ki so jih že opravili lani, b> letos dodali nakup nujno potrebu* specialnega vozila za gašenje po* rov v industriji, večjo skrb pa t*? posvetili izdelavi požarnovarstver načrtov v krajevnih skupnostih vzgoji in usposabljanju gasilcev. L. B Kmetijska zadruga Bled razpisuje , . . na podlagi sklepa občnega zbora prosta dela m loge individualnega poslovnega organa na- Poleg splošnih mora kandidat M.^1«^ - da* ima visoko ali višjo strokovno »^razbo afronomske ah ekonomske smeri in najmanj tri leta ^ osem let d - da ima srednjo kmetijsko ali ekonomsko šoloin J ueiov nih izkušenj v podobnih. J^S? ^S^Bt«5no razgledanog | - da ima organizacijske izkušnje, aruzuen f ustvarjalen odnos do samoupravljanja ^ gtirf leta Za opravljanje razpisanih nalog h('^"7vni usposobljenosti 8preje. Pismene prijave z dokazili o strokovni u F mamo na upravi zadruge do 1. 3. 197». <8> 11) RADOVLJICA 21. SEJA družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica torek, 7. februarja 1978, ob 16. uri maia *ejna dvorana obline Gorenjska centa 19 20. SEJA /bora združenega del« *>kup£ćine občine Radovljica -reda B Februarja iu ** . r> I »i ur »lik« -«'inH dvorana >hcin. .'t SEJ \ 't»>rn KfHiHvnih skupnosti 'Kupnine ilbrin^ Radovljica Tt-dH -s februari« I H ! H >h iH ur' na I a sejna dvorana ob< ine "iren|Hkh cesta 19 Dnevni red 21. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBCFNE RADOVLJICA Poleg izvolitve komisije za verifikacijo pooblastil, ugotovitve sklepčnosti in odbori t ve zapisnika so na dnevnem redu »e naslednja vprašanja: - predlog programa dela skupščine občine Radovljica od januarja do julija 1»78 - predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1976 do 1980 v letu 1978 - osnutek statuta občine Radovljica - predlog odloka o elementih za določanje odškodnine za razlaščena •tavbna zemljišča na območju občine Radovljica - predlog odloka o spremembah odloka o prispevku za uporabo mestnega »mljisča . ~ predlog odloka o zaščitenih kme-*«}•* v občini Radovljica - osnutek odloka o določitvi gradbenega okoliša za zemljišča, ki so na-™«jena za stanovanjsko gradnjo na eoaavcu osnutek odloka o opravljanju in "jy°'*t»nju s stavbnim zemljiščem na Prtrotjlh, ki se urejajo z urbanističnimi in zazidalnimi načrti - predlog družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v 8R8 . ~ sklep o novi lestvici katastrskega dohodka ~ aneks k samoupravnemu sporazumu za financiranje krajevnih skupnosti (300 din na zaposlenega) ~ predlog programa ukrepanja proti nedovljenim gradnjam - poročilo Indok centra - soglasje SOb Kranj k uporabi •redrtev zbranih na podlagi republi-*k*ga zakona o oblikovanju sredstev *olidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč ~ razrešitve in imenovanja ~ delegatska vprašanja 20. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN 23. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA Dnevni red zasedanj obeh zborov občinske skupščine je enak kot za zasedanje družbenopolitičnega zbora, ki se bo »eatal na 21. redni seji dan prej in sicer v torek, 7. februarja. Sicer pa bodo vsi 'bori občinske skupščine Radovljica ^tokrat zasedali na ločenih sejah. Denar za skupne potrebe KS Oddelek za gospodarstvo in finance je pripravil dopolnilni Predlog k samoupravnemu spora-2urnu za financiranje in delovaje krajevnih skupnosti. Predvideno je, da se prispevek na zaposlenega delavca od sedanjih 300 dinarjev poveča na 500. Vendar V* izvršni svet občinske skupšči-"e predlaga zboru krajevnih ^upnosti in zboru združenega ^la, da se prispevek na zaposlena ne poveča in naj bi še naprej znašal 300 dinarjev. Dopolnilo [aneks) bo začelo veljati, ko ga Ijodo podpisali predstavniki H)ZD jn krajevnih skupnosti. Poročilo INDOK centra . V poročilu sta opredeljena vloga j11 pomen dobro organiziranega, celovitega in avtonomnega družbenega sistema informiranja za razvoj ^soupravljanja in delegatskega sijema. Indok center je sestavni del družbenega informacijskega sistema 'Poleg sredstev javnega obveščanja, statistike, SDK). V poročilu je na *ratko opisan tudi položaj v Slove-"JJi in v radovljiški občini. Nakazani 80 problemi, ki se kažejo ob delu, obrazložene so opravljene in neopravljene naloge v minulem letu in vzro-*' za neuresničitev. Poročilo je ob-^avnaval izvršni svet občinske skup-puie s pripombo, da se izdajanje bil kna pospeši. DOGOVORIMO SE Osnutek odloka o ... ... določitvi gradbenega okoliša za zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo na Po-savcu. Občinska skupščina je z odlokom potrdila zazidalni načrt Po-savca, ki določa, da bo v ožjem delu zgrajenih 15 stanovanjskih hiš, 8 dvojčkov in trgovsko-gostinski center. Izven tako imenovanih plomb pa bo moč zgraditi še tri stanovanjske hiše in dva dvojčka. Ker je zanimanje za gradnjo precejšnje, je treba sprejeti odlok zaradi razlastitve zemljišč. 0 predlogu je že razpravljala krajevna skupnost skupaj z organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Komisija izvršnega sveta za finance je osnutek odloka obravnavala 8. decembra lani in ugotovila, da zazidalni načrt zajema najboljša kmetijska zemljišča. Menili so, da bi bilo glede na to, da bo zraslo novo naselje, treba najti slabša zemljišča za gradnjo. Po razpravi je komisija predlagala sprejem tega odloka. Obravnaval ga je že izvršni svet občinske skupščine in ga posreduje v obravnavo kot osnutek. ... upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem na področjih, ki se urejajo z urbanističnimi in zazidalnimi načrti. Urejanje stavbnega zemljišča v občini zdaj ureja odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča. Ta odlok pa je zastarel. S predlaganim osnutkom odloka je združevanje sredstev za urejanje stavbnega zemljišča poverjeno samoupravni komunalni skupnosti. Komunalne organizacije združenega dela morajo namreč skrbeti le za enostavno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav. Odlok omogoča tudi načrtno pridobivanje stavbnih zemljišč za urbane namene. Priprava srednjeročnih in letnih programov urejanja stavbnega zemljišča bo omogočala boljšo gradnjo mest in naselij. Zato je potrebna preusmeritev in obnova starih in dotrajanih že urbaniziranih predelov ter »plombiranje« še prostih površin. Izvršni svet je osnutek odloka dopolnil in predlaga občinski skupščini, da ga posreduje v javno razpravo. Razprava naj bi trajala en mesec. Pomoč za odpravo posledic potresa Kranjska občinska skupščina je zaprosila odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljana s sredstvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč, da lahko uporabi denar, ki so ga delovni ljudje kranjske občine lani prispevali za solidarnost ob naravnih nesrečah. Proinjo utemeljujejo, da je škoda ob lanskem potresu znašala 2,7 odstotka od vrednosti družbenega proizvoda doseženega v kranjski občini v letu 1976. Odbor je prošnjo kranjske občine odstopil v presojo občinskim skupščinam, če gre za tolikšen obseg škode, da se ta sredstva lahko dodelijo. O predlogu je že razpravljal izvršni svet radovljiške občinske skupščine in meni, da se prošnjo kranjske občine ugodno reši. Nove lestvice katastrskega dohodka Komisija občinske skupščine za izračun katastrskega dohodka je pripravila nove lestvice katastrskega dohodka za katastrska okraja Radovljica in Bohinj. Lestvice je že obravnaval izvršni svet občinske skup- ščine in jih zdaj predlaga tudi zborom skupščine v potrditev. Lestvice bodo začele veljati, ko jih bo potrdila tudi republiška skupščina, uporabljale pa se bodo od 1. januarja letos. LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA dinarjev na en hektar Osnutek novega statuta Potreba po spremembi občinskega statuta se kaže že nekaj časa. Od 1974. leta namreč kljub živahni zakonski dejavnosti na tem področju ni bilo nič narejenega. Statut je zdaj treba uskladiti z zakonom o združenem delu, z zakonom o ljudski obrambi in o notranjih zadevah, varnosti ter družbeni samozaščiti in z ugotovitvami na podlagi analiz iz Razrešitve in imenovanja Razrešitev dveh članov sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občinske skupščine - Komisija za volitve in imenovanja predlaga, da se razrešita člana Jože Bohinc in Boris Robič. Za nova člana predlaga Vlasto Vidic in Janka stuSkn Imenovanje direktorja delavske univerze Radovljica — Za direktorja je predlagan Miran Kenda, dosedanji direktor delavske univerze Radovljica. Imenovanje člana odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč — Za člana odbora za ljubljansko in gorenjsko regijo je predlagan predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič. --J Predlog resolucije za letos Osnutek resolucije so delegati vseh zborov občinske skupščine obravnavali že 28. decembra lani na skupni seji. Takrat so ugotovili, da je le-ta premalo konkretna. O osnutku je trajala javna razprava do 14. januarja. Pripombe na osnutek sta dala predsedstvo občinske konference SZDL in Alpdom — podjetje za vzdrževanje zgradb in za gradbeni nadzor. Vse pripombe predsedstva občinske konference SZDL so upoštevane. Tako je zdaj v predlogu resolucije več konkretnih zadolžitev, nova pa so tudi poglavja o poslovni banki, raziskovalni skupnosti, skupnosti za zaposlovanje in o komunalni ter cestni skupnosti. Alpdom je osnutek dopolnil s poglavjem o tržišču in cenah. Letos je predvideno zvišanje stanarin in najemnin za okrog 30 odstotkov. Spremenjeno pa je zdaj tudi poglavje o samoupravni skupnosti. Razen tega je izvršni svet občinske skupščine na 110. seji sprejel še dve spremembi in ju predlaga v potrditev občinski skupščini. Izvršni svet predlaga, da se pri SIS za zdravstvo črta 7. odstavek, pri manj razvitih področjih pa da se črta besedilo »s posebnim poudarkom na razvoju terciarnega sektorja in kmetijstva.« dosedanje ekonomske in družbenopolitične prakse. Osnutku statuta so dodana temeljna načela, ki so podlaga za ostali del statuta. To poglavje tudi bolj natančno opredeljuje vlogo in položaj družbenopolitičnih organizacij v občini, ki niso obdelane v posebnem poglavju. V poglavju o samoupravljanju in njegovih oblikah v občini pa je gradivo dopolnjeno oziroma usklajeno z zakonom o združenem delu. Poglavje o samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih določa, da se samoupravni sporazumi in družbeni dogovori sklenjeni v občini evidentirajo in shranijo v INDOK centru v občini. Pri aktih občinske skupščine pa gre za natančno opredelitev le-teh. Po drugi strani pa poglavje o družbenem varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine prinaša spremembe na podlagi zakonodaje oziroma pravosodja. Se najbolj izoblikovani pa sta poglavji o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ker zakon precej natančno opredeljuje vsebino, ki mora biti vključena tudi v občinski statut. Osnutek statuta je že obravnaval izvršni svet občinske skupščine in ga s pripombami daje v razpravo vsem zborom občinske skupščine. Po razpravi v skupščini bo o osnutku statuta organizirana javna razprava v občini. Kultura Kat. raz rod i okraj ~~ 1 2 3 4 5 6 7 8 njive Radovljica 7.500 «.500 5.500 4.600 3.600 2.400 1.600 900 Bohinj 5.200 4.000 2.800 1.800 1.400 1.000 700 - VRTOVI Radovljica 22.800 Bohinj 13.000 15.600 9.650 12.000 8.700 9.800 - - - - sadovnjaki Radovljica Bohinj 4.800 4.200 3.800 2.200 2.700 850 1.700 800 - - - vinogradi Radovljica Bohinj - - - - - - : _ travniki Radovljica Bohinj 4.300 4.100 3.750 3.700 3.300 3.200 2.750 2.600 2.250 1.800 1.400 1.200 900 750 600 500 pašniki Radovljica Bohinj 450 350 350 300 300 250 250 200 200 150 150 100 100 50 50 gozdovi Radovljica 1.300 1.000 650 350 250 150 - - Bohinj 1.100 8(K) 550 350 200 100 - - trstieje Radovljica - - - - - - - - Bohinj — — Še o črnih gradnjah Lani in 1976. leta je bilo v radovljiški občini 56 nedovoljenih gradenj. Oddelek za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve ter varstvo okolja je za zdaj obravnaval 21 primerov. V šestnajstih primerih je lokacijo zavrnil, v petih pa ugotovil, da je le-ta mogoča. Pritožbe na take odločitve je vložilo dvanajst strank, vendar razen ene za stranko ugodno rešene pritožbe, republiški sekretariat ostalih v enem letu še ni rešil. V štirinajstih dneh bo občinski oddelek posredoval krajevnim skupnostim v občini še 39 primerov ne-obravnavanih črnih gradenj. Krajevne skupnosti naj bi skupaj z druž- Polletni skupščinski program Delegati vseh zborov bodo razpravljali tudi o polletnem programu skupščine, ki je razdeljen na dve tro-mesečji. Upoštevane so predvsem s statutom določene naloge, nadalje naloge, ki izhajajo iz obveznosti skupščine, da spremlja družbeno ekonomska gibanja in uresničevanje srednjeročnega družbenega plana ter seveda naloge iz resolucije o politiki izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine za letos. Pro- gram upošteva tudi zadolžitve, ki izhajajo iz pobud delavcev, delegacij, skupin delegatov, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti. Nadalje so v program zajete neizvršene naloge skupščine iz preteklega obdobja, naloge, ki se nanašajo na republiško skupščino in tudi sedanje izkušnje. Program je seveda le okviren in bo skupščina obravnavala tudi druga vprašanja, če bo potrebno. Predlog odloka o ... ... elementih za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Radovljica. Predlog odloka določa poprečno gradbeno ceno za kvadratni meter koristne stanovanjske površine, poprečne stroške za komunalno urejanje stavbnega zemljišča in razmerje med posameznimi in kolektivnimi stroški. Te osnove služijo tudi za cenitve starejših stanovanj, hiš in poslovnih zgradb, za določanje odškodnine za nezazidana stavbna zemljišča, stroške komunalnega opremljanja itd. Ne veljajo pa za gradnjo novih stanovanjskih hiš in stanovanj, kjer je upoštevana dejanska cena, ki je bila dosežena med gradnjo. V odloku je predlagano, naj bo poprečna gradbena cena za kvadratni meter koristne površine 5500 dinarjev (lani 5300), poprečni stroški komunalnega urejanja pa naj znašajo 15 odstotkov od poprečne gradbene cene. Pri nagnjenih, močvirnatih ali skalnatih zemljiščih se stroški za komunalno urejanje povečajo do 50 odstotkov od poprečne gradbene cene, pri odškodnini za stavbna zemljišča pa se le-ta zmanjša do 50 od- stotkov od ugotovljene odškodnine. Razmerje med zasebno in kolektivno ureditvijo ostaja 60 proti 40, cene ostanejo iste in tudi odstotek za izračun odškodnine za stavbna zemljišča nespremenjen. Predlog odloka sta obravnavala komisija in izvršni svet občinske skupščine in predlagata, da ga delegati sprejmejo. ... spremembah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Osnutek tega odloka so de'egati sprejeli 9. novembra lani. Z od! jkom ni spremenjena višina prispevka. Spremenjen je sistem zbiranja za mesec nazaj. Javna razprava o osnutku odloka je trajala 30 dni v krajevnih skupnostih in v samoupravni komunalni skupnosti. Ker pripomb ni bilo, izvršni svet predlaga, da odlok sprejmejo. ... zaščitenih kmetijah v občini Radovljica. Tudi ta osnutek so delegati obravnavali 9. novembra lani in ga posredovali v javno razpravo. Pripombe je poslalo več krajevnih skupnosti. Novi predlog je tako dopolnjen z 81 novimi kmetijami. Popravljene so tudi nekatere pomanjkljivosti. benopolitičnimi organizacijami razpravljale in odločile o vsakem posameznem primeru. Do aprila pa bo oddelek pripravil tudi ustne obravnave za vse neobdelane primere, hkrati pa bo izpeljal tudi postopek za izvršitev odločb. Najpomembneje pa je, da kmetijska zemljiška skupnost, SIS za gozdarstvo skupaj s komisijo izvršnega svet za varstvo narave na predlog pooblaščene urbanistične organizacije še do polletja letos predlagajo površine za gradnjo počitniških hišic v občini. Dokler namreč v občini ni področij za gradnjo počitniških hišic, je razumljivo, da se bodo črne gradnje le-teh še pojavljale. Izvršni svet je predlog programa sprejel in ga predlaga v potrditev tudi delegatom občinske skupščine. Enotne cene stanovanj v Sloveniji Družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjskem gospodarstvu v Sloveniji določa enotna izhodišča in osnove za oblikovanje cen in tudi enoten postopek za sporazumevanje na področju stanovanjske gradnje. Poleg republiških organov pristopajo k temu družbenemu dogovoru tudi vse slovenske občine. Glavni namen poenotenja metodologije in kriterijev pa je čimbolj cenena gradnja. Družbeni dogovor velja za gradnjo vseh stanovanj, razen za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš. Dogovor določa podpisnikom enotno izhodiščno prodajno ceno, ki jo izvajalci določajo s samoupravnim sporazumom, in končno produkcijsko ceno, ki jo določijo s sklepom. Obe ceni morata biti objavljeni v uradnem glasilu. Razen tega družbeni dogovor obvezuje udeležence, da se družbena sredstva za gradnjo stanovanj ne sme uporabiti, če cene niso oblikovane po določbah tega dogovora. Za nadzor nad izvajanjem dogovora bo skrbel odbor udeležencev, v katerem bodo imeli podpisniki po enega člana in namestnika. Vse slovenske občinske skupščine pa bodo imele enega člana in namestnika v okviru skupnosti slovenskih občin. Izvršni svet občinske skupščine je predlog družbenega dogovora obravnaval in ga predlaga vsem zborom skupščine v potrditev. Pripravila Indok center Radovljica in Andrej Žal ar @ TRŽIČ Tržiška občina v letu 1978 10. SKUPNA SEJA zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič ponedeljek, 6. februarja, ob 17. uri v veliki sejni dvorani tržiške občinske skupščine Dnevni red — izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil delegatov in poročila komisij — potrditev zapisnikov ločenih sej — osnove politike uresničevanja družbenega plana razvoja občine Tržič do leta 1980 v letu 1978 (osnutek) — predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet proizvodov in plačil za storitve — predlog odloka o podstanovanj-skih razmerjih v občini Trtic — predlog odloka o stalnih sredstvih občine Tržič za financiranje dejavnosti občinske konference SZDL — predlog odloka o določitvi dele- fatskih mest, oblikovanju konferenc elegacij in skupnih delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela — osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Tržič — osnutek odloka o upravljanju in razpolaganju § stavbnim zemljiščem v občini Tržič — predlog odloka o razveljavitvi odloka o sestavi razpisne komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov — družbeni dogovor o financiranju Radia Tržič in Glasa — pomoč skupščini občine Kranj za odpravo posledic potresa — predlog liste kandidatov za člane disciplinskih komisij v organizacijah združenega dela (sklepa le zbor združenega dela) — poročilo o poteku predvolilne aktivnosti — program dela zborov skupščine občine Tržič do konca letošnjega junija — imenovanje načelnika oddelka za upravnopravne zadeve in skupne službe skupščine in volitve ter imenovanja — predlogi in vprašanja delegatov Uresničevanje letošnje resolucije družbenoekonomskega razvoja tržiške občine je odločilno za doseganje ciljev, ki so jih v občini sprejeli do leta 1980 Izvršni svet tržiške občinske skupščine daje delegacijam in delegatom občinsk spščine v razpravo osnove politike uresničevanja družbenega plana razvoja občine do leta 1980 v letošnjem letu. Že uvodoma je treba poudariti, da je letošnje leto pri uresničevanju srednjeročnega programa razvoja pomembno, če ne že odločujoče. Predvsem bo treba odstraniti nekatere pomanjkljivosti, ki se pojavljajo že od prvega leta uresničevanja družbenega plana naprej. Tržičani opozarjajo na neurejeno in večkrat neodgovorno planiranje, kar onemogoča usklajenost občinskega planskega dokumenta s programi temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter skupnosti. K temu prispeva svoje še neenotno zbiranje podatkov, tako da imamo pogosto opravka s precej nerealnimi plani ali ocenami. Zato kaže zaostriti odgovornost poslovodnih, izvršilnih in strokovnih organov. Osnovna misel, ki spremlja osnove letošnjega dela uresni- čevanja družbenega plana, je pospešeno vključevanje delavcev v odločanje o pridobivanju in razporejanju dohodka. Tu tičijo osnove za boljše in kvalitetnejše delo, za združevanje dela in sredstev in za stabilnejšo družbeno ter politično življenje. Trinajst glavnih ciljev in letošnja tržiška resolucija. Posebno pozornost posveča poglabljanju samoupravnih odnosov na temeljih ustave in zakona o združenem delu, uveljavljanju novega bančnega sistema in dohodkovnih odnosov, povezovanju proizvodnih in trgovskih organizacij združenega dela, večji soodvisnosti gospodarstva in družbenih dejavnosti, investicijam, usmerjanju k izvozu, zmanjševanju stroškov proizvodnje in večanju akumulacije, ukrepom, ki bodo pospeševali dobro gospodarjenje, zboljše-vanju delovnih in življenjskih razmer delavcev in zdravemu ter urejenemu okolju. Čeprav bo letošnji družbenoekonomski položaj v tržiški DOGOVORIMO SE Odloki, družbeni dogovori Odlok o podstanovanjskih razmerjih v tržiški občini - O osnutku so skupščinski zbori že razpravljali, z njim soglašali in menili, da je zrel za razpravo po krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Pomembnejših pripomb Predlog za člane disciplinskih komisij Občinski svet Zveze sindikatov Tržič predlaga občinski skupščini na osnovi zakona o združenem delu po- Polletni program skupščine Lanski delovni program tržiške občinske skupščine je bil uresničen, zato imajo delegati na ponedeljkovi seji nalogo sprejeti novega, ki bo veljal do konca junija. Tržiška občinska skupščina bo letošnje prvo polletje med drugim obravnavala lansko uspešnost gospodarjenja. Kategorizacijo kmetijskih površin, varstvo voda v občini, politiko cen. poročila pravosodnih organov, sodišča združenega dela, družbenih pravobranilcev samoupravljanja in postaje milice, razen tega pa tudi zanimiva področja preskrbe ljudi v občini, turizem in gostinstvo. Večkrat pa bo govora tudi o volitvah. O volitvah bo med drugim razprava že na ponedeljkovi seji. ko bodo delegati poslušali poročilo o dosedanjih pripravah na volitve v tržiški občini. Pri tem pa je pomembno tudi omeniti, da bo skupščina že sedaj razpravljala o predlogu odloka o stalnih sredstvih za financiranje dejavnosti občinske konference SZDL. Ta odlok naj bi začel veljati že letos in ga priporoča tudi republiška konferenca SZDL. trditev kandidatne liste članov disciplinskih komisij v tržiških organizacijah združenega dela. Lista bo posredovana tudi vsem delovnim kolektivom. V disciplinske komisije so predlagani Jelka Aljančič (Peko), Jože Baloh (Trio), Peter Barber (Peko), Vili Brlek (Peko), Franc Bučan (Peko), Marjan Cuk (Tiko), Mi-linko Despotovič (skupščina občine), Franc Erlah (Mercator), Jože Eržen (BPT), Janez Gaberc (Cevarna Rog), Mihaela Golmajer (BPT), Milan Grašič (Peko), Jura* Grguraš (Zlit), Metka Hladnik (Trio), Franc Homan (Peko), Dušan Koren (SGP), Matija Kovačevič (Tovarna kos in srpov), Ferdinand Kramar (Peko), Stane Oman (BPT), Edi Perko (Peko), Janez Podrekar (Zelenica), Slavko Primožič (BPT), Andrej Prislan (SGP), Francka Ratkovič (Lepenka), Milan Ropret (Zlit), Ludvik Soklič (Tovarna kos in srpov), Srečo Stritih (BPT), Rudi Štelcer (GG), Viktor Svab (BPT), Pavel Tadel (Peko), Dragica Tišler (OŠ Kokrške-ga odreda), Tončka Toporiš (Oblačila Novost), Marija Zadnikar (Peko), Viktor Zadnikar (Zlit) in Tomo Zupan (skupščina občine). Med predlaganimi je 20 odstotkov žensk, 80 odstotkov moških, 20 odstotkov mlajših od 27 let in 57,1 odstotka članov ZK. Delegatsko stran v sodelovanju s sekretariatom skupščine občine Tržič pripravil Jože Kosnjek RnHmI ■0 Tržiška občinska skupščina bo v ponedeljek razpravljala, kako bodo v občini letos uresničevali srednjeročni družbenoekonomski program - Foto: F. Perdan na osnutek odloka ni bilo, zato je osnutek primeren za predlog in pripravljen kot predlog za sprejem na skupščini. Predvsem je pomembno določilo predloga odloka, da se lahko oddaja v najem le opremljen stanovanjski prostor. Praksa kaže, da so podstanovalci le redko pripravljeni sami opremljati začasni bivalni prostor. Odlok o določitvi števila delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupnih delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Tržič - Sprejem tega odloka je povezan z bližnjimi volitvami. Zbor združenega dela tržiške občinske skupščine ima na osnovi statuta občine 34 delegatov, vendar so nastale po letu 1974 precejšnje spremembe pri organiziranju nekaterih delovnih kolektivov. Zato je nujna sprememba odloka. Sestavljalec predloga upošteva povezanost in sorodnost panog, število zaposlenih in nekatere organizacije združenega dela, ki so prej sestavljale konference delegacij, sedaj pa terjajo samostojne delegacije in delegate. Predlog odloka predvideva, da bi gospodarstvo zastopalo v zboru združenega dela 29 delegatov, po en delegat pa gozdarstvo in kmetijstvo ter obrtno dejavnost. Prosveto in kulturo naj bi zastopal en delegat, prav tako pa eden zdravstvo in socialno varstvo. En delegat pa je predviden tudi za državne organe, družbenopolitične organizacije, društva in druge delovne skupnosti. S takim sestavom zbora soglašata občinska konferenca SZDL in občinski svet Zveze sindikatov. Odlok o razveljavitvi odloka o sestavi razpisne komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov — Zbor združenega dela republiške skupoščine je decembra lani sprejel zakon o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju individualnih poslovodnih organov v organizacijah združenega dela. Zato tržiški izvršni svet predlaga skupščini razveljavitev začasnega občinskega odloka o sestavi razpisne komisije za imenovanje individualnih poslo-organov, ker je to področje že urejeno z republiškim zakonom. Družbeni dogovor o financiranju programa Radia Tržič in Glasa — Družbeni dogovor prispeva k stalnemu in trajnemu reševanju finančne problematike tržiškega radia in Časopisnega podjetja Glas. Zato je družbeni dogovor, ki ga je pripravil izvršni odbor občinske konference SZDL, napredek na tem področju. Družbeni dogovor zavezuje, da bodo v tržiški občini za radio in Glas zbrali letos 475.075 dinarjev in sicer občinska skupščina iz proračuna 172.500 dinarjev, tržiška kul-tirna skupnbost 220.000 dinarjev in koordinacijski odbor za družbeno izobraževanje Tržič 82.575 dinarjev. Radio naj bi letos dobil 332.200 dinarjev ali 34 odstotkov finančnega načrta, Glas pa 142.875 dinarjev ali 7,5 odstotka sredstev, ki jih morajo skupno zagotoviti gorenjske občinske konference SZDL. občini odvisen tudi od razmer v Sloveniji, Jugoslaviji in v svetu, Tržičani vseeno menijo, da so zasnove letošnje resolucije realne in uresničljive, vendar pa letošnja resolucija vseeno kaže na neenotne in nerealne pristope k planiranju, saj nekatere organizacije združenega dela napovedujejo podatke, ki bi jih že zdaj lahko ocenili kot težko uresničljive. Od številnih podatkov, ki jih vsebuje resolucija, izdvajamo napovedi, naj bi se ekonomičnost tržiškega gospodarstva povečala za 1,2 odstotka, rentabilnost za 12,3 odstotka, sredstva za reprodukcijo za 23,5 odstotka in da naj bi vrednost izvoza presegla uvoz za 2,397.088 ameriških dolarjev. Največje investicije načrtujejo v Peku, Bombažni predilnici in tkalnici, Metalki, Splošnem gradbenem podjetju, Obrtnem podjetju in Združeni lesni industriji. Tržičani pa ob tem pogrešajo večje investicije v trgovino in smelejše odločanje združenega dela za selitev v že določeno industrijsko cono. Zaskrbljujoča so napovedovanja povečanega zaposlovanja (več kot 4 odstotke),, čeprav srednjeročna resolucija predvideva le dobra dva odstotka. Produktivnost naj bi letos narasla za pičlih 11 odstotkov. Nič manj pomembne pa niso letošnje naloge na drugih področjih družbenega življenja. Tržičani so si zastavili obilo nalog pri krepitvi ljudske obrambe in družbene samozaščite, pri varstvu otrok, posebno najmlajših, v telesni kulturi in športu, kjer bosta v ospredju izgradnja objektov in pospeševanje množičnosti ter v kulturi, kjer bo še večje skrbi deležna amaterska kultura. Zdravstvo želi letos odstraniti pomanjkljivosti, ki so se pojavljale lani, skupnost za zaposlovanje pa še bolj poseči po planskem delu in se vključevati v .prizadevanja, da bo zaposlovanje realno in racionalno in da bo kmalu vedno lažje izbirati poklice. K uresničevanju letošnje resolucije pa bodo morali dati svoj prispevek tudi zunanji investitorji, kot so pošta, Vodna skupnost, Elektro itd. Pomoč kranjski obcmi Tržiška občina je med podpisniki slovenskega družbenega dogovora o načinu rabe in upravljanja s sre___ solidarnosti za odpravljanj posledic naravnih nesreč Kranjska občina, ki jo je prizadel potres in po v 91.000.000 dinarjev škode, je 2,7 odstotka družben« proizvoda v kranjski občiai škode ne more sama pokriti, čeprav je bila organizirani solidarnostna akcija. Prošnu Kranjčanov za pomoč iz sot darnostnih sredstev je utemeljena tudi po sodbi izvrSne sveta slovenske skupSču čeprav škoda ne dosega « vorjenih treh odstotkov benega proizvoda. Izvršni svet tržiške činske skupščine meni, daie prošnja Kranjčanov utem na in naj jo zato podpro delegati tržiške . obcii skupščine. Prvi uspešni poskusi Delegati tržiške občinske stap ščine bodo v ponedeljek, 6. fefer-arja, razpravljali o dveh pomenite osnutkih odlokov in sicer b osnuts odloka o upravljanju in razpo ganju s stavbnimi zemljiSć-osnutku odloka o nadomestile uporabo stavbnega zemljišča. Zak dopušča možnost, da je upravljar stavbnih zemljišč naloga občui* skupščin, komunalnih intere? skupnosti, stavbnih zemlji skupnosti ali krajevnih skupn* Tržičani menijo, da bi za zdaj nalogo zaupali strokovnim orgatn občinske skupščine, ki so na t* področju že uspešno opravili f poskuse pri Povhetu v Pristavi k in prihodnje leto pa namera^ načrtno urejevati stavbna m ag dalna zemljišča Pavlinovo sleme Bistrici in parcele v Senične" Pripravljajo pa enake posege tuds* drugih, za zazidavo predvide: kompleksih. Treba se bo odkx~ tudi za izdelovanje letnih in gff njeročnih # planov urejevanja načrtno politiko urejevanja stani nih zemljišč. Javna razprava o osnutkih ofl> kov bo trajala do 15. marca. Volitve in imenovanja Načelnik oddelka za upravnopravne zadeve in skupne službe skupščine občine Tržič — To delovno mesto je že nekaj časa nezasedeno. Komisija za kadrovska vprašanja, organiziranost in razvoj pri SZDL in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL predlagata za to dolžnost Ivana Gorjanca, rojenega leta 1937, trenutno zaposlenega v Bombažni predilnici in tkalnici. Pred tem je opravljal pomembne družbenopolitične dolžnosti. Ivan Gorjanc sedaj študira na Fakultati za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Gradbeni, sanitarni in delovni inšpektor — Komisija za volitve in imenovanja predlaga skupščini, da imenuje Sava KneževiČa za gradbenega inšpektorja, Pavla Femca za inšpektorja dela, in Janeza Piskarja za sanitarnega inšpektorja. Občinska volilna komisija — Skupščina bo sklepala o predlogu Ponovno o pivu in brezalkoholnih pijačah Zbori tržiške občinske skupščine so že na zadnjih ločenih sejah obravnavali predlog spremenjenega odloka o davku na promet proizvodov in od plačil za storitve. Zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sta z njim soglašala, zbor združenega dela pa je bil proti Sporen je bil predlog, naj bi bile obdavčene tudi umetne brezalkoholne pijače, obdavčitev piva pa naj bi se povečala od 2.r> na 30 odstotkov. Predlog odloka je ponovno pred delegati vseh zborov v prvotnem besedilo, saj statut občine določa, da se oblikuje usklajevalna komisija šele po dveh neuspelih glasovanjih. Nespremenjenemu predlogu v prid govori oblikovanje davčne politike, ki naj bo čim bolj enotna za vse občine. Razen tega pa predlagano povečanje pri steklenici piva to znese le 11 par, ne bi ogrožalo življenjske ravni delavcev in občanov. Na račun predla ganih davkov bi bil bogatejši tudi občinski proračun, ki za zdaj komaj pokriva nujne obveznost i. članov občinske komisije. \an predlagani Stanko Vertovšek. t*i nik okrožnega sodišča Kranj, Jan* Soline, občinsko sodišče Krat Mimica Laitinger (skupščina oh ne), Tomislav Zupan (skupšcuui i čine ), Ivan Gorjanc (BPT), Ha* Omerovič (BPT), Marjeta Erj** (skupščina občine), Janko Jezerc (Tovarna kos in srpov), VlacT Erjavšek (ZLIT) in Marjan Mai* (Peko). Odbor za gradnjo sociahttf zavoda za varstvo ostarelih Odbor naj bi sestavljali Rudi Aleksander Puškarevič, Jože M rel, Mirko Brejc, Jože Zupat#, Andrej Pehare, Janko Gradišar Jože Valjavec. Predsednik odbora za sodej vanje s pobratenim mestom Marie aux Mineš — Komite ~ sodelovanje s pobratenim mestoir bil ustanovljen leta 1965 in se je** 1972 preimenoval v odbor. Od tak-naprej je bil odbor nekajkrat sp* menjen, zato komisija za volitv* imenovanja predlaga novo ses"-vo odbora, v katerem naj bi t" razen predsednika občinske sta ščine še zastopniki družbenopol-nih organizacij, kulturne in teles? kulturne skupnosti ter predstavr internirancev iz Ljubljane. Za pr* sednika odbora je ponovno pr*v gan TineTomazin. Delegat odbora podpisnik družbenega dogovora o nači' uporabe in upravljanja s ared*r solidarnosti za odpravo po si* naravnih nesreč. — Medorxv « svet SZDL Ljubljanske regij* medobčinski svet SZDL za Goro* sko predlagata za to doUi*' Toneta Volčiča, predsednika kraške občinske skupščine, ki se ^ doslej vključeval v razreševanir problematike. Delavski svet Gorenjskih karn - Tudi gorenjske občin* skupščine morajo imenovati delkf. te v delavski svet Gorenjske leks Tržiška komisija za volitve imenovanja predlaga v delavski ■ Marijo Mozetič, upokojenke Tržiča. Razrešitev odbora - konus /H volitve in imenovanja pre^V>Čih, nekoč zelenih, dane" a*al" ~* gegove kulture, je v muzej ^ ima, zastonj na ogled, je — v e I naštejejo tudi po STO TISOČ najrazličnejših KOLI BAKTERIJ! VIDETI NEAPELJ IN UMRETI! piše v turističnem vodniku. Danes pravijo Neapeljčani: RAJE UMRETI KOT VIDETI NEAPELJ! Pravljica še živi. Neapelj ima najlepše zlato gledališče na svetu, SAN CARLO, najlepši grad, najlepše palače ... Po tlaku pa neprestano curlja umazana voda! Sklenemo, da si ga ogledamo ob vrnitvi s Caprija. Rim nam je izpil še zadnje atome moči. Tri dni počitka! Razveseljiv občutek! je izpil še zadnje atome moči. Tri dni počitka! Razveseljiv občutek! Med zarjavelimi ladijskimi verigami, naloženimi na staro sidro, in razpadajoče rjaste sodove za gorivo naložimo nahrbtnike, skuhamo kosilo, ladja za CAPRI, svetovni biser, izpluje ob pol osmih zvečer. Časa imamo tokrat prvič resnično do grla. TIHOTAPEC Neapelj ni raj na zemlji. Prej postaja v Dantejevem peklu. »Poglej, kako gleda!« me dregne Marta. »Kdo?« »Tisti tam!« Možakar v belih hlačah se nam počasi približuje. »A imate kakšno cigareto?« predrzno začne. Kot da bi bili kakšna dobrodelna ustanova. Spogledamo se. Njegova vprašanja dežujejo, postaja že nesramno vztrajen. Mi debelo lažemo. Naj nam bo odpuščeno, saj ne vemo, s kom se pogovarjamo. Zaviha si rokave in privleče iz žepov skrbno zložene predmete, zavite v toaletni papir. »Poslušaj, cepec, a misliš, da smo prišli v Neapelj gledat tvoje pretihotapljene medeninaste ure in pirov-ske kamne, vdelane v poniklane prstane?« sem nesramen. »Kaj pravi?« se obrne in me vzame na piko. Počasi odkorakam k pomolu, odprem fotoaparat, naravnam, metre, zaslonko — ujamem jih v sliko! Pritisnem! »Daj mi film!« zavpije. »Si zmešan? Ne dam!« »Si kaj vprašal, če me lahko slikaš? Da boš potem doma kazal italijanskega .švercerja', kako ponuja, prosi na kolenih,.da ga ne zvije lakota? Jok, brate! Izvleči film!« »Ne bom!« sem vztrajen. Šele peti posnetek je, barvni film pa stane osem tisočakov. »Boš dal, če ne ti vržem fotoaparat, pa še tebe, v morje! Boš videl!« Danes že drugi, ki mi obljublja hladno kopel v prijetnih dišavah. Saj nismo skupaj krav pasli! »Daj sem!« se mi približa. Brane opazuje, kako vre čaj v aluminijasti posodi, krčevito zgrabi hlapca in »ponevedoma« zvrne krop na tihotapčeve noge. Odkrižamo se ga navekomaj. V miru pojužinamo in v prijetnem klepetu čakamo na ladjo. Morje pa pljuska. NA LADJI ZA CAPRI Sedimo na lesenih klopeh, dim nam nese naravnost v oči. Za zastrtimi meglicami je razpotegnjen Neapelj. Na desni mogočni Vezuv, ostalo morje in bele pene. Galebi se v nizkih preletih sprehajajo po žarečem nebu, ognjeno kroglo samo še slutimo za hribi nad mestom. Slonim na leseni ograji in sledim odbliskom na vodi, ki se bleščijo kot zlate ribice. Pod ladjo drsijo valovi. . . Štiri metre nižje sloni starejša ženska, samo z drugačnimi nameni. Poje arijo iz Rigoleta, zdi se mi, da kiselkasti vonj po neprebavljeni hrani zahaja v trenutkih brezvetrja tudi k nam gor, v turistični razred. Spodaj se vozijo sami buržuji, na oblazinjenih stolih. »Jutri bo lep dan!« optimistično napoveduje Cvet. Zvija jo domotožje, z mislimi je neprestano pod širokim (morda celo premočenim) vojaškim šotorom v brezkončnih gozdovih na Blokah. In morje človeka napolni s hrepenenjemfCela gora ga je, da bi ga človek razdejal na vse štiri strani neba. te bom z Klicih, nekoč zelenih, danes so sivi. Kar je ostalo od gegove kulture, je v muzejih ali v pregnanstvu. Kar pa ^ ima, zastonj na ogled, je - velika greznica. J^Mrupljeno morje, brez užitnega življenja! V enem ^mem kubičnem metru umazane sive morske vode POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ (13. zapis) Iz rodu tuštanjskih Pirnatov je izšel tudi kipar, slikar in grafik Nikolaj Pirnat (roj. 10. decembra 1903, umrl 9. januarja 1948), sin domačega profesorja Maksa Pir-nata, v katerem je že v prejšnjem zapisu stekla beseda. Rojstni kraj Nikolaja pa ni v Moravski dolini, pač pa v Idriji. Tamkaj je namreč profesor Makso Pirnat nekaj let služboval. Na prvi slovenski realki, ustanovljeni prav v letu Nikolajevega rojstva. In da bo Idrija še drugače povezana z moravsko deželico povem, da so idrijsko realko že koj od začetka poimenovali po Juriju Vegi, moravškemu rojaku. (Kako se vse prepleta!) Na pročelju hiše, v kateri so ob Nikolajevem rojstvu stanovali Pir-natovi, je danes vzidana spominska plošča. Tudi v idrijskem mestnem muzeju je poseben oddelek posvečen spominom in delu Nikolaja Pirnata. KIPAR, SLIKAR, GRAFIK Po gimnaziji, ki jo je končal v Kranju, se je nadarjeni Niko-.laj Pirnat podal na umetnostno akademijo v Zagreb. Tam je pri profesorju Ivanu Meštroviču dovršil kiparsko specializacijo. Doslej je bila življenjska in poklicna pot Nikolajeva nadvse pestra. Saj mož ni bil le izvrsten kipar, pač pa je enako spretno znal slikati in risati. Sčasoma se je uveljavil kot prvi satirik in karikaturist po Hinku Smrekarju. Napravil pa je tudi nekaj javnih spomenikov (sv. Janez Krstnik na trnovskem mostu v Ljubljani, Anton Aškerc v Mariboru, Kralj Matjaž na Peci idr.), lotil se je tudi cerkvenega slikarstva (skupno z Mežanom je napravil podobe v tržiški cerkvi) vsekakor najbolj znan pa je Nikolaj Pirnat kot grafik, lesorezec in linorezec. Sam se je ponorčeval iz sebe glede na tolikere dejavnosti, z značilnimi verzi: Slikar, kipar,pisatelj, feljtonist, poklicni risar, pesnik, humorist oblek sedmero moje garderobe — zdaj pa izberi, da ne bo narobe! Res, Nikolaj Pirnat je bil po potrebi tudi prigodniški pesnik, polemični in politični feljtonist, pisec kritik in glosator. Podpisoval se je najraje kot »Peen« (t.j.) PN v izgo- Nikolaj Pirnat (lastna podoba 1940) Napad na bunker (linorez Nikolaja Pirnata). Iz mape »Naše borbe« 1944. voru pe en), v partizanskih letih je bil njegov psevdonim »Miklavž Breugnon«, včasih pa »Kapitan Kopjejkin. GRAFIČNE MAPE Sr e pred okupacijo je z ostrimi risbami ilustriral Torkarje-vega Blaznega Kronosa — zaradi prehudih osti je knjigo tedanji režim konfiscirah Znane in cenjene so tudi Pir-natove ilustracije ' Don Kihota, Desetega brata in Dekle Ančke. Višek pa je Nikolaj vsakakor dosegel z opremo Zupančičevega Cicibana. V tej grafični zvrsti Pirnat še nima enakovrednega naslednika. Čas vojne je Nikolaj preživel delno v taborišču Gonarsu, večji del pa v partizanih, kjer je bil dodeljen oddelku za likovno propagando pri glavnem štabu. V partizanih je izdal kar dvoje map z linorezi »Naša borba« in »Domovi ječe in gozdovi«. — Zaradi zaslug za revolucijo je bil večkrat odlikovan in dobil čin kapitana. Čeprav je bilo Pirnatovo glavno orožje risarsko pero in dleto, je bil vendarle vojak, pripravljen tudi stražariti, če je tako naneslo. Po vnanjem je bil Nikolaj kot partizan urejen, preprost, tovariški in vzorno discipliniran. Kljub svoji ognjeviti naravi, odrezavosti in ostrini duha. V družbi pa je bil Nikolaj vesel, še-gav mož — vedno žgoč in duhovit debater. Znal se je boriti z »duha svi tlim mečem«. MARKANTNA OSEBNOST Resda ne tako visokovitek \ot njegov oče profesor Mai.so Pirnat, pač pa bolj plečat in čokat. Zanj značilna je bila ostro prirezana bradica. V letih pred vojno — tega se dobro spominjam — je bil v ljubljanski umetniški srednji eden od najbolj markantnih osebnosti. Vselej v središču družbe, vedno najbolj glasen in vedno najbolj iskriv. Kot z besedo, tako je tudi s svinčnikom znal v nekaj potezah najvažnejše hitro povedat Bil je odličen risar, kot takega so ga po osvoboditvi imenovali za p »fesorja na ljubljanjski umetnosti; akademiji. Satirik, ki ni prenesel la?i in krivice, neugnan borec proti nasilju, kritičen in ustvarjalen. Tai >ga, ve-hementnega se ga sporni. ,am — očitno sta v njem plala >četova tuštanjska kri in tempera n en t. In — žal — tudi tako mlad, star komaj 45 let, je ugasnil... Za varnost Vatikana skrbijo švicarski vojaki, oblečeni v živopisane uniforme. ČGP Delo TOZD Maloprodaja podružnica Dela Kranj Kranj, Koroška 16 vabi k sodelovanju prodajalce za naslednje kioske: v KRANJU in TRŽIČU z deljenim delovnim časom za nedoločen čas, v KRANJU za določen čas za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Za delo, kije pogodbeno, nudimo stimulativno nagrado. Sa^9™ P°drUŽniCa DELA "a 1«. <*<> vključno 12. stran - Glas _ Torek, 31. januarja. 19% Problem družabnega plesa v Kranju Leski godbeniki Ob besedi ples marsikdo pomisli na svojo mladost, drugemu pomeni to eno izmed najpogostejših oblik spoznavanja soljudi zlasti drugega spola, tretjemu pomeni potrebo po ritmičnem gibanju ob zvokih glasbe, skoraj vedno pa nekaj prijetnega, družabnega. Če povzamemo še mišljenje strokovnjakov s tega področja, je plesno izživljanje svojevrstna potreba, katere izvor je v bioloških, psiholoških in socioloških silnicah človekove biti. Seveda pa je za vse to v današnjem času potrebno določeno obvladanje družabnih plesov ter primeren prostor z ustrezno glasbo. Pa si oglejmo, kako je s tem pri nas v Kranju! Osnovne in srednje šole, kjer je tovrstna izobrazba dokaj vpeljana, v glavnem nimajo prostorskih problemov, ker potekajo plesni tečaji predvsem v njihovih telovadnicah. Popolnoma drugače pa je pri tisti kranjski mladini, ki obiskuje šole izven Kranja ter pri že zaposleni mladini, ki je ni malo. S poučevanjem te mladine se je do lanske pomladi ukvarjalo PBD Kranj. Tečaji so potekali v enem od prostorov delavskega doma. Z razširitvijo knjižnice pa je društvo ta prostor izgubilo. Pri iskanju novih prostorov je ZKO Kranj videla rešitev v DPD Svoboda na Primskovem. Izkazalo pa se je, da ta dvorana ni primerna za prirejanje plesnih tečajev, kar je potrdila tudi praksa; društvo je razpisalo 3 plesne tečaje, vendar razpis zaradi premajhnega števila prijavljenih ni uspel. Zanimivo je, da je nekako istočasno oziroma v zadnjih nekaj letih upadlo med kranjsko mladino tudi zanimanje za plesne tečaje. Kaj je temu krivo? Je nemara gorenjska mladina manj zainteresirana, si ne želi pridobiti najnujnejše in za kulturno vključevanje v svojo sredino vsaj osnovno znanje družabnega plesa? Je temu mogoče kriv današnji čas, premajhna obveščenost javnosti o možnosti te dejavnosti, orkestri s komercialno glasbo ali pa mogoče kvaliteta in način tistih, ki poučujejo? Najbrž je vzrokov več. Preden pa si poiščemo ustrezen odgovor, je vsekakor zanimiv podatek, da v Ljubljani organizirajo plesne tečaje dva plesna kluba in Zavod pionirski dom, ki imajo preko vsega leta vse tečaje polne. V vsej Sloveniji pa se je lani v plesne tečaje vpisalo celo 20.000 zaposlene, srednješolske in visokošolske mladine. To kaže, da je v drugih krajih za to dejavnost veliko zanimanje. Za uspešno plesno dejavnost je poleg prostorov potrebno tudi določeno plesno znanje. Včasih, ko še ni bilo za poučevanje usposobljenih plesnih učiteljev, se je mladina v glavnem učila od starejših. Danes je skrb za strokovno vzgojo plesnih učiteljev prevzela strokovna organizacija ZPUS, ki je tudi članica ZKOS ter sodeluje z zavodom za šolstvo, RK ZSMS, sindikatom in drugimi za to zainteresiranimi organizacijami. Tako je bil na njeno pobudo sestanek v prostorih ZKO Kranj. Sestanka so se udeležili tako predstavniki ZKOS, ZKO Kranj, ZPUS, PBD Kranj, vodja plesne šole, ki je medtem odstopil, ter plesni učitelj in dva kandidata iz Kranja. Poudarjeno je bilo, da je ZPUS odgovorna in se tudi zaveda, da so za kvalitetno poučevanje potrebni za to usposobljeni kadri. Zato je bil lani poslan razpis s pogoji za plesne učitelje tudi v Kranj; prijavili so se in izpolnjevali so pogoje trije kandidati. Od teh je do roka - 31. 12. 1977 opravil vse izpite le eden. Tako sta zdaj v Kranju dva plesna učitelja: Darinka Udir in Dušan Ho-man. S tem pa so nastale možnosti, da se v jeseni z novim šolskim letom razbremeni tov. Udirjevo, ki je do sedaj poučevala na vseh osnovnih in srednjih šolah v Kranju, v ostalih krajih gorenjske regije pa pretežnp. Realizacijo tega bo prevzela skupno z ZPUS komisija za plesno in baletno dejavnost ZKO Kranj, da skliče maja meseca sestanek med plesnimi učitelji v Kranju. V zvezi s pojavi, da na nekaterih šolah, domovih, 00 ZSMS poučujejo tudi taki, ki za to nimajo ustreznega znanja niti ne poznajo sprejetega enotnega svetovnega programa, je bilo pojasnjeno, da bo ZPUS primerno ukrepala ter o tem obvestila navedene s priloženim seznanom plesnih učiteljev Slovenije. Približno mesec dni po tem sestanku je ZKO Kranj organizirala dvodnevni seminar za folklorno, Na drugem delu revije pevskih zborov kranjske občine, kije bila 14. januarja na Kokrici, je med sedmimi zbori sodeloval tudi učiteljski pevski zbor Stane Žagar iz Kranja in moški pevski zbor KUD Storžič, gostitelj srečanja . Tretji in obenem zadnji del revije bo 11. februarja i Kra nju. (H. J.) - Foto: F. Perdan Dramska uprizoritev na Spodnjem Brniku Spodnji Brnik — Preteklo soboto so člani kulturno umetniškega društva Krvavec, ki je bilo ustanovljeno 1968. leta, dali na oder dramo v treh dejanjih Toneta Partljiča Naj poje čuk. Dramo je režirala domačinka Pavla Jenko, mentor pa je bil Jože Kovačič iz Kranja. V drami Naj poje čuk nastopajo mladi igralci, njihova poprečna starost je okrog dvajset let, igrajo pa: Jožica Burgar kot Ana, Roman Zalokar kot Dominik, Darko Česen kot Štefan, Bernarda Jagodic kot Veronika, črne žene pa igrajo Mija Burgar, Mija Erzar in Silva Rehberger. Drama se dogaja na slovenskem podeželju, v hribih v današnjih časih. Društvo ima zatočišče v prostorih gasilskega doma. Dvorana je le malo večja soba, toda služi za mnoge namene. Uproablja se za kulturne, zabavne, športne in plesne prireditve in ostale dejavnosti vseh krajevnih organizacij. Z dramo Naj poje čuk, ki so jo zelo dobro predstavili mladi brniški igralci in jo je domače občinstvo po končani predstavi nagradilo z dolgim aplavzom, nameravajo gostovati še po nekaterih krajih Gorenjske. Že 12. februarja bodo gostovali na Visokem, dogovarjajo pa se za gosiova nje na Kokrici in celo za gostovanje po Logarski dolini. Za sedaj so dosegli lepe uspehe predvsem z eno-dejankami, ki so bile pri občinstvu vedno lepo sprejete. Zelja njihove dramske sekcije pa je med drugim tudi navezovati stike z drugimi kulturno-umetniškimi društvi v občini, organizirati gostovanja igralskih skupin, koncerte, predavanja in podobno. J. Kuhar plesno, likovno in fotofilmsko dejavnost. Na seminarju se je razpravljalo o problemih prostorov, organizaciji in poučevanju na tečajih, sodelovanju z orkestri itd. Na žalost stališča do navedenih problemov niso bila dokončno izoblikovana, sklepi so bili premalo akcijski pa tudi niso imeli konkretnih zadolžitev z roki. Predlagana je bila ustanovitev strokovnih komisij po dejavnostih pri ZKO Kranj. Te komisije naj bi realizirale sklepe seminarja in še naprej razvijale in razširjale področje svoje dejavnosti. In kako te probleme rešiti? Zagotoviti bi bilo treba ustrezno število strokovnih in organizacijsko usposobljenih plesnih učiteljev za Kranj in za Gorenjsko. Zagotoviti nadalje tudi ustrezno organizacijsko obliko za organiziranje teh tečajev in raznih plesnih prireditev. Vsekakor bo treba javnost obveščati o tej dejavnosti prek vseh možnih sredstev obveščanja s tem, da nam pri tem pomaga predvsem tisk. Zagotoviti bo treba ustrezne, v prvi fazi začasne, nato pa stalne prostore. Začasno prostorsko rešitev vidimo v pogodbi o najetju prostorov v domu JLA Kranj (med tednom) in v Delavskem domu Kranj — konferenčna dvorana (sobote in nedelje). Pri tem je treba omeniti, da so bili v Domu JLA od jeseni do sedaj uspešno izpeljani trije mladinski plesni tečaji pod vodstvom Dušana Homa-na. Za stalno rešitev pa je potrebna široka družbena akcija vseh tistih družbenopolitičnih organizacij, ki so za to tudi zadolžene in dolžne, da nam pomagajo. Verjetno ne bi bila najbolj posrečena primerjava s pri-četkom gradnje ljubljanskega kulturnega centra Ivan Cankar, mogoče pa bi se našla kakšna rešitev, kot jo ima skoraj že vsako drugo večje slovensko mesto: morda samoprispevek ali renoviranje primerne zgradbe. Da je tak prostor namenjen vsem vrstam kulturnih in ostalih prireditev res nujno potreben v Kranju, je bilo že večkrat ugotovljeno; tako tudi na tednu mladine, ki ga je organizirala OK ZSMS Kranj. Najbrž je upravičen in nujno potreben apel vsem odgovornim organizacijam tako ZKO, KUS, OK ZSMS, občinskemu sindikalnemu svetu in sindikatom v OZD na pogovor za okroglo mizo, ki bo v četrtek, 2. februarja 1978, ob 17. uri v Domu JLA Kranj. Predsednik komisije za plesno in baletno dejavnost pri ZKO Kranj FILM Zadnji kriki iz savane Režiser se je pri tem filmu sicer zavedal kvalitete materiala, ki ga je imel na voljo, vendar bi ga lahko bolje izkoristil. Kes je. da film gledalca ne pusti ravnodušnega: film mu je všeč ali pa tudi ne. Zadnji kriki iz savane je film. delan na komercialni bazi. (Vprav hoče izzveneti kot kritika človeku, ki je v svojem globoko skritem bistvu Se vedno žival, ki ubija nižje vrste živali. Večinoma sicer ne ubija zaradi boja za obstoj (nižje razvite človeSke rase to Se počno), ampak zaradi »Sporta« in zabave. V filmu je nekaj res Šokantnih dokumentarnih prizorov človekovega nasilja nad sočlovekom, vendar jih režiser že v naslednjih prizorih omili z direktno svetlobo v kamero, kar povzroči tople kolore in s tem nek romantičen občutek. Taki prizori so na nekaterih mestih filma resnično odveč. Predvsem tam. kjer prikazuje boje med različnimi živalskimi vrstami, kjer se zbivajo prave drame, bijejo se hudi boji za življenje in smrt, ko eden vedno obleži mrtev in je v večini primerov tudi pojeden Komercialna nota filma pride predvsem do izraza, ko nam avtorja pokažeta komuno mladih ljudi, ki propagirajo vrnitev k življenju v naravi v prvotni obliki, kar pa je v današnjem času in stopnji razvoja nemogoče in so to le ekstremi v človeSkem mišljenju. Tudi zadnja scena filma izzveni podobno, ko vidimo moža. ki živi sam v gozdu nekje v Nemčiji in je sposoben kontaktirati z volkovi, saj človek verjetno nikoli ne bo sposoben dealnega soV« i- , živalskimi vrstami, ki jih danes vedno bolj podreja sebi in iztreblja. Avtorja filma sta Mavrio Morra in An-nio Climati. H. Orli Vzgojno varstveni zavod Skorja Loka razpisuje po sklepu komisije za MDR prosta dela in naloge računovodje Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — srednja izobrazba — pet let delovnih izkušenj v finančni stroki — smisel za organizacijo dela in sposobnost za delo z ljudmi — poskusna doba 3 mesece. Prošnje sprejema 15 dni po objavi razpisa komisija za MDR pri Vzgojnovarstvenem zavodu Škofja Loka. Lesce — O prizadevnih članih godbe na pihala DPD Svobode Lesce je bilo doslej že precej pohvalnih zapisov, za kar gre še posebno priznanje neutrudljivemu amaterskemu učitelju in dirigentu Branku Lacku ter skrbnemu predsedniku Joži Avseniku. Razen delovnega zagona, ki ga leškim godbenikom nikoli ne zmanjka, jih vseskozi povezuje v enotni kolektiv tudi tovarištvo. Kljub pogostim težavam, ki jih spremljajo, predvsem finančno, vztrajno nadaljujejo z vadbami in nastopi ter uspešno rešujejo vsa organizacijska vprašanja. Povzetek iz bogate razprave zadnje delovne konference ter iz ocene dejavnosti upravnega odbora je tudi za 1977. leto izredno spodbuden. Program so povsem izpolnili ali ga celo presegli, saj so lani nastopili na 72 prireditvah in opravili 105 rednih vaj v prostem času. Razen v krajih radovljiške občine so nastopali tudi na Jesenicah, na Breznici. v Tržiču, v Kočevju, v Crikvenici in v Umagu. Med pomembnejše uspehe štejejo zlasti doseženo 2. mesto na preglednem tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v Tržiču. V okviru godbe so ustanovili 13-člansko skupino z narodno zabavno glasbo ter posneli malo gramofonsko ploščo. Hvalevredna je tudi uresničena pobuda za navezavo prijateljskih stikov in so- svet mo delovanja s slovenskimi godbeniki Brega in Doline pri Trstu. Uspešno akcijo je kolektiv nikov lani opravil z nabavo uniform, pri čemer so jib podprli kulturna skupnost in kulturnih organizacij Rado\ kolektiv tovarne Veriga trgovsko podjetje Murka, jevne skupnosti in Turistidi štvo Lesce, ki so prispevali okoli 150.000 dinarjev. Zadovoljiv napredek so tudi v samoupravnem organi in uveljavljanju zakonskih sprejetju samoupravnih aktov, vil in v finančnem poslovanju. Seveda pa jih tarejo številne ve in skrbi. Znatno premajhen slabo osvetljen prostor v druži centru v Lescah, ki je zaseden drugimi dejavnostmi, ne normalnim pogojem njihoveg Preglavice jim delajo tudi ixi instrumenti, primanjkuje p« predvsem slovenskega notnega diva. Na konferenci so predvsem opo* rili na problem preobremenjeat* godbenikov z drugimi družbcas obveznostmi. Povedali so, da vrnit'-nastopi pomenijo trdo delo, veotf se ni bati, da ne bi leski godbo* tudi letos uresničili svojega prop* ma ob predvideni pomoči kultur in drubženopolitičnih organizacij kraju in v občini. Komunalno gospodarstvo Radovljica razpisuje prosta dela in naloge v DSSS Komunalnega gospodarstva Radovljica 1. vodenje splošno kadrovsko pravne službe 2. vodenje plansko analitičnih služb in gospodarsko računskega sektorja Za opravljanje razpisanih del in nalog se zahteva: pod 1.: — visoka ali višja izobrazba pravne smeri in tri ali pet let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih, — družbenopolitična razgledanost in aktivnost, — moralnopolitične kvalitete, - ustvarjalen odnos do graditve naše samoupravne socialistične družbe pod 2.: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri - tri oziroma pet let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih, — družbenopolitična razgledanost in aktivnost, - moralnopolitične kvalitete, - ustvarjalen odnos do graditve samoupravne socialistične družbe objavlja prosto delovno mesto za opravljanje del in nalog na delovnem mestu 1. tajnica OZD (sekretar samoupravnih organov), ki mora izpolnjevati naslednje pogoje. - srednja izobrazba administrativne smeri in eno leto delovnifc izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas. Pismene prijav« pošljite najkasneje v 15 dneh po razglasu na naslov: Komunalno gospodarstvo Radovljica, Ljubljanska c. 27, 64240 Radovljica. Tekstilna industrija TEKSTILINDUS Kranj razglaša naslednja prosta dela oziroma naloge v komercialnem sektorju: 1. PRODAJANJE BLAGA REPRODUKCIJI (2 delavca) Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba komercialne, ekonomske, tekstilne ali organizacijske smeri in najmanj 5 let oziroma 10 let delovnih izkušenj pri opravljanju strokovnih del oziroma nalog v tekstilni stroki ali na prodajnem področju, aktiven družbenopolitični delavec, moralno neoporečen ter da ima osebne kvalitete, ki zagotavljajo uspešno opravljanje teh del oziroma nalog. Opravljanje teh del oziroma nalog je povezano večkrat z večdnevno službeno odsotnost jo ozn orna potovanjem. 2. PRODAJANJE BLAGA ZA IZVOZ (1 delavce) Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske, komercialne ali tekstilne smeri in najmanj 5 oziroma 10 let delovnih izkušenj pri opravljanju strokovnih del oziroma nalog v tekstilni stroki, aktivno znanje nemškega jezika, zunanjetrgovinska registracija oziroma da jo kandidat pridobi v dveh letih, aktiven družbenopolitični delavec, moralno neoporečen ter da ima osebne kvalitet«-, ki zagotavljajo uspešno opravljanje teh del oziroma nalog. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene P?i,°Je' naJ dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor v 10 dnen po objavi. KM. Garrnrsch-Partenkirchen SKI - VVELTMEtSTERSCMAFTEN ALPtN «78 Zanimivosti iz Garmischa Na svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah ima moćno reklamo tudi naša tovarna Elan. Pred tiskovnim središčem imajo Begunjčani dva avtobusa, v katerih razen drugih reklam vrtijo filme o Stenmarku, Kruta ju in Zema-nu. Ne manjka pa tudi posterjev smučarjev, ki vozijo na Elanovih smučeh. V kavarni organizira Elan redna žrebanja, v katerih so nagrade smuči, torta El«n in potovalna torba Elan. Od tekmovanja se je morala prva posloviti znana francoska smučarka Debernard. Med treningom za smuk si je zlomila nogo in s tem je bilo konec njenih upov za dobro uvrstitev v kombinaciji. Po treningih na progi za smuk smo v večernih urah v igralnici pogosto videli tudi znana avstrijska smukača Klam-merja in Grissmanna. Pridno sta obračala žetone in poznavalci so vedeli povedati, da je imel več uspeha Griss-tnann. Slika se je ponovila tudi na tekmovanju v smuku ... Švedska reprezentanca na čelu s Sten-markom je pripotovala v Garmisch z vadbe iz Val Gardene. Njihov in Elanov serviser Jure Vogelnik je dejal, da si je Ingemar že opomogel od gripe, ki ga je pestila na dveh tekmah za svetovni pokal. Favorit se je že opomogel od bolezni in upa na najboljšo uvrstitev. Razjezile pa so ga novice, češ da je izven forme in da bo ostal brez odličij. Za organizatorja zimskih olimpijskih iger leta 1984 je več kandidatov. Razen Ssrajeva se je pojavil ponovno japonski Sapporo in tudi Švedska. Oba sta Garmisch že založila s propagandnim materialom, medtem ko gradiva o Sarajevu ie vedno ni!!! V Garmisch-Partenkirchnu so tudi predstavniki Kranjske gore in Maribora ki jih vodita Vojteh Budinek in Dušan Senčar. Oba sta zadovoljna. V Mariboru bo prihodnja tekma za svetovni pokal 8. februarja prihodnje leto, v Kranjski gori pa bo tekma z* svetovni pokal v slalomu in veleslalomu 21 in 22. decembra: razen tega pa Kranjska gora kandidira tudi za organizacijo svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah leta 1982. Sobotne otvoritve svetovnega prven-•tva, ki ga spremlja 700 novinarjev tiska, radia in televizije, se je udeležil tudi predsednik Zvezne republike Nemčije Walter Scheel. Med drugim se je arečal tudi z jugoslovanskimi Poro*e-vslci in jim izročil pozdrave za predsednika Tita. Sicer pa je v našem taboru vse nared. Vsi pričakujejo uspehe. Bojana Križaja pa strokovnjaki uvršajo med kandidate za medalje. D. Humer Norčič najboljši od naših ENGELBERG - Končala se je 15. švicarska skakalna turneja. Zadnjo tekmo v Engelbergu je dobil Zitzmann (Nemška demokratična republika), nas najboljši pa je bil Mlakar na 11. mestu. Norčič je skakal slabše in je bil 1«. v generalni uvrstitvi je zmagal Zitzmann, nas najboljši pa je Norčič na 10. mestu. Mlakar je 13., Bogataj 22., Loštrek 26. in Kajzer 33. 'Jk Dolar in Beton Gorenjska prvaka fc> J^iri - Kljub hudemu nalivu, saj je prav ob V^tJetku tekme pionirjev za gorenjskega prvaka ^>rifln Beton. Med mlajšimi pionirji pa se je -»bolj odlikoval Dolar iz Žirovnice. Starejši *>J*njrji so tekmovali na 35-metrski. mlajfti pa ^25-metrski skakalnici. ^Jtezultati - starejii pionirji: 1. Roman *t?*on (Triglav) 228,0 (29-30,5). 2 Robi Ka-1 Y>in (Križe) 208,0 ( 25 - 29), 3. Zvone Bernard f>*iglav) 203,5 (27.5 - 28,5). 4. Igor Novak %1 *»i) 201,0 (27 - 29), 5. Krištof Gašpirc (Tri-*^.v) 200.0 ( 24,5 - 28). 6. Peter Jošt (Knžel \^\5(25 - 27) 7 Dušan Kavčič (Ziri) 194,0(2« ^> 275), 8. Ivo Smid (Jesenice) 192.0 (26 -*ryS), 9. Milan Primožič (2iri) 189,0 (24,5 - 27), %i Franci Poljane (Križe) 185,0 ( 24,5 - 26); ^71**' Pionirji: 1. Tomaž Dolar (Jesenice) ^r^.O (22 - 215), 2. Martin Škrjanc (Triglav) ' (20 - 20,5), 3. Dušan Sitar (Triglav) 205,5 - 20), 4. Igor Mandeljc (Križe) 204,0 (21,5 21 >. 5. Viki Jekovec (Križe) 199.5 (19,5 -)£*A 6. Borut Mur (Ziri) 199.0 ( 20 - 20,5). 7. J^i Žabkar (Križe) 197.0 (18 - 20). 8. Iztok S*?*»iar (Ziri), 1935 (20 - 20). 9. Joško Smid ^ir*enice) 1905 (20 - 19,5). 10. Roman Seme-v (Triglav) 190,0(19 - 19). J. Javornik Med cicibani zanesljivo *w Kešnar C*«nJ - Na 15-metreki skakalnici v Straži *t sli« bilo v petek letošnje gorenjsko prvenstvo HvV^kih za cicibane. Prvo mesto je osvojil Jože V^*iar, doma iz Adergasa. Tudi na drugo me-^ je uvrstil član Triglava, žal pa je Mitja ^ V>iar v enem skoku padel, tako da se je nato \ kjf zadovoljiti s Šestim mestom. V >»ttltati: 1. Jože Kešnar (Triglav) 195,3 (14 K*). 2. Milan Božnar <2iri) 185,7 (13.5 -14], feO&fcpi Zupan (Križe) 184.2 (13.5 - 14) 4. V §mid (Jesenice) 180,6 (13 - 13,5), 6. To-S S Venovec (Ziri) 173,6 (13 - 135). 6. Mitja >£V Triglav) 161.7 (14 - 13,5). J. Marko Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju Walcher in Veith poskrbela za presenečenje Andrej Koželj je bil na pragu dobre uvrstitve v smuku za svetovni pokal. Žal je odpovedala vez in Andrej je moral v zgornjem delu proge v sneg. GARMISCH-PARTENKIRCHEN (OD NAŠEGA POROČEVALCA) -Dušan Senčar nai znani smučarski delavec in član mednarodne smučarske organizacije je imel prav, ko je na cilju nedeljskega tekmovanja v smuku dejal, da bo zmagal tisti, ki bo imel posrečenejie namazane smuči. Ponesrečena pa je bila Klammer-jeva izjava, ki je dejal, da je smuk v Garmischu, nezahteven in je progo označil kot »avtocesto«. Na progi, dolgi 3200 metrov, ki je imela 920 metrov visinske razlike in 32 kontrolnih vratic, se je najbolje znašel Avstrijec Josef Walcher. Nje- govo ime v alpskem smučanju ni neznano, saj je v letošnji sezoni" že nekajkrat opozoril nase. V točkovanju za svetovni pokal ima ta Avstrijec, rojen decembra leta 1964 v Schladmingu, lepe možnosti, da zmaga v končni konkurenci tekmovanja v smuku. Se za večje presenečneje pa je poskrbel drugouvričeni Zahodni Nemec Michael Veith. To je doslej njegov največji uspeh. Tretji pa je bil Avstrijec Werner Gris-smann. Veliki favorit Klammer se je moral zadovoljiti žele s petim mestom. Nastopil je tudi nai Andrej Koželj. Ni prismučal na cilj. 2e v zgornjem delu proge ga je vrglo v sneg in posloviti se je moral tudi od upov na dobro uvrstitev v kombinaciji. Mogoče je Andrej Koželj precenil samega sebe in je preveč tvegal. IZIDI: 1. Walcher (Avstrija), 2. Veith (Zvezna republika Nemčija), 3. Grissmann (Avstrija), 4. Ferstl (Zvezna republika Nemčija), 5. in 8. Klammer (Avstrija) in Mueller (Švica), 7. Podborski (Kanada), 8. Vest: (Švica), 9. Mekejev (Sovjetska zveza), 10. Plank (Italija); Izjave po tekmi: JOSEF WALCHER: »Na progi nisem imel najboljših pogojev, vendar sem uspel, čeprav je razlika med menoj in Velthom minimalna. Uspeha sem zelo vesel...« MICHAEL VEITH: »Takega uspeha nisem pričakoval. V formo sem prišel pravi trenutek, razen tega pa sem imel s številko 15 na progi idealne pogoje. Novozapadli sneg me ni motil.« VVERNER GRISSMANN: »Na treningu sem imel občutek, da tehnično zahtevno progo dobro obvladam. Nekateri so me že sicer odpisali, vendar sem dokazal, kaj zmorem. Zadovoljen sem, čeprav nisem zmagal.« ANDREJ KOŽELJ: »Ne vem, zakaj se mi je odpela vez, saj je na treningu dobro držala. Skoda, da nisem prispel na cilj. V snegu je tako ostala kombinacija ...« D. Humer Smuški tek Na Janševem memorialu najboljši Gorenjci Mojstrana — Kljub slabemu vremenu so Športni delavci iz Mojstrane v soboto, 28. januarja, uspešno organizirali tekaško prireditev za memorial Jožeta Janše. Sodelovala je skoraj vsa jugoslovanska tekaške elita z reprezentanti na čelu. V smučine se je pognalo okrog 50 tekmovalcev, med katerimi so imeli največ uspeha zastopniki gorenjskih klubov. Rezultati - člani (15 kilometrov): 1. Dju-ričič (Jesenice), 2. Jelene (Triglav), 3. Poklukar (Gorje), 4. Miha Jelene (Triglav), 6. Mrak (Jesenice), 7. Trpin (Jesenice), 8. Zupan (Triglav), 9. Miran Mrak (Mojstrana), 10. Rado Djuričič (Mojstrana); mlajši člani (15 kilometrov): 1. Čarman (Triglav), 2. Podlogar (Jesenice), 3. Piber (Gorje), 5, Kopač (Triglav), 6. Novak (Jesenice); članice (10 kilometrov): 1 Kordež (Triglav). 2. Pavlic (Lovrenc), 3. Triglavan Tone Fister se je dobro držal na Janševem tekaškem memorialu — Vse slike J. Zaplotnik Jeli Jelovčan je bila med starejšimi mladinkami druga. Premagala jo je stalna tekmica Metka Munih gSŠS^ (Jesenice) 160,9 (11 - 13,5) «■ Jani 2ab *m VKriže) 159.9 (125 - 12). 9. Marko Kopa« ^*P> 150,8 (12 - 115). 10. Rok Jereb (Ziri *^(11 - 11) J. Javornik Marija Bešter je prepričljivo zmagala med mlajšimi mladinkami Klančnik (Mojstrana); starejši mladinci (10 kilometrov): 1. Podlogar (Gorje), 2. Djuričič (Jesenice), 3. Orešek (Ihan), 4. Rodman (Gorje), 7 Vovk (Bled); starejše mladinke (5 kilometrov): 1. Munih (Olimpija), 2. Jelovčan (Triglav); mlajši mladinci (5 kilometrov): 1. Kršinar (Olimpija), 2. VerovSek (Olimpija), .3 Lebar (Jesenice); mlajše mladinke (5 kilometrov): 1. Bešter (Triglav), 2. Cebulj (Olimpija), 3. Repe (Gorje); -bef Občan o športu in rekreaciji Smuški tek ni le garanje Čeprav se tek na smučeh tudi pri nas vedno bolj uveljavlja, smo tako glede množičnosti kot kvalitete Se vedno za Številnimi evropskimi državami. Lani smo pokupili na primer le 8000 parov tekaških smuči, .-tipskih pa veliko več. To je posledica zakoreninjenega mišljenja, da je smuški tek le garanje do skrajne meje, ne pa tudi koristna in zdrava rekreacija. Marsikje so to že spoznali. Na Švedskem je na primer med vsemi smučmi skoraj 90 odstotkov tekaških, na Norveškem 75 odstotkov, svetovno poprečje pa znaša 25 odstotkov. Jugoslavija je še daleč od tega odstotka. Takega mnenja so tudi občani, ki smo jih poprašali, kaj menijo o teku na smučeh. Janez Kuhar iz Cerkelj: »Smuški tek je treba še bolj propagirati, saj glede množičnosti pa tudi kvalitete caplja za drugimi panogami. Elan zadnja leta uspeSno propagira smuški tek, velikega pomena pa so tudi množične tekaške prireditve, kot je na primer Dupljanski maraton, ki razen tega šport povezuje tudi s tradicijami NOB.« Marko Petrič, referent za šport v kranjski garniziji: »Smuški tek se zadnje čase uveljavlja tako glede množičnosti kot kvalitete. Izredno pomembne in za zdravje ljudi važne so množične prireditve, na katerih strokovnjaki lahko odkrijejo marsikaterega talenta. To spoznavamo tudi na tekmovanjih Jugoslovanske ljudske armade. Marsikaterega nadarjenega mladinca smo odkrili. Vojaki se redno udeležujemo vseh tekmovanj, čeprav morajo naša moštva posamezne sobote in nedelje tudi na več krajev.« Janez Brodnik iz Ljubljane, nekdanji reprezentant v orodni telovadbi: »O smuškem teku vse najboljše. Primeren je za vsakega, saj ni važno zmagovati, ampak predvsem sodelovati na tekaških prireditvah. Tek na smučeh je treba še bolj propagirati in prireditve, kot je vaš maraton v Dupljah, so zato najprimernejše Tek razgiba telo in osveži razum.« Franc Štular iz Dupelj, zaposlen v Savi: »Da je tek na smučeh vsestransko zdrav, ni treba posebej poudarjati. Kazen tega pa se na množičnih tekaških prireditvah krepi tovarištvo in navezujejo znanstva med tekači. Pohvala vsem, ki organizirajo množične in rekreativne tekaške prireditve, saj je na njih vsako leto več ljudi« Klemenita Zaplotnik iz Kranja, zaposlena pri Slovenijaavtu: Pet ali šest iz našega delovnega kolektiva se nas redno udeležuje množičnih tekaških prireditev, za katere mislim, da so izredno zdrave za sodelujoče. Ljubiteljev teka na smučeh je pri nas vedno več, a Se vedno premalo V več krajih bi se morali odločati za množične prireditve, saj udeležencev ne bi manjkalo.« Danilo Vrtač iz Dupelj: »Veliko truda smo vložili v organizacijo Dupljanskega maratona in garali dneve in noči. O teku na smučeh pa sodim, da skoraj ni bilj zdrave rekreacije, ki je primerna in dostopna vsakomur. Smučišča so praktično neomejena ... nobenih vrst ni, kakršne sicer srečujemo na drugih smučiščih. Zato bo treba tek na smučeh še bolj razširjati.« Momčilo Marjanac, komandant kranjskega garnizona: »Dupljami so lahko marsikomu na vzgled, kako učinkovito razširjati tek na smučeh, Takšne prireditve, za katere ni nujno, da bi bile tako množične, bi lahko organizirali skoraj v Baki vasi. To je pravilna politika množičnega športa in rekreacije, iz katere pa zraste tudi kvaliteta Prav veselje seje udeleževati takšnih množičnih prireditev, ki krepijo delovne ljudi in občane, jih sproščajo ter s tem pripravljajo na napore delovnega mesta« J. Košnjek Udeleženci sobotnega republiškega prvenstva v veleslalomu za mlajše mladinke in mladince na Zatrniku so se razen s progo borili tudi s težkimi vremenskimi razmerami. Le-te so preprečile tudi tekmovanje v slalomu, ki bo prav tako, kot številne druge športne prireditve, planirane za soboto in nedeljo, februarja, (jk) - Foto: J. Zaplotnik Alpsko smučanje Pintarjeva in Benedik najhitrejša Zatrnik — Čeprav je bilo slabo vreme, je smučarskemu klubu Bled uspelo na Zatrniku organizirati republiško prvenstvo v veleslalomu za mlajše mladinke in mladince. Slalom pa so morali zaradi sneženja preložiti v februar. V veleslalomu je tekmovalo 36 mladink in 73 mladincev. Progi sta trasirala Vito Šmit z Bleda in Janez Šolar iz Radovljice. Zmagala sta Pintarjeva (Alpetour) med mladinkami in Benedik (Jesenice) med mladinci. Rezultati - mlajši mladinci: 1. Benedik (Jesenice). 2. J. Franko (Olimpija), 3. Kreačič (Alpetour), 4. Ribnikar (Tržič), 5. J. Virk (Olimpija), 7. Dekleva (Aleptour). 8. Podrekar (Jesenice). 9. Peternel (Alpetour); mlajše mladinke: 1. Pintar (Alpetour), 2. Jerman (Olimpija), 3. Ravnikar (Aleptour), 4. Leskošek (Novinar), 5. Likozar (Alpetour), 6. Benedičič (Jesenice), 7. Pehare (Tržič); Gorenjski zastopniki so se na tekmovanju dobro odrezali, saj se je v najboljši deseterici uvrstilo kar 6 mladincev in 7 mladink. -bef Osemnajsta zvezdica JESENICE - Jutri bo končano letošnje državno prvenstvo v hokeju na ledu. Ne glede na izide zadnjega kola bodo naslov državnega prvaka zanesljivo osvojili hokejisti Jesenic. To bo že njihov osemnajsti naslov in uspeh, za kakršnega v jugoslovanskem športu in še posebej v hokeju ni primerjave. Jeseničanom je bila edina resna nasprotnica ljubljanska Olimpija, ki pa je doživela nekaj nepričakovanih porazov z zagrebškim Medveščakom, pa tudi s Kranjsko goro je parkrat za las iztržila točki. Žal pa so Jeseničani letos izredno malo pokazali v mednarodni hokejski areni. 2e na začetku so se morali posloviti od tekmovanja prvakov, zadnji pa so bili tudi na turnirju v Ljubljani. Edina uspeha sta bila zmaga nad moštvom Kaca iz Celovca in prvo mesto na turnirju v Avstriji. Jeseničane čakajo še tekme za jugoslovanski pokal, kjer bodo skušali opravičiti sloves lani najboljšega. V petek, 3. februarja, dva dni po zadnjem kolu v zvezni hokejski ligi, bo naša državna reprezentanca v okviru priprav na svetovno prvenstvo skupine B, ki bo od 17. do 27. marca v Beogradu, odpotovala na turnejo v Kanado, ki ji bo brez dvoma koristila. Čaka jo devet srečanj. Turneja bo končana 21. februarja, na pot pa bodo odšli Sašo Košir, Jože Razinger, Ivan Sčap, Klemene, Smolej. Jan, Tomaž Košir, Poljanšek. Pavlic, Štefan Ščap, Hafner in Marjan Zbontar (vsi Jesenice), Albreht, Savič, Kovač, Beravs, Kumar, Kurent, Lepša, Sekelj, Puterle in Kavec (Olimpija) ter trener Svetlin, ki trenira tudi mlado moštvo Kranjske gore. Turneja je izredno pomembna predvsem za mlajše člane reprezentance, ki so se izkazali na srečanjih zvezne hokejske lige in utegnejo v reprezentanco vnesti borbenost in agresivnost. Tega že marsikateremu starejšemu manjka. Na svetovnem prvenstvu v Beogradu poslanstvo naše reprezentance ne bo lahko, saj kot domačini ne bi smeli biti med zadnjimi, čeprav se to med izenačenimi moštvi lahko zgodi. Vendar se tega ni treba bati, saj se moštvo zaveda težkega poslanstva. F. Benedičič Po tekmi pretep b< Jeseničan Grega Benedik je zmagovalec med mlajšimi mladinci Tekmovalka Alpetoura Pintarjeva je bila najhitrejša v veleslalomu pri mlajših mladinkah Maribor — Hokejisti kranjskega Triglava so igrali v medrepubliški ligi z moštvom Stavbarja iz Maribora, za katerega nastopajo nekateri nekdanji igralci ljubljanske Olimpije. Trigla-vani so zgubili s 6:3. Mariborčani so bili boljši predvsem v drugi in tretji tretjini. Tekma seje končala s pretepom, v katerem so sodelc*ali igralci obeh moštev. Gole za Triglav so dosegli Brezanec. Kunšič in Pavlica. Triglavani igrajo jutri zvečer na Jesenicah z INO. -jk Nov rekord KRANJ - Najboljši jugoslovanski kegijači so imeli v Kranju pregledno tekmovanje za uvrstitev v državno reprezentanco. Dosegli so nekaj odličnih izidov. Se posebej pa velja omeniti Bel-cijana, ki je s 1008 keglji postavil nov rekord kranjskega kegljišča. J. J. Začelo se je prvenstvo v Stražišču Kranj — Na kegljišču »Gostišča Benedik« v Stražišču se je v ponedeljek začelo letošnje prvenstvo v kegljanju za desni breg Kranja. Tudi tokrat bo številna udeležba Organizator pa še vedno sprejema prijave na kegljišču. J. Javornik Vojaki io smučali Škofja I.oka - Od 9. do 13. februarja bo na Starem vrhu nad Skofjo Loko II. smučarsko prvenstvo ljubljanskega armadnega območja, ki bo letos posvečeno 11, kongresu ZK Jugoslavije in H. kongresu ZK Slovenije. Priprave na prvenstvo so se že pričele. Izbirna tekmovanja za nastop na prvenstvu so se že začela. Na Starem vrhu bodo nastopili najboljši. Izbirna tekmovanja, ki bodo organizirana od najmanjših enot do divizij, bodo prav tako posvečena obema letošnjima kongresoma. Po končanem prvenstvu bodo sestavili ekipo, ki bo zastopala ljubljansko armadno območje na II. športnem prvenstvu JLA v smučanju, ki bo konec februarja na Jahorini. Organizatorji bodo poskrbeli, da bo prvenstvo popularizirano v javnosti. Pripravili bodo propagandni material, povezali pa se bodo tudi z družbenopolitičnimi organizacijami, delovnimi organizacijami in športnimi kolektivi. K sodelovanju bodo povabli najbolj priznane republiške in zvezne smučarske sodnike. Tereni, kjer bodo tekmovanja, bodo po besedah organizatorjev odlično pripravljeni. Ce na Starem vrhu ne bo dovolj snega, v kar pa ni verjeti, bo tekmovanje na Pokljuki. Prvenstvo bo odprl načelnik štaba ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkov-nik Jože Ožbolt. ki bo tudi podelil pokale in diplome najboljšim. Tekmovanje bo potekalo v treh disciplinah: v veleslalomu, biatlonu in v štafeti 4x5 kilometrov. V veleslalomu bosta dva teka. Vsaka ekipa bo imela šest članov. Biatlonci bodo morali preteči 10 kilometrov, vmes pa bodo morali dvakrat streljati s polavtomatsko puško na tarče, ki bodo oddaljene KM) metrov. Obakrat bodo imeli na voljo po pet strelov Vsaka ekipa bo imela pet članov. Tekmovalci bodo nastopili v vojaški opremi. B. Soban V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM KADAR MLADI POPRIMEMO ZA DELO Žirovnica — Pred tremi meseci smo imeli po prvih pripravljalnih sestankih in masovnem evidentiranju pro-gramsko-volilno konferenco 00 ZSMS Žirovnica. Danes so rezultati našega dela že vidni. Tako smo ob 29. novembru in 22. decembru pripravili proslavi, uspešno smo sodelovali na športnem tekmovanju v odbojki, namiznem tenisu in šahu, organizirali smo koncerta Aleksandra Mežka in Andreja Sifrerja, izpeljali pa smo tudi silvestrovanje za 65 mladincev. Letos smo že organizirali predavanje o mladinskih delovnih akcijah, ki se ga je udeležilo okrog 50 mladincev. To pa še ni vse. Delati so začeli že vsi trije aktivi, ki smo jih ustanovili zaradi razdrobljenosti vasi v naši krajevni skupnosti. Mladi so se vključili tudi v nekatere interesne dejavnosti: rekreacijo za dekleta in fante, foto krožek, šah, strelci, planinci, pred dnevi pa je začel delati še dekliški pevski zbor in klub glasbene mladine, začeli bomo s plesnimi vajami in namiznim tenisom. Redno deluje še klub študnetov pod okriljem jeseniškega, v kratkem pa se bodo organizirali tudi mladi komunisti. Uspelo nam je dobiti prostor za naše delo, zato smo se zmenili, da bomo ob torkih, petkih in nedeljah uvedli klubske večere. Prirejali bomo predavanja, pogovore in podobno. Ker se volitve vse bolj približujejo, smo že evidentirali možne kandidate, ki bodo zastopali našo organizacijo. Naše delo je torej res pestro. Veliko nalog pa nas še čaka. Najvažnejša so vsekakor priprave na marčevske volitve. I.Smolej SMUČARSKI TEČAJ V DUPLJAH Duplje — Tudi letos so med šolskimi počitnicami pripravili šestdnevni smučarski tečaj za najmlajše Du-pljance. Smučarskega tečaja za začetnike se udeležuje 33 otrok, ki so razdeljeni v dve skupini. V prvi so otroci iz vzgojno varstvenega zavoda in »male šole«, v drugi pa učenci osnovne šole Duplje od prvega do četrtega razreda. Kot nekaj let zapored je pobudnik in organizator smučarskega tečaja osnovna šola Duplje, vodi pa ga Srečnik Pavel, študent VŠTK. Čeprav niso na znanih smučiščih z dobrimi smučarskimi tereni in vlečnicami, so se mladi Dupljanci že kar dobro navadili mnogih smučarskih veščin. J. Kuhar RAZSTAVA PTIC Jesenice — Društvo za varstvo in vzgojo ptic Jesenice je v prostorih Gimnazije pripravilo vsakoletno razstavo ptic. Tokrat na njej sodeluje deset članov društva, ki razstavljajo več kot 200 vrst ptic. Razstava je tudi letos zbudila med Jeseničani precejšnje zanimanje. Omenimo še, da Društvo za varstvo in vzgojo ptic na Jesenicah deluje že sedmo leto. Člani v glavnem skrbijo za varstvo ptic pozimi. Sedaj bodo skrbeli tudi za naraščaj ptic v novih valilnicah. J. R. CERKLJANSKI OTROCI NA SNEGU Cerklje - Prejšnji teden sta svet staršev in osnovna šola Davorina Jenka pripravila začetni in nadaljevalni smučarski tečaj na Šenturski gori, ki se ga je udeležilo 52 otrok. V petek, 27. januarja, pa so se udeleženci tečaja pomerili na Krvavcu in so bili razdeljeni v tri skupine. Najboljši trije so v vsaki skupini prejeli diplome. Poleg uspešno izvedenega tečaja svet staršev v spomladanskem času pripravlja plavalni tečaj, že od začetka šolskega leta pa teče akcija, ki je vezana na podeljevanje majice šole. Letos bo podelitev 25. maja, ob dnevu mladosti. Majice je izdelala tovarna pletenin Rašica iz Ljubljane. Za najmlajše prebivalce Cerklej pa so pripravili petdnevni začetni smučarski tečaj v Strmolu in sicer za otroke vzgojno varstvenega zavoda kurirček Robi. Tečaja se je udeležilo 16 otrok, vodi pa ga Irena Leskovec. Pri uspešni organizaciji smučarskega tečaja so pomagali tudi posamezni člani sveta staršev vrtca. J. Kuhar USPEŠNI JAMARJI Medvode - Člani jamarske sekcije pri planinskem društvu Medvode so bili lani zelo uspešni. Opravili so vrsto spustov v več jam ter opravili številne raziskave. Tudi letos načrtujejo ogled številnih jam in breznov, večjo pozornost pa bodo posvetili urjenju v plezalnih veščinah. -fr RAZGLEDNI STOLP Medvode - Medvoški planinci bodo letos na Tošču postavili lesen razgledni stolp. Postavitev je predlagala planinska zveza Slovenije, ki bo pridobila vsa potrebna dovoljenja in soglasja, obenem pa tudi ugotovila trian-gulacijsko točko. Načrte, les in pomoč pri delu bodo prispevali tudi delavci Gozdnega gospodarstva iz Ljubljane. _fr ZA TEDEN DNI V KRANJSKO GORO Cerklje - "Petega februarja odide skupina 32 učencev osnovne šole Davorina Jenka v Kranjsko goro v šolo v naravi. Učenci četrtega razreda bodo ostali v Kranjski gori teden dni. V programu dela bodo imeli pridobitev osnov smučanja, preostali del časa pa bo potekal pouk po rednem učnem programu šole. J. Kuhar PREDAVANJE V PODNARTU Podnart - V nedeljo, 22. januarja, je bilo v kulturnem domu v Podnartu jubilejno predavanje Staneta Tavčarja Lepote slovenske zemlje v slikah in melodijah. Predavatelj je predstavil 435 slikovnih barvnih diapozitivov. C.R. PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Tudi letos pustna Svinjska glava Črni vrh nad Jesenicami — V množici veselih pustovanj s plesom so tudi pustne prireditve, katerih namen je s svojo norčavostjo razveseliti množice. Ena takšnih prireditev je že tradicionalno predpustno smučarsko tekmovanje za Svinjsko glavo v Črnem vrhu nad Jesenicami. 2e dvanajsto leto bo v nedeljo, 5. februarja, zaživela pustna občina Španov vrh s središčem v Črnem vrhu. Kot vedno bodo opravili vse dolžnosti, kot jih je treba opraviti, v občini, kjer na primer mandat župana traja samo eno leto. V ospredju pa bo seveda tekmovanje za Svinjsko glavo - za prehodno trofejo in »ta pravo«, lepo zapečeno svinjsko glavo, ki pa ni prehodna. Seveda ob tem ne bo manjkalo duhovitih komentarjev, smeha, pa glasbe in drugega. Tekmovalci in gledalci bodo tudi letos preživeli nejak prijetnih uric v naravi, kar je tudi nekaj vredno. Organizatorji pa letos še posebno vabijo k sodelovanju polnoletne Gorenjce, da si pripravijo pustno masko in se z obveznimi smučmi ali drugim zimsko športnim rekvizitom udeležijo tekmovanja na nezahtevni progi, ki pa jo je mogoče premagati tudi s smučmi pod pazduho. Pravzaprav ni treba drugega, kot da se pred samim začetkom prijavite kar na Startu. Za vsakega nastopajočega bo pripravljena nagrada, seveda pa bodo najboljše maske nagrajene z vrednejšimi darili. Letos bo tudi spremenjen način ocenje- vanja. Tako da bo več možnosti za eno boljših nagrad. Ocenjevala jih bo posebna komisija, ki zagotavlja objektivnost pa tudi tekmovalni rezultati z novo »prišvercano« aparaturo bodo bolj točni. Letošnja prireditev za trofejo Svinjska glava bo ob vsakem vremenu v nedeljo, 5, februarja 1978, ob 11. uri v Črnem vrhu. Z Jesenic bodo do Planine pod Golico vozili avtobusi, poskrbljeno pa bo tudi za okrepčilo. Pridite, zabavali se boste. Piknik ostane v Skofji Loki Vsako leto prihaja v Slovenijo veliko izseljencev in zdomcev, ki so našli svoj stalni ali začasni doni v Ameriki. Kanadi, Avstraliji in evropskih deželah. Da bi se v domovini čimlepše počutili in, da bi se srečali z nekdanjimi znanci, organizira slovenska izseljenska matica v sodelovanju s skupščino občine Škofja Loka srečanje na tradicionalnem izseljenskem pikniku, ki je vsako leto 4. julija. Letošnji je bil že dvaindvajseti po vrsti in desetič v Skofji Loki. Ob desetletnici piknika v Skofji Loki je prireditveni odbor pripravil poročilo in hkrati predlaga, naj bo tudi v prihodnje izseljenski piknik na loškem gradu. Dosedanji odbor bo prireditev pripravil še letos, potem pa bo organizacijo piknika prevzelo turistično društvo Škofja Loka. Kmetovalci! vabimo vas na zanimivo predavanje, ki bo 2. februarja 1978 ob 9. uri v upravi TZE Sloga Gasilska ul. 5 (Stražišču PRIPUSTI IN PORODI PRI ŽIVALIH Predaval bo veterinar Franc Pavlic. GKZ TZE SLOGA Kranj Mikavnosti Ljubelja in Zelenice Tržič - Kompasovi obrati na Ljubelju so tudi za letošnjo zimo pripravili posebne turistične pakete. Prvi je takoimenovani vikend paket, ki velja 490 dinarjev in ima dva penziona v centralno ogrevani sobi Garni hotela na Ljubelju, takse in neomejeno število prevozov na se-dežnici in vlečnicah. Za goste, ki se odločajo za daljše bivanje na Ljubelju, pa pripravlja Kompas sedemdnevni penzion, ki vključuje tudi brezplačne prevoze od Tržiča do Ljubelja in obratno. Sedežnica od Ljubelja do planinske koče na Zelenici obratuje. V koči so obiskovalcem na voljo tudi topli obroki, v bližini pa obratujejo tri vlečnice, dolge 130, 350 in 450 metrov. Proge so urejene m teptane ter so primerne za smučarje z različnim znanjem. Izurjeni smučarji naj- raje uporabljajo najtežjo progo od zgornje postaje žičnice do Vrtače, za malo slabše pa je najprimernejše smučanje ob vlečnici na Triangel in od postaje na Vrtači do Ljubelja Najmlajši pa se najraje smučajo ob planinskem domu in ob vlečnici Plana. Zelenica in Ljubelj pa tudi spomladi, poleti in jeseni ne bosta samevala. Tržičani načrtujejo organizacijo planinsko-alpinističnih šol. ki se bodo začele maja in bodo trajale do septembra. Razen tega ima ta predel Gorenjske tudi obilo drugih zanimivosti, od obnovljenega taborišča do kozorogov, ki se korajž-no pasejo tik ob glavni cesti in se ne zmenijo za avtomobilski hrup in radovedneže. Ljubelj pa je tudi izhodišče za številne planinske in alpinistične ture. J. Kepic Ljupka, Ivica in Novi fosili Kranj — Ljubitelje zabavne glasbe v Kranju in Kamniku spet čaka prijeten večer. Tokrat se nam bosta predstavila Ljupka I )imit rovska in I \ i( a Šerfezi. ki sta se zadnje čase uspešno poskusila tudi v duetu. Oba pevca bo spremljala znana zagrebška skupina Novi fosili. KonceH bo v četrtek. 2. februarja, ob 17 uri v kamniški kino dvorani Dom. ob 20.15 pa v kranjskem Centru. Vstopnice po 50 dinarjev za kranjsko predstavo lahko kupite že danes.( H -J.) GP Megrad n. sol. o. Ljubljana TOZD Elmont n. sub. o. Bled Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta mesta za opravljanje del in nalog več elektroinstalaterjev za opravljanje elektroinstalacijskih del na terenu več ključavničarjev za izdelovanje vseh vrst ključavničarskih izdelkov Pogoj: poklicna elektro oziroma kovinarska šola, zaželena je tudi praksa več sestavljalcev transformatorjev Pogoj: osnovna šola. zaželena praksa na sličnih delih tehnologa — konstrukterja orodja v proizvodnji Pogoj: STŠ strojna in '5 leta delovnih iskušenj ekonomskega tehnika za opravljanje del pri strojnem knjiženju Pogoj: ES$ in 1 leto prakse administratorja za opravljanje del splošnih zadev Pogoj: administrativna šola in dve leti prakse, znanje strojepisja Delo se združuje za nedoločen čas s poskusno dobo po samoupravnem sporazumu. Nastop dela po dogovoru. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa na naslov: GP Megr*-TOZD Elmont Bled, Odbor za medsebojna razmerja. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa t OD /D0502 v vseh prodajalnah ALPINA v Ajdovščini, Celju, Logatcu, Domžalah, Idriji, na Jesenicah, v Kranju, Ljubljani, Mariboru, Mežici,Murski Soboti,Novi Gorici, J Novem mestu, Ptuju, Skofji Loki. ■ Šentvidu, Trbovljah, Velenju in Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. TOZD obrt b.o. objavlja prosta dela in opravila nabavnega referenta /a nabavo materiala — v upravi TOZD obrt Pogoj: ekonomska srednja šola ali komercialna šola z najmanj o ^ ma delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj P<>MWo ponudb«'»-^SS^^^ za medsebojna razmerja VULU oon, cona. MALI OGLASI Kupim karamboliran FIAT 1300, novejši letnik. Stojkovič Ljubiša. prodam Prodam HLADILNIK 1401 rabljen, OBODIN, v brezhibnem stanju za 600 din. Romšak, Kranj, Ul. Gor. odreda 4 528 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in 150 butar. Zalog 10, Golnik 617 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pre-bačevo41. 618 Prodam PANCERJE št. 40. Ta-tinecll 619 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK Tribuna. Petrič, Jezerska c. St. 60 620 Prodam obžagan LES za brunarico na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku* 621 Prodam PRAŠIČA, 180 kg. Jama 16, Kranj 622 Prodam rabljeno SPALNICO s trodelno OMARO, dva FOTELJA, pol KAVČ in PEČ Kiipersbusch. Ogled vsak dan od 14. ure naprej 623 Ugodno prodam KAVČA, FOTELJE, MIZO in TEPIH. Ponudbe na telefon 26-996 624 Prodam dobro ohranjen DIVAN. Kocjanova 14, Kranj — Stražišče 625 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Hafner, Žabnica 21 626 Prodam smrekove in borove BUTARE. Voglje 45. 627 Prodam TERMOAKUMULA-CUSKO PEČ 3 KVV, Lutzovo PEČ, ŠTEDILNIK na trda goriva, Gre-goričeva 12, Čirče 628 Prodam nove PANCERJE št. 12 Z& polovično ceno. Staneta Žagarja 18, Radovljica 629 Naprodaj je 3000 STEŠNIKOV, rabljenih, dunajskih in mlada KRAVA. Mežan, Bled, Zagor 13 630 Prodam zlato za zobe. Naslov v oglasnem oddelku 631 Prodam PRAŠIČA za zakol, 200 kg težkega. Zg. Senica 17, Medvode 632 Prodam 10 kom OBŽAGANEGA LESA 5 do 6 m dolžine za drvarnico in podobno ter moped po delih. Pod-pulferca 2 Škofja Loka 633 Ugodno prodam AVTORADIO. Bernik, Sv. Andrej 3, Škofja Loka 635 Prodam dobro ohranjen električni ŠTEDILNIK na 4 plošče. Oman, Podlubnik 38, Škofja loka 636 Prodam KRAVO in PRAŠIČA *.a zakol. Šmartno 3, Cerklje 637 Naklo 232 ZASTAVO 750, letnik 1970 dam. Ozebek Miloš. Britof 356. Prodam FIAT 750 po delih, rirska pot 6, Primskovo stanovanja 640 pro- 641 Ku- 642 Opremljeno SOBO s posebnim vhodom oddam v centru Kranja, v pritličju PRIVATNE hiše. Telefon 21-217 577 Miren delavec srednjih let išče prazno, toda ogrevano SOBO v Skofji Loki ali bližnji okolici. Pogoj: k mirni družini brez otrok, zaradi noč ga dela. Po možnosti s posebnim hodom. Plačam do konca leta. Nasiv>v v oglasnem oddelku. 650 Kupim enosobno STANOVANJE v Skofji loki. Vseljivo v maju ali juniju. Pod »Nujno« 651 posesti Prodam za 3 milij. ali zamenjan. za karkoli montažno VIKEND HIŠICO 6,00x7,20 z opremo postavljeno v Peroju pri Fazani. Klemenčič Pavle Tavčarjeva 7 Kranj, telefon 064 21-246 644 dežurni veterinarji OD 3. DO 10. FEBRUARJA 1978: BEDINA Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 in RUDE Ž Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6 a, tel. 23-055 za občino Kranj; VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Škofja Loka; VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, J. Šmida 21, telefon 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske kupim zaposlitve Kupim JERMENICO za traktor 25/11 za pogon mlatilnice. Cadež, Gorenja vas 106 nad Šk. Loko 643 vozila Prodam BMVV 1802, letnik november 1973. Kranj. Jezerska c. 71/a 652 Prodam OPEL KADET 1200, ^koraj nov letnik 1977. Lešnjak Afljlan, Sejmišče 2, Kranj 526 Prodam poceni avtomobilske DE-od motorja NSU 1200 C, letnik 2971. Mesec, Hafnerjevo naselje 105, ^kofja Loka 638 _ AMI 6 in zimske GUM K. ježevke z ^BROČI za VVV 1500 prodam. *^>tri;< Marian Kebetova 1. Kranj 639 za 'etrič Marjan l%lefon 22-851 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mofte Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mote Pijadeja L - Tekoči rečun pri SDK v Kranju Številka 51500-S03-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-836, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 itevilko 3 dinarje. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Ključavničarska dela sprejmem na dom. Imam lastne prostore. Naslov v oglasnem oddelku 581 Gostišče pri JOŽOVCU Begunje sprejme takoj KUHARICO ali dekle, ki ima veselje do kuhinje. Delo je v dopoldanskem času. Hrana in stanovanje v hiši. 610 Potrebujem GRADBENO SKUPINO, ki bi prevzela vsa zidarska dela pri gradnji delavnice. Zupan Janez, Jezerska 93/c. Kranj 583 Nujno iščem varstvo na domu za leto in pol staro hči. Informacije na telefon 22-331 584 Iščem pošteno, mlajšo upokojenko za dnevno pet urno pomoč v gospodinjstvu pri starejši ženski v Šorli-jevi ulici v Kranju. Krna Furlan, Einspilerjeva 5, Ljubljana, telefon 061-314-129 od 19. do 21. ure 582 Mlajšo upokojenko, po možnosti trgovske smeri, ki ima veselje do rož oziroma cvetličarstva, sprejme cvetličarna na Tržnici Kranj 646 Starejši moški išče pomoč za pranje in likanje perila. Naslov v oglasnem oddelku 647 obvestila CANI)Y SERVIS. Hajko Knific Kranj, obvešča cenjene stranke, da bivša telefonska številka ni pristojna za naročila ampak p. p. 157. Kranj 8712 ROLETE IN ZALUZIJE naročite v Kranju, telefon 24-957. popoldne po 16. uri 276 Sveža jajca lahko dobite vsak dan. Bidovec. Srenja vas 7, Golnik 648 Hotel BOR Preddvor na pustno soboto in pustni torek (4. in 7. februarja) Rezervacija s pustno večerjo na pustno soboto 1 60 din na pustni torek 120 din Obakrat 4 nagrade za naj boljše maske 400, 300. 200 in 100 din ljene in nagrajene! Predprodaja rezervacij v Samopostrežbi v Zadružnem domu na Primskovem. 586 Gasilsko društvo KOKRICA prireja v soboto, 4. februarja in v torek, 7. februarja, VELIKO PUSTNO RAJANJE. Igra skupina SELEKCIJA! 593 GOSTIŠČE PRI JOZOVCU prireja vsako soboto PLES ob 20. uri Igrajo veseli fantje TRŽIČANI. Za obisk se priporočamo. 5% KUD HOTAVLJE vabi na veselo PUSTOVANJE v soboto in na PUSTNI PLES v nedeljo, 5. februarja ob 18. uri. 645 izgubljeno Izgubila se je ženska torbica z dokumenti v Kranju na Zlatem polju v okolici ZD Kranj. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov, ki je na dokumentih. Če to ni mogoče, prosim da mi pošljete dopisnico, kje se lahko dvigne. 649 prireditve DPD SVOBODA Primskovo priredi v soboto, 4. februarja 1978, ob 20. uri Veliko PUSTOVANJE v Zadružnem domu na Primskovem. Zabaval vas bo ansambel BLEJSKI KVINTET. Primerne maske zaže- Odbor za medsebojna razmerja jjfj EX1 adria avioprometj^ j ljubi jana objavlja naslednje delovne naloge in opravila: 1. sistem tehnika v sektorju tehničnega vzdrževanja letal 2. skladiščnika v uvozno-nabavnem sektorju Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: - višja ali srednja šola strojne, letalsko-tehnične ali elektro (šibki tok) smeri - tri oziroma pet let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu - znanje angleškega jezika pod 2.: - kvalificiran skladiščnik - eno leto delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu Obe delovni mesti sta na Brniku. Delo se združuje za nedoločen čas. Svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Inex adria avriopromet, Ljubljana, Titova 48. Razpis bo trajal 15 dni po objavi. Vsa pojasnila lahko dobe kandidati po telefonu 064-23-647. ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi naše dobre žene. mame in tete Katarine Cegnar narjeve mame iz Dorfarjev ™ 1? ST' vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli sTrPrnl n trenutk,h. izrazil, sožalje. darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu eodb na „Siff i S£«mtgr2b Zah\al'u>™<> * {WH sodelavcem iz Iskre ATC in orodjarne LTH, godb, na pihala ./ Škofje Loke pevskemu zboru Sv. duh. gasilcem iz Zabnice. Kmetijski zadrugi HkOt?a Loka, LD Sorsko polje ter duhovniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož France, sinova Janko in Franc z družino. Franca in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti naše drage žene. mame in stare mame Anice Zalokar roj. Robič iz Most se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so nam v teh težkih dneh karkoli pomagali, darovali cvetje, izrazili sožalje iti jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno še zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, gospodu župniki, za lep pogrebni obred, sodelavcem EE Železarne-Jesenice, kolektivu OŠ Žirovnica in sodelavkam Elana. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči- mož Vinko, sin Vinko, hčerki Marija in Anica z družinami ter ostalo sorodstvo. Moste. 25. januarja 1978 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil naš a,a. stari ala. brat in stric Franc Maček upokojenec 1 hamn iskreno zahvalo vsem. ki so v le/kih dneh njegove bolezni pomagali lajšali njegovo mlienTe Posebno zahvalo smo dolžni dr. Grihl. dr Debeljaku, ostalim zdravnikom m sestram Xvstveneea doma Škofja Loka. sosedom iz Puštala, sorodnikom ... prijateljem ter * (.ro/deku za večkrat ni obisk Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lep posebni obred, pevcem za ganljive■ žalostinke. vsem r-oseono ne daroVa|cem cvetja ter vsem. ki so pokojnega spremili k zadnjemu počitku Vsem prisrčna hvala! Žalujoči: hčerka Milka /.družino, sestri Mama in Pavla ter nečak Andrej Puštal. 14, januarja 1978 Sporočamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni v 55. letu starosti zapustil mož, ata. stric in nečak Jože Kosem Andrejevčev iz Česnjevka 12 Pogreb pokojnika bo v sredo, 1. februarja, ob 15. uri. iz hiše žalosti na pokopališče v Cerkljah. Žalujoči, žena Kristina, sinova Janez, Jože in vsi njegovi Češnje vek. 30. januarja 1978 Poplave na Spodnjem Brniku Spodnji Brnik — V nedeljo Dopoldne je zaradi močnega deževja in hitrega topljenja snega voda potoka Reka, ki izvira pod Krvavcem, prestopila bregove na Spodnjem Brniku okrog gasilskega doma in v Vopovljah. Ob 18.25 je bil dan znak za nevarnost. V akcijo sta stopila odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, ki ga vodi Lojze Kalinšek in odbor civilne zaščite. Voda je naraščala vse do 19. ure, ko je bilo v gasilskem domu že več kot 40 centimetrov vode. Zalila j3 več stanovanjskih hiš in gospodar-s!uh poslopij, kmetijskih pridelkov, kletnih prostorov, napolnila silose in gnojnične jame, ter preplavila več temeljev za nove hiše. Škoda, ki še ni ocenjena, je precejšnja. V okrog desetih stanovanjskih hišah bo potrebno zamenjati pod. Voda je zalila hiše na Spodnjem Brniku pri: Porovnet, Roglju, Koželju, Polajnarju, Janezu in Feliksu Nagliču, Vrhovniku, Verbiču, Mušicu, Staretu in Kalinšku, na Zgornjem Brniku pri Petru Režku in v Vopovljah Janezu Erzarju. Uničenih je precej kmetijskih pridelkov. Franc Koželj iz Sp. Brnika 12 pravi: »Nekaj po 16. uri je sin pričel s sodom za gnojevko voziti vodo iz gnojnične jame, da živina ne bi bila v preveliki vodi. Toda malo pred 19. uro mu ni več uspelo sproti odvažati vode. 13 glav živine in dva prašiča so stali v več kot deset centimetrov visoki vodi v hlevu. Tudi v spodnjih stanovanjskih prostorih je bila voda, tako, da bo potrebno pod povsod zamenjati. Voda je zalila tudi kletne prostre in okrog 2000 kg jedilnega krompirja in nekaj več kot tri tone krmilne pese in repe za živino. Spominjam se, da so v zadnjih štirih oziroma petih letih to že pete poplave? Preje pa poplav ni bilo.« Predsedstvo sveta gorenjskih občin o predlogu sporazuma o zdravstvu Sprejemljiv sporazum Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je predloge sporazumov o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ki so zdaj bili poldrugi mesec v javni razpravi in jih bodo prav te dni dokončno sprejemale občinske zdravstvene skupnosti, ocenilo kot primerne. Kot vemo, sta v predlogu dvn bistveni novosti, ki razširjata pravice uporabnikov zdravstvenega varstva: nadomestilo osebnega dohodka nad trideset dni se na predlog sindikata povečuje na 90 odstotkov, valorizacija nadomestil osebnega dohodka pa se opravlja vsake pol leta (in ne več enkrat na leto) z življenjskimi stroški. Predlagana participacija je bistveno drugačna, kot je bila v prvotnem predlogu. Na predloge iz javne razprave je zmanjšana, izvzete pa so od plačevanja prispevka k posameznim storitvam še širše skupine uporabnikov. Z razširitvami pravic iz zdravstvenega varstva pa se seveda povečujejo zneski, ki so že bili sprejeti s temelji planov. Del tega povečanja naj bi krila participacija, vendar pa zmanjšana s predlogi iz javne razprave ne bo pokrila niti polovice potrebnega dodatnega zneska za financiranje širšega zdravstvenega varstva v letošnjem letu: drugo polovico od dodatnih 69 milijonov din za gorenjsko regijo bo zdaj potrebno pokriti še s povečano prispevno stopnjo. Vsaka druga je manj prijetna — da bi namreč črtali nekatere pravice iz predloga sporazuma in jih tako ne bi morali financirati. Združeno delo se raje, kar prelahko, odloča za financiranje iz akumulacije, kot pa da bi uporabnik obremenil svoj neto osebni dohodek. Kolikšni bodo ti zneski za dodatna sredstva za zdravstveno varstvo v letošnjem letu, ki bodo z aneksi k že sprejetim temeljem planov razvoja v tem srednjeročnem obdobju predloženi združenemu delu. bo skupaj z izvršnimi sveti občinskih skupščin ugotavljala strokovna služba regijske zdravstvene skupnosti. Za sedaj je znano le, da se za ta dopolnilna sredstva poviša lanska poprečna prispevna stopnja za okoli 0,5 odstotka. Predsedstvo skupščine gorenjskih občin pa je ob tem opozorilo, da je treba v usklajevalnem postopku pri določanju prispevnih stopenj za vse družbene dejavnosti (zdravstvo je le del tega) obremeniti gospodarstvo v okvirih družbene resolucije. Naloge pa čakajo tudi zdravstvo samo, saj je zdaj po predlogih javne razprave zadolženo za iskanje rezerv z reorganizacijo, o teh ukrepih pa bo razpravljalo tudi predsedstvo; nikakor pa ne bi kazalo še zdravstvo, kot izvajalca priškrtniti, pri denarju po vseh stabilizacijskih prizadevanjih v zadnjem času, saj bi zdravstvene delavce in zdravstvene organizacije s tem potisnili v še bolj nezavidljiv in neenakopraven položaj v primerjavi z gospodarstvom, kot je sedaj. Drugo pa je seveda iskanje boljšega načina dela z boljšo organizacijo, ki ima seveda poleg večjega zadovoljstva uporabnika lahko tudi finančne učinke. _ L. M. CERKLJANSKI GASILCI POMAGALI Cerklje — Med nedeljskimi poplavami v Cerkljah, na Brniku in okolici so med prvimi priskočili prizadetim na pomoč člani gasilskega društva Cerklje. Od treh popoldne do 11. ure zvečer so črpali vodo iz stanovanj, gospodarskih objektov in kleti, z vodno ujmo pa so se borili tudi v gradu Strmol. Porabili so okrog 70 litrov bencina. Cerkljanski gasilci, ki so jim krajani hvaležni za pomoč, so se izkazali tudi že v poplavah preteklega leta! -jk Češnjevek - Nedeljski hudi nalivi so v mnogih vaseh pod Kranjem hit napolnili potoke in kanale pretežno še polne snega. Voda je zato stekla * polja, ceste in se zlivala v kleti in na dvorišča hiš. Napluien sneg * Češnjevku v nedeljo dopoldne zaustavil vodo iz kanala, tako da je ba zaradi visoke vode na cesti kako uro zaprta cesta. Šele ko so s plugom kraje ne skupnosti odstranili sneg, je voda lahko odtekala na polje. — L, M -Foto: J. Zaplotnik Janez Naglic, 83-letni domačin, doma iz Sp. Brnika se spominja: »Pred nekaj več kot desetimi leti smo vsaj enkrat na leto očistili strugo potoka Reka. Še dobro se spominjam, da je bil pri Pipanu v Cerkljah speljan zasilni »graben« za odvečno vodo proti Pšenični polici in Zalogu v potok Pšato, pri BoŠticu na Zgornjem Brniku pa po levi strani vasi proti Zalogu in na Log. Prav gotovo so bili ti »grabni« potrebni ob poplavah.« Lojze Kaliniek pa pravi: »Stare suhe »grabne« bi bilo potrebno urediti in jih očistiti navlake za odvečno vodo.« Voda je po 19. uri pričela upadati in odtekati, škoda pa je ostala . .. J. Kuhar Kadar se zaradi velikega naliva v hipu napolnijo potoki in kanali, se običajno tudi razmišlja, da bi jih bilo treba že zdavnaj poglobiti in redno čistiti. Pri hiši št. 31 na češnjevku so vodo, ki je silila na dvorišče, skušali zaustavljati s snežno pregrado. — L. M. - Foto: J. Zaplotnik Vesela zatrniška smuka Slabo vreme pregnalo smučarje Krvavec - Nedeljsko slabo • me jo je pošteno zagodlo sicer 3^ loštevifnim smučarjem, ki so s poldne v upanju, da bo na višini n* 1000 metrov kaj bolje, pri&b * Krvavec. Za nedeljo je bila napadana tudi otvoritev sedežnice • dveh vlečnic na Kriški planini f Domom na Krvavcu. Vendar pt sneženje z vetrom in megla po«* onemogočila obratovanje vsega niškega sistema razen sedežnice & spine. Snežnim zametom niso * dopoldne kos niti teptalni stroji5 nameček pa je okvara na daljno** Cerklje-Cešnjevk še za dve * ustavila gondolsko povezavo z oV no. Uradna otvoritev novega ai# ma žičnic je sicer prestavljena dar pa se sedežnica in vlečnici ? Kriški planini veselo vrtita Je ne* časa Z novim sistemom so se krft ška smučišča razširila, zrnogijh* vseh desetih sistemov pa povečali* sprejem okoli 5000 smučarjev Si* pa je bil rekord krvavških smufr dosežen 2. januarja letos, ko je * lepem vremenu ta zimsko šport* center obiskalo okoli 6O0O smuč* jev. Kljub tako povečanemu obisi-prvi teden šolskih počitnic je vs» dan smučalo več kot 3000 smuč* jev, pa gorski reševalci z ravni zlomljenih udov niso imeli dela. Na Zatrniku so minuli petek obratovale vse vlečnice in sedežnice — Cesta je ozko grlo, kadar je lepo vreme in so zatrniške žičnice rentabilne Gorje — Minule suhe zime, ki so natrosile snega le za vzorec ali za nekaj dni in ki so bile naklonjene le visokogorskim smučiščem, so povzročile nemalo preglavic vsem našim smučarskim središčem. Med njimi tudi Zatrniku, ki se zadnja leta uveljavlja kot priljubljeno smučišče, z zahtevnimi in manj zahtevnimi smučarskimi programi in je razmeroma zelo lahko dostopen. Prav zaradi svojih kvalitet, ki jih upošteva današnji smučar: zaradi vedno steptanih smučišč, raznolikosti terena in zaradi dostopnosti je Zatrniku ob seveda sneženih zimah zagotovljena prihodnost. Z gostinsko ponudbo se pohvaliti nikakor ne more, saj je Viatorjeva samopostrežna restavracija ob cesti občutno pretesna in, ker je edina, je ob lepem vremenu in ob pričakovanem velikem obisku Zatrnika najbolje vzeti malico kar s seboj in jo použiti zunaj, poleg avtobusa ali avtomobila. 650 enolončnic, kolikor jih zmore samopostrežna restavracija ponuditi mladim in starejšim smučarjem, je premalo, da niti ne govorimo o vseh tistih, ki si čaj na zatrniških smučiščih lahko le želijo, nikakor pa ne bodo uspeli vstopiti v restavracijo. Obratovodja zatrniških žičnic je Slavko Vodnov iz Spodnjih Gorij, ki nam je v petek, ko je bilo na Zatrniku lepo in sončno vreme, takole dejal: »Obratuje pet vlečnic, tudi dvosedežnica, obiskovalcev pa je bilo za zdaj največ iz sosednjih republik. Prihajali so v skupinah, nemalo pa je tudi naših šolskih skupin, ki se jim ob koncu tedna pridružijo tudi starejši, zato je veliko obiskovalcev. Danes so prispeli z dvajsetimi avtobusi in 400 osebnimi avtomobili, okoli 2200 jih je. Zatrnik ima 35 hektarov in 16 kilometrov smučarskih prog; dve progi nameravamo še urediti. Predvidevamo tudi dodatno žičnico, vsekakor pa nadaljnjo ustrezno ureditev prog, ki jih tudi zdaj redno vzdržujemo. Dela le en teptalni stroj, ki ima pač ob precejšnjih smučarskih zmogljivostih obilo dela. Zatrniška smučarska sezona se začne novembra in traja tja do 20. marca. Letos decembra, kljub dobri smuki, ni bilo toliko obiskovalcev, januarja pa so začeli prihajati, tako, da je v zimskih šolskih počitnicah polno. Kljub precejšnjemu obisku pa dolgih repov pred žičnicami ni. Na smučišču imamo organizirano redno reševalno službo. V letošnji sezoni je bilo izredno malo poškodb, večinoma so to urezi, močnejši padci z oziroma na večji obisk pa je razmeroma malo zlomov.« Zatrniško smučišče je ob rednem vzdrževanju precej varno za zahtevne in manj zahtevne smučarje, smuka po pobočjih pa je odlična. Za parkirne prostore sicer ni zadrege, se pa včasih zgodi, da ob povratku več sto avtomobilov postane gorenska cesta hudo ozka in morajo prometno zadrego reševati miličniki. Sama cestna propustnost torej tedaj, ko so zatrniške žičnice rentabilne, nikakor ne zmore v korak z zmogljivostjo samega Zatrnika, ki postaja med našimi smučarji kljub gostinskim zadregam vedno bolj priljubljeno smučarsko središče. D. Sedej DEŽURNI NOVINAR telefon 21-860 Kranj — Včeraj nekaj pred 13. uro je bila magistralna cesta Tržič—Ljubelj spet odprta za ven promet. Zaprli so je bili že v nedeljo, potem ko so sicer delavci Cestnega podjetja odstranili jutranji plaz, kasneje pa se je sprožilo več plazov, zato so cesto zaprli za 24 ur. Cesta je prevozna s snežnimi verigami, prav tako pa tudi vsi gorenjski mejni prehodi. Cesta na Pokljuko je splužena le do Zatrnika, ni se splu-žena tudi cesta z bohinjske strani. Zasnežena in nesplužena je tudi cesta iz Krnice v Zg. Radovno. Zaradi zemeljskih plazov je zaprta cesta med Begunjami in Tržičem. Cesta v Bohinj je splužena, avtobusi redno vozijo, snega pa je okoli 90 cm. Poplave — Hudo deževje je v nedeljo močno zaposlilo tudi gasilce. V Naklem je voda ogrožala Merkurjeva .skladišča, vodo so črpali vso noč, silila je v prostore tovarne Kksoterm na Polici, več hift pa je — kot to poročamo tudi v posebnem članku — bilo poplavljenih na Zg. Brniku. Sicer pa gasilci danes niso imeli opravka z ognjem, njihova vlečna služba pa je dopoldne morala odvleč' štiri avtomobile, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah. Smučišča - Na Krvavcu je zapadlo 50 cm novega snega, tako da je sedaj snežna odeja debela poldrug meter. Stroji delajo noč in dan, vse žičnice obratujejo. Na Zatrniku žičnice obratujejo, cesta do smučišč je splužena ia prevozna. Na Kobli je nanulo od 90cm do 200cm snega, žičnice delajo. Na Voglu je 270 cm snega. NEZGODA NA PREHODU Kranj — V petek, 27. januarja, ob 6,20 se je v križišču Ceste Staneta Žagarja in Ceste JLA na prehodu za pešce pripetila nezgoda. Voznik tovornjaka Vučeta Ščekič (roj. 1934) iz Preddvora je pred križiščem ustavil, da bi se prepričal, če je prosto, nato pa zapeljal naprej čez prehod, po katerem je prav tedaj prečkala cesto Ljudmila Rakič (roj. 1959) z Bleda. Voznik jo je prepozno zagledal, ko pa je zaviral, ga je na poledeneli cesti zaneslo in je trčil vanjo. Ranjeno so prepeljali k zdravniku. ZANESLO V LEVO Javornik — V soboto, 28. januarja nekaj po 12. uri se je izven naselja na magistralni cesti med Ja-vornikom in Potoki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Nikolaj Sok (roj. 1925) iz Mošenj je peljal od Jesenic proti Žirovnici. Med Javornikom in Potoki ga je v ovinku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo, tako trčil v osebni avtomobil Ivana janiča iz Izole, ki je priper pravilno po desni iz nasprotne 9*? i V trčenju je bil voznik Sok rta* > škode na vozilih pa je za 45.000d* * NEPRIMERNA HITROST Cerklje - Na regionalni c* med Cerkljami in Zg. Brnikom .* 28. januarja nekaj po 15 pripetila prometna nezgoda. V* niča osebnega avtomobila V* Logar (roj. 1956) iz Vodic pri Lit; peljala proti Zg. Brniku. Kakih * metrov pred ovinkom je xW prehitevati dva osebna avtomo^ Zaradi neprimerne hitrosti ni roof v ovinku zapeljati spet na ck*" stran ter je trčila v osebni *»r mobil Janeza Kanina iz Čerkez je pripeljal iz nasprotne se* pravilno po svoji desni in Že ust*' skrajno desno. V trčenju je & ranjen sopotnik v avtotnot* Logarjeve Josip Janež, Škode * avtomobilih pa je za 29.000 din. L M t id uri t*e je v križišču magistre Kranj - V petek, 27. januarja, nekaj P ljubljanskih mlekarn : ceste in ceste za Skofjo Loko prevrnd ^v^Jei(roj. 1943) je peljal odti* Mesoizdelki Škofja Loka. V ozmk Janez ( aae [(()l!ornjak 2aradi neprimf proti Skofji Loki, pn zavijanju v desno P". §koda pa ni znana. - ft hitrosti prevrnil. Ranjen m bil nihče. nmUriam J. Zaplotnik