7301 .
73014
HUDOBNA HCI
POVEST H KMECKEGA ZiVLJENJA
SPISALj
R. SILVIN
Hudobna hci.
Povest iz kmeckega zivljenja.
Spisal:
R. Silvin. *

V Ljubljani 1923.
Zalozil Fr. Zupanc. Tiskala „Tiskarna Makso Hrovatin".

f
73014

Hudobna hci.
( Unija , 1923. st. 1—6, 10—14).
I.
Moz ji je zgodaj umrl in ostala je sama s svojo hcerko Maricko. Njeno posestvo je biilo daleko naj-vecje v celi vasi in dalec naokoli. Kako bodo delali? Kdo bo gospodaril? Eni so ji svetovali, naj se zopet poroci, saj ja se mlada in lepa, razen tega pa ima trden grunt brez krajcarja dolga. Ali Korenetovka je biila pametna zenska, ki ni hotela zavreci svojega edinega otroka. Bo ze slo z bozjo pomocjo , si je mi-slila in sla je na delo z vso vnemo.
Njena hisa se je nahajala sredi vasi tik ob cesti. En sam pogled ti je zadostoval in preprican si bil, da je pri Korenetovih red in snaznost doma. Streha krita z opeko, stene lepo pobeljene, dvorisce vedno snazno pometeno, vozovi, drva, orodje in sploh vsi predmeti — vsak na svojem mestu. In ce si vstopil v kuhinjo, v hiso, na pod ali v hlev, povsodi si se preprical, da je tu na delu pridna in razumna roka. V celi Dolenji vasi ni bilo hise, ki bi se mogla pri-mcrjati ali celo kosati s Korenetovo.
Pa tudi z vsem zalozena je bila Korenetova hisa kc t nobena druga v vasi. Suhega mesa, klobas in slanine nii nikoli manjkalo, sadnega mo§ta so pride-lali toliko, da so ga imeli za celo leto zadosti, celo
1*
4
sodcek vina v kleti — za poboljsek ni bii nikoli po-polnoma prazen. In ljudje so pravili, da nil nobena misja iuknja tako »zalotana«, kot je Korenetova hisa z vsem zalozena.
Korenetovka je bila dobra mati, kot i". bila tudi vedno dobra in postena zena. Svojo hcerko je ljubila nad vse.
Privoscila ji je vsega, kar si je pozelela, ustregla je vsakii njeni zelji in jo skrbno negovala, kot se to le malokdaj zgodi na kmetih.
Dobra zena pa je imela vendar eno veliko na-pako. Dasi tako bogata, dasi je imela vsega ne oamo dosti, ampak s>e prevec, vendar revezem ni dala ni-koli nic. Njene roke so biie vedno zaprte, njeno srce je bilo trdo in neusmiljeno celo napram najbednej-sim. Prisla je stara, skljucena zenica, ki je komaj lezla naprej, in jo prosila za milodar. Ali Korene-tovka jo je nagnala prav tako kot vsakega mladega lenuha in postopaca: Delat naj grek Se celo dekli se je smilila uboga starka iin rada bi bila ugovarjala trdosrcni gospodinji, ali poznala jo je predobro, zato je rajsi molcala. In velikokrat se je zgodilo, da je stisnila skrivaj kakemu siromaku, kar si je priitrgala od lastnih ust. Prihajali so sosedovi otroci: bosi, raz-trgani in gladni. Z obrazov sii jim cital trpljenje in pomanjkanje. Kako milo so pogledovali in molce pro-sili, naj bi jim dala kake ostanke ali koscek kruha. Ali tudi ubogi nedolznii otrocici se ji niso smilili. Koscke in ostanke, s katerimi bi bila lahko potolazila lacne zelodce, je ukazala dekli vreci med pomije, da„ so jih potem pojedle svinje in presici.
In tako se je kmalu raznesel glas o njeni sko-posti in neusmiljenosti po celi fari in se naprej. Mar-sikomu je od zalosti in bolesti porosilo oko, ko je
5
odhajal po.iizan od njene hise, ta in oni pa je trdo zaklel na njeno duso ...
Minevala so leta in Maricka je postala lepa de-klica. Govorili so siicer, da bo groba in skopa kot njena mati in da j© kot edinka bogate hise prevec razvajena, ali vendar so se zaceli oglasati zenini od dalec in od blizu. Marsikateri fant iz postene in bo-gate hise bi se bil rad prizenil h Korenetovim. Ali mlada in ponosna deklica je bila kaj izbircna. No-beden jii ni bil vsec, za nobenega se ni moglo vneti njeno srce. Materi se je to kar cudno zdelo. Vcasih ji je celo prigovarjala, naj se odloci za tega ali on«ga, ces, da ona ze tezko vlece in gara ini da bi se rada malo odpocila. Ali dobila je vedno isti odgovor, da se jii se nic ne mudi. Saj mi je tako lepo pri vas! Pustite me, naj bom se malo prosta.« Tako je vedno prosila, povedala pa ni, da je njeno sroe na skriv-nem ze oddano ...
Da, spoznala ga je bila na semnju v bliznjem mestu. Pridruzil se ji je in ji govoril tako lepo, da si je takoj osvojiil njeno mlado, neizkuseno duso. In ko se je vracala iz mesta, jo je spremljal skoro do doma. Od tistega dne ga je ljubila z globoko, resnicno ljubeznijo. Vsa srecna je bila, kadar ga je videla v cerkvi, samo njemu so veljali njeni pogledi in smeh-ljaji in ponosna je bila nanj v zavesti, da jo ljubi Pavlovcev Miha, najlepsi fant v celi fari. Nikomur, prav nikomur ni razodela svojih custev, tudi materi ne, ker se je bala, da ji ne bi nasprotovala, ker je bil iavoljenec njenega srca na slabem gJasu, 6eprav je bil od dobre hise. Tudi Miha je dobro vedel, da je ne bo dobiti tako lahko in da mora najprej zavo-jevati in popolnofna osvojiti njo, sele potem se bo mogel in smel priblizati tudi njeni materl.
6
In posrecilo se mu je, da je imel dekle kmalu popolnoma v svoji oblasti. Prihajal je ponoci iz Bu-kovlja, dobre pol ure oddaljene vasi, pod njeno okence in kramljala sta po cele ure. Ko so se nekoc priblizali domacii fantje, se je skril v bliznje svisli in pocakal, da so zopet odsli. Nekaj casa so ren-tacili pred liiso, trkali na okno in klicali, ko pa se Maricka le ni hotela oglasiiti, so se med splosnim za-bavljanjem in preklinjanjem zopet odstranili. »Kaj si neki domisljuje? Ali misli, da je sama na svetu? Jo bo ze minulo in se rada bo govoridak — Glasovi so utihnili, fantje so se poizgubili po vasi, Miha pa se je zopet previdno priplazil k njenemu oknu. In okence se je zopet narahlo odprlo in mlada ljubimca sta bila zopet vsa srecna . .. Dolgo sta slonela eden ob drugem — mirno in tiho, da sta slisala lahko vsak najmanjsi sum. Ali sedaj ju ni motil nihSe vec. Sele proti jutru, ko so ze zacele ugasati zvezde na nebu, je odhajal Miha od nljenega okna...
Nekaj casa sta uspesno skriivala svojo ljubezen, ali to ni moglo trajati vecno. Nekoc so ga zasacili vaski fantje in komaj se mu je posrecilo, da jim je utekel z urnimi koraki. Maricka se je tedaj odlocila, da pove materi vse po pravici.
In ko se je nekoc oglasil zopet nov zenin in prosil za njeno roko, ji je mati po njegovem odhodu prigovarjala: Ves, kaj, Maricka, ta bi bil pa kot naias5 zate! Ta mi pa res dopade ...« Meni pa ne, meni pa ne, matik Zakaj jie? Tii bos toliko casa izbirala, da bos nazadnje dobila izbirek ... Zakaj ti ta ne dopade?< Ker bi ga ne mogla imeti rada! Mati...« Kaj je? Kaj ho£es?«
7
»Kar po pravici vam bom povedala, da ljubim ze vec kot eno leto Pavlovcevega Miha iz Bukovlja.
—	Njemu sem dala besedo. Samo njega bi hotela iraeti za svojega moza .. .<
Mati se je kar prestrasila in nekaj casa pre-misljala, nato pa je rekla odlocno: »Tega pa ze ae, samo tega nikari, Marickak
»Tega — ali pa nobenegalc je odvrniia hcerka.
>Saj nimam nic proti njeinu in tudi nieesar ne vem. Toda vsa njegova rodbina je na tako slabem glasu, da ti ga odlocno odsvetujem. — Stari in mladi
—	vsi sami babjeki! Poslusaj me, hcerka, in pre-miisli si, dokler je se cas. Govorim ti pa zato tako, ker te imam rada, ker imam samo tebe in ker se bojim za tvojo sreco ...«
Mati, pustite me, ker ga imam tako rada. Pre-pricana sem, da bom srecna z njim. In ce bom ne-srecna, bom vsaj vedela, da sem sama kriva in potr-pezljivo bom prenasala breme, ki mi ga je dolociila usoda.<
Tvoja glava — tvoj svet. Naredi, kakor hoces! Samo da mi ne bos nekoc ocitala, da ti nisem ni6 rekla in da te nisem svarila ...
Hvala vam, irati, kako ste dobri!
II.
Pavlovec iz Bukovlja je bil premozen kmet. Bo-gata, ugledna in naravnost slavna je bila njegova hisa. Zivina iz njegovega hleva je bila najlepsa v celi fari in je slovela po vsej Dolenjski. Njegoyi sadni vrtovi so bili mojstersko urejeni in so mu prinasali vsako leto lepe dohodke. Tudi njegov Cebelnjak je bil vreden, da si ga je lahko ogledal marsikateri strokovnjak.
8
Sam je bil visoke postave in lepe, prikupljive zunanjosti. Bil je priden iin razumen gospodar, bil pa je tudi veseljak, kadar je bilo treba. Rad je ostajal ob nedeljah in praznikih v veseli druzbi, in ko se je vracal dobre volje domov, se je v temi zmotil in za-sel vcasih — tako so pravili — k svoji lepi, mladi dekli, namesto k zeni ...
Njegova zena je bila dobra, postena -in potrpez-ljiva zenska. Dobro je poznala svojega moza in vedela je za vse njegove muhe in nerodnosti, saj ga je nasla sama pri dekli — pa tudi ljudje so bili dobri in so prinesli vsako stvar se svezo pod nos. Ali jeziti se ni marala, ker je vedela, da bi ji to tudi nic ne po-magalo; rajsi je potrpela in iskala tolazbe v tihi, go-reci molitvi. Vcasih pa jo je premagala huda bol iin zaplakala je na glas: »Njo ima rajsi kakor mene! Dekla mu je ljubsa od iastne zene! Kljub vsemu pa jo je imel rad in ker j-e bila ona pametna in dobra, se nista kregala nikoli. ..
Bog jima je dal dva sina in tri hcerke. Hcerke so bile znane krasotice in ker so bile tudi pridne in bogate, so se kmalu pomozile na dobra in velika po-sestva. Ali prava sreca ni bila z njimi. Starejsi dve sta morali mladi umreti, najmlajsa pa je gospodinjila dolgo vrsto let svojemu mnogo starejsemu in nadlez-nemu mozu.
Starejsi sin Gasper je prevzel posestvo od svo-jega oceta, ko se je ta navelical gospodariti in ko si je zazelel mirnega pocitka. Pa se sedaj si je stari lahkozivec kaj rad privosSil kaj prepovedanega in se vedno je rad skocil malo cez plot...
Pravijo, da jabolko ne pade dalec od jablane. Gasper ni biil nic boljsi od svojega oceta, ce ni bil se
11
slabsi. Ozenil &e> je pri dobri hisi in dobil je lepo in pridno zeno. Rad jo je imel; s pocetka se prevec rad, ali prekmalu se mu je ohladila ljubezen do nje. Imel pa je sreco, da je biJa tudi ona tako dobra in potr-pezljiva kakor njegova mati... Zato se tudi ta dva nista prepirala med seboj. In zena je rajsi potrpela, ko so ji dekle potozile, da ne pusti nobene pri miru, kakor pa da bi se bila jezila. Vedela je tudii, da se vedno zahaja k svoji nekdanji ljubici, starejsi pre-sestni zenski, ki je stanovala na koncu vasi in katero je ljubil, se predno se je ozeniil z njo — pa tudi tega mu ni nikoli ocitala, dasi jo je bolelo in peklo v srcu. Pravili so ji tudi, da ji daje denar in da ji nosii cele vrece zita. Pa niti to je ni spravilo iz ravnotezja, da bi se spozabiJa in mu predbacivala. Rajsi je na tihem trpela. K sreci to njeno trpljenje ni trajalo dolgo. Usmililo se je je dobro nebo. Umrla je se cisto mla-da. Vsa blazena je bila videti, ko je vedela, da se ji bliza smrt. Edino le od svojih treh otrocicev se je locila tezko ...
Pa tudi Gasper ni ucakal starosti. Menda ga je pekla vcst, "da ni prav ravnal s svojo zeno, in zacel se je polagoma udajati pijaci. Zgodilo se je, da je oblezal v cestnem jarku in veckrat so ga pripeljali napol pobitega domov. Babi na koncu vasii je se vednc nosil zito in denar. In polagoma bi bil vse za-pravil, da ga ni Bog prej poklical k sebi.
Njegov starejsi sin, ki je sedaj prevzel posestvo, je pripeljal pridno in bogato nevesto izpod gor. Za-cel je kupcijo s prasi^i in ker je imel sreEo, je bil grunl kmalu zopet v dobrem stanju.
Mlajsi sin pa je sel se cisto mlad .po svehi, bogve kam, in se ni vrnil nikdar vec. Nihce ni vedel, kje se nahaia in kako se mu godi.
10
Edina hcerka je ljubila mladega in lepegea oroz- • niko in bi ga bila tudii rada porocila, pa ji niso pu-stili domaci. Nazadnje se je vendar udala in sla za gospodinjo na najvecji grunt v sosednjo vas Mokro. Njen moz je bil lep, visok in ponosen — ali reklii so, da je bil malo prevec studiran za kmeta. Zlobni je-ziki so tudi vedeli ipovedati, da 'je bil malo pre-vec osaben iin da se ji zato ni godilo najboljse pri njem. Kolikokrat se je pac v bolesti spomnila svoje prve, nedolzne in ciste ljubezni! Pa prenasala je vse potrpezljivo, zavedajoc se, da je prav za prav sama tako hotela ... S pocetka so mislili, da bo jeticna; hodila je kot duh okoli — ali kmalu se je popraviila in Bog jo je obdaril s kopico ljubkih in pridnih otrok ...
Milia je bil precej mlajsi od brata Gasperja. Ker se je lahko ucil, so ga poslalii v latinske sole, da bi postal »gospod . Na gimnaziji mu ni slo ravno slabo. Ko pa jte bil v tretji soli, so ga zaradi nekega hudega moralnega pnestopka izkljucili in vseh srednjiih sol. In sedaj je moral ostati doma. Sicer bi bil prav rad §el po svetu, ali oce mu ni maral dati nobenih sred-stev, zato je moral prijeti za tezko kmecko delo. Od zacetka mu je slo zelo tezko iin tisockrat mu je bilo zal, da je napravil v soli tako neumnost. Ali kesanje je prislo prepozno, ko mu ni moglo pomagati vec. Scasoma pa se je prilagodil svojemu novemu po-klicu in se privadil na trudapolno kmecko zivljenje. Pridno je delal, zgodaj vstajal iin pozno hoclil spat — in kdor ni vedel, ne bi nikdar mislil, da je Pavlov-Sev Miha bivsi student.
Le deklieta v vasi niso imele miru pred njiim. Katera je bila kolickaj lepa, je mislil, da mora biti njegova. In marsikateri je zmesal glavico. Znal je
11
tako lepo govoritii, da mu je vsaka morala verjeti. In kako je znal sestavljati pisma! Tega ni zmogel noben drug kmecki fant...
Bil pa je tudi lep decko in vedno cedno oblecen, zlasti ob nedeljah in praznikih. In denarja je imel vedno dosti. Njegova matii ga je imela zelo rada in vedno mu je kaj stisnila po skrivaj; oce pa je bil zelo strog in hud, odkar ga je polomil v soll.
Ko pa je spoznal na semnju lepo in bogato Ko-renetovo Maricko, se je cisto izpremenil. Kot da je posijalo drugo solnce na vrt njegove ljubezni. Od se-daj so veljale vse njegove mieli samo njej — in vse prejsnje pocetje se mu je zdelo silno neumno. Pu-stil je vse deklioe pri miru, nobeni vec ni nagajal, nobeni dopisoval — vse, vse na svetu mu je bila sedaj samo njegova Maricka. In delal je se bolj mar-Ijivo, vstajal je se bolj zgodaj in oce in mati ter vsa vas se je kar cudila. In kadar je mogel, je pohitel k njej. Kadai "pa ^ni mogel, ji je pa napisal drobno pi-semce. Sreca se je naselila v njegovem srcu. In dek-lica, dasi mlada in neizkusena, je dobro vedela, da niso laznive njegove besede. Cutila je, da prihajajo iz resnicno Ijubecega srca, zato je bila srecna tudi ona...
III.
Ljubezen je zmagala ... Mati se je udala in nic vec ni odgovarjala svoji hceri Pavlovcevega Miha. — In Maricka je bila vsa srecna in zadovoljna, ko je stopila z njim pred bozji oltar. Duhovnik ju je zve-zal iin &e nikdar morda ni govorila tako od srca in odkrito kot takrat, ko je ponovila za bozjim namest-nikom kratko, a pomembno besedo >ja !
12
Slavnostni dogodek so praznovali z vecdnevno svatbo. Povabljena je bila vsa vas, pa tudi iz drugih vasi so prihajali, da vidiijo in se radujejo nad sreco Korenetove Maricke. Marsikateri izmed fantov pa je prisel, da vidi svojega srecnejsega tekmeca. In se-veda niso izostala obicajna prorokovanja na sreco novoporocencev. Eni so ju blagrovali, drugi pa so — bolj na tihem — zatrjevali, da iz tega zakona ne bo nic prida ...
Ko so minuli slavnostni dnevi, se je lotil Miha z vsem veseljem in z vso vnemo dela na svojem no-vem domu. In reci moramo, da sta se z zenko raz-umela dobro. Saj pa je bila ta tudi prvovrstna gospo-dinja, pridna, varcna in delavna in dobra zena kot dobra mati. Sreca je bila z njima. Nebo je blagoslo-vilo njijun zakon s sedmero pridnimii otroki...
Ali kmalu se je zacela uveljavljati v Mihu kri njegovega rodu. Ko bi morali imeti pri Korenetovih najlepse ziivljenje, se je prikradel med nje zli duh, ki je razsajal v hisi skozi desetletja in zahteval to-liko zrtev. Pa dokler je zivela Marickina mati, je ze se slo. Nje se je Miha se nekako bal in je sledil na-gonom svoje strasti bolj po skriivaj. In kolikokrat se je zgodilo, da se je po vecerni molitvi prekrizal z blagoslovljeno vodo, da bi tem laze premotil lahko-verno zeno in njeno mater — potem pa je skrivaj odsel po prepovedanih potih. Vsaka dekla mu je bila dobra. Pa samo domaca mu se ni bida zadosti — po-iskal si jih je se drugje in jim nosil denar in razna darila...
Zena je za v&e to dobro vedela. Ali prenasala je vse rajsi potrpezljivo, kot pa da bi morala poslu-sati upravioene materine ocitke. Razen tega pa je se vedno ljubila svojega moza s tisto ljubeznijo, kot
13
ga je ljubila takrat, ko ga je spoznala. Kolikrat je na tihem jokala in premisljevala, kako bl si zopet mo-gla osvojiti Mihovo srce. Pa ves jok irn vse premislje-vanje j'i ni moglo vec pomagati. Bilo je ze prepozno. Zli duh je dobil Miha popolnoma v oblast in zdelo se je, kot da se jei zapisal hudicu.
Ko pa je umrla Marickina matii, tedaj sele so se zaoeli za ubogo zeno hudi casi. Moz jo je zacel narav-nost zanemarjati — pa tudi delo mu ni bilo vec mari. Kupil si je lovsko pusko in hodil jei rajsii po polju in po gozdovih, kot da bi delal na svojih njivah. Res je prinesel vcasih kakega zajca ali jerebico, vcasih je celo ustreliil kako lisico — ali navadno se je oglasal po takih izprehodih v gostilni in prihajal pijan in pozno domov. Eno dobro lastnost pa je imel: da nam-rec v takem stanju ni nikdar razsajal in da mu je zena lahko marsikatero povedala, kii bi se je dru-gace ne upala ziniti. Celo ljubezniv je znal biti z njo, kadar je bil pijan. In uboga dobra zenica je bila zadovoljna tudi s tem.
Splosno se je govorilo, ga Korene ne pusti no-bene zenske pri< miru. — Niti zanjic in pievic na po-Iju, niti delavk v gozdu. Nekoc pa se je spozabil tako dalec, da je naredil silo mlademu dekletu, ki je na-birala gobe v sumi. Deklica je zacela kricati, ali po-moc je prisla, ko je bilo ze prepozno. Starsii osramo-cenega dekleta so ga naznaniJi sodiscu. Moral se je zagovarjati zaradi posilstva in pravicni sodnik ga je obsodil na tri leta tezke jeCe..*.
Sramota za Korenetovo hieo, sramota za vso vas! Hcere ga niti pogledale niso, ko je odhajal v zapor — zeni pa je bilo hudo pri srcu in s solzami v oceh se je poslovila od njega. Saj je bil njen moz, saj ga je se vedno ljubiia... In ko je pocasi in sklonjen
14
stopal. po cesti, kot bii se kesal svojega greha, ki je lezal nad njim — je pogledala skozi okno za njim in globoko vzdihnila. Kot bi slutila, da ga ne bo videla nikoli vec... Tudi on se je sei enkrat ozrl nazaj in zazdelo se jii je, da se mu je nekaj zasvetilo v oceh.
Korenetovka je sedaj delala sama s svojimi otroki. Ker je bila razumna gospodinja kot nekoc njena mati, grunt radi mozeve odsotnosti prav nic ni trpel in imeli so nekaj casa prav lepo zivljenje.
Ko pa so mimula zopet tri leta in ko se je imel vrniti gospodar iz zapora, je nastal med domacimi prepir. 2ena je ze komaj cakala, da se vrne moz. V svoji velikodusnosti mu je ze davno vse odpustila. Ali hcere, zlasti Neza, posebno pa Marjana, predzad-nja po starosti, sta se z vso odlocnostjo zoperstavili ocetovii vrnitvi.
Saj je vendar vajin oce! Ne pregresita se zoper cetrto bozjo zapoved! ju je posvarila mati.
Ne, on ni moj oce! Ne priznam ga za svojega oceta! Onecastil je naso hiso in nase ime. S prstom kazejo za nami in se nam zlovoljno smejejo. Nikoli vec ne' sme prestopiti nasega pragak se je hudovala Marjana in jeza in sovrastvo je odsevalo iz njenega hudobnega pogleda.
Tedaj je leglo prvic nekaj tezkega, nekaj nevid-nega, nekaj usodnega med mater in hcer. Sinova in najmlajsa hci — starejsi dve sta bili ze z doma — so drzali z materjo, zato se je vzbudilo v Marjaninem srcu neko pritajeno in potuhnjeno sovrastvo tudi do njih ... Edino z Nezo sta se se razumeli.
In zgodilo se je, da se Korenfe ni vec vrnil do-mov. Menda niti sam nii maral iti, ker ga je bilo sram pre"d Ijudmi, razen tega pa je tudi zvedel, kaksno da je razpolozenje doma proti njemu. Zato si
15
je rajsi poiskal sluzbo v Ljubljani. Bil je za navad-nega delavca pri nekem stavbinskem podjetju. Saj dela je bil navajen — alii sedaj je sele zacel pravza-prav propadati. Vse je zapravil in zapil, kar je pri-sluzil. Vsakega je prosil na posodo, vrnil pa ni ni-koli nic. — Njegova obleka je bila zavaljana iin za-nemarjena in nihce ne bi sodil, da je to sin bogatega in imenitnega kmeta in pravzaprav se vedno posest-nik velike kmetiije . . . Na dom, zeno in otroke je mi-slil malokdaj ali pa sploh nikoli. Ti ga pa tudi niso pogresali. Le zena je cesto mislila nanj. In kako se je prestrasila, ko je nekega dne dobila porociilo, da je mrtev. Padel da je z nekega odra in se ubil. — Zlobni ljudje so seveda zopet hoteli vedeti, da ga je ubil neki delavec, ko ga je zasacil pri svoji zeni.
In Maricka se je napravila na tezko pot. Hotela je sioer, da bi ga prepeljali in pokopali na domacem pokopaliscu, ali zopet je Marjana ugovarjala. Ona je bila tista, ki se niti sedaj ni dala utolaziti in ki last-neniu, nesrecnemu ocetu ni privosciila pocitka v do-maci zemlji...
V mrtvasnici je lezal mrlic, kot bi spal, le bled in spacen je bil njegov obraz, na celu pa mu je zijala velika rana. Vsa zalostna in obupana se je vrgla Ma-ricka na mrtvega moza iin ga zaoela klicati: Miha, Miha! Tako si torej moral koncati! Tako se moram lociti od tebe, sama — brez tvojih otrok! Moj ubogi Miha! Solze so se ji ulile po obrazu in jok ji- je za-dusil vsako besedo. Saj ona je biila menda edina, ki ga je se ljubila. Ljubezen. cista, prava in globoka ljubezien je tisto custvo, ki napravi Sloveka tako srecnega, ki pa povzroca tudi toliko gorfa! V ljubezni se utapljajo vsa druga custva, ljubezen premaga sov-vrastvo, ljubezen pozablja in odpusca! Dasi se Miha
16
nL vrnil domov, vendar ga je vedno pricakovala in upala na tihem, da pride. Sedaj ji je se to upanje izginilo za vedno.
Ko so ga polozili v grob in ko je tezka prst za-grmela na njegovo leseno krsto — tedaj se ji je stemnilo pred ocmi in zgrudila se je na tla. — Ko je prisla zopet k sebi, je bilo ze vse koncano. Ljudje so se razsli, — ostala je sama in molila na svezi gomili. Njene ustnice so venomer ponavljale besede: Saj pridem kmalu za tabo. Bova pa zdruzena v nebesih, ako sva tukaj morala biti locena ...«
IV.
Pri Korenetovih je sedaj gospodarila in gospodi-njila mati-vdova. Se pred poroko se je bila domenila s svojim mozem in dala pri notarju na zapisnik, da sta dedic eden po drugem in da prezivevsii prepusti posestvo tistemu izmed otrok, ki bo najbolj priden in ubogljiv.
Vsi Korenetovi otroci so bili pridni — in dobri za delo, na vso moc priden pa je bil starejsi sin Tone, kateremu je mati zato tudi namenila posestvo. Bil je tako delaven, da je sam kqir z dvema branama vlafcil. Siicer ga je sestra Marjana gledala po strani in mu nasprotovala, kjer je le mogla, ali to njega ni mo-tilo. Delal je po svoje naprej.
Pri sosedovih je bila omozena njegova sestricna po ocetu, ki pa ni bila nic kaj srecna. Njen moz je bil lep clovek ali domisljav in osaben, da ga ni nihce maral. Pet let sta bila ze skupaj in vec, pa nista imela nobenega otroka. To pa je bil tudi eden izmed vzrokov, da sta se vedno prepirala in da se je mladi moz zacel ozirati po drugih ... Odkar pa je prisla v
17
Svecarjevo hiso za sluzkinjo mlada in »krepostna; deklica iz sosednje vasi, je postal gospodar cisto drug clovek. Zaljubil se je v dekle crez glavo in tudi ona ga je imela rada. Za ubogo zeno se je zacelo trp-ljenje, v katerem si> ni znala pomagati. Kar ocitno ji je pokazal, da ima deklo rajsi nego njo. Povedal ji je to tudi naravnost v obraz. »Ce ji ni prav, naj pa gre, odkoder je prislac, si> j-e mislil. In ce se mu je kdaj upala kaj ocitati, se je razburil in jo pretepel, da jo je vse bolelo.
Neke lepe nocii pa je nenadoma zmanjkalo go-spodarja in njegove dekle. Pobrala sta ves denar in jo skrivaj popihala v Ameriko, kjer sta se namera-vala porociti. Po vsej fari so govorili o nepricakova-nem dogodku in si pri tem iemisljali seveda ceile pri-povedke. 2ena je bila prav za prav vesela, dasi jo je bolelo. Bom vsaj resena vecnega pekla! Mi jih vsaj ne bo treba gledati, kaj delata, kako se norcu-jeta iz mene in kako me ponizujetak je tolazila sama sebe.
Kakor je razburil dogodek vso vas, se je vendar kmalu pozabil. Nihce vec ni govoril o Svecarju in njegovem begu, saj pa tudi nihce ni vedel, kje se nahaja in kako se mu godi. Mlada, zapuscena zena je gospodarila, kot je pac vedela in znala, in pomagat so ji hodili Korenetovi. Posebno pridnii Tone je bil vedno pri Svecarju, kjer je delal skoro vec kakor doma.
Priloznost pa naredi iz cloveka tatu. In usoda je hotela, da sta se pridni bratranec in zapuscena se-stricna zaljubila eden v drugega. Mielila sta, da sta lahko brez skrbi, da se jima itak ne more nic zgo-diti — in zivela sta srecno in zadovoljno kot moz in zena. Ali kmalu sta uvidela, da sta se bridko varala.
18
Svecarica, ki v zakonu s svojim mozem ni imela otrok — je sedaj nepricakovano postala ,mati. Povila je krepkega decka in fara je imela zopet dosti govoriti. Mati se je jezila, sestre so ga zmerjale, ljudje so se jima posmehovali in kazali za njima. Pa vse bi se se dalo nekako preboleti, ali kot strela z jasnega neba ju je. zadelo, ko je prislo porocilo od moza, da se vrne iz Amerike domov.
Ko sta Svecar in njegova ljubica odhajala v Ame-riko, sta mislila, da jima bo tam postlano z rozicami in da bodeta zivela kot dva ticka. Ali kmalu se je iz-kazalo, da sta se zmotila. Zivela sta sicer lepo sku-paj, ali delati sta morala od jutra do vecera v potu svojega obraza. In ko so izvedeli, da sploh nista po-rocena, so ju nagnaii zopet domov. Pa se skupaj nista smela ili. peljala sta se vsak zase in med potjo pre-misljevala o sladkosti prepovedane ljubezni.
Ona se je vrnila k svojemu ocetu, ki jo je z od prtirai rokami sprejel izgubljeno hcer. Nikoli ni sli-sala zal besede iz njegovih ust. In ker je bila lepo in postavno dekle, je kmalu dobila zenina in se po-rocila z njim. Ljudje so pravili, da sta bila prav srecna v zakonu.
Svecar je pa ze med potjo izvedel, kaj se je bilo zgodilo z njegovo zeno. Silno se je raztogotil in za-grozil v neki gostilni: »Naj me ne caka! Eden izmed naju mora biti inrtev, jaz ali on!«
Zena, lci je dobro poznala naglo jezo svojega moza, ga ni upaia pocakati doma. Popustila je vse skupaj, vztiu otroka in odsla k svojim starsem. Ni si skoro upala, ali starsi so jo sprejeli dobrohotno in se kregali nad mozem, ki je prav za prav vsega kriv.
Korenetov Tone pa se je zbal Svecarjeve groz-nje. Premisljeval je, kako bi se izognil nevarnemu
19
cioveku. Poslovil se je od domacih, od otroka in se-stricne ter odsel po svetu. Sedel je na ladjo, ki ga je odpeljala v novi svet. Sele sedaj se je popolnoma oddahnil in v tezkem delir je skusal pozabiti, kar je biilo. Veckrat pa se mu je stozilo po domu, po otroku in po domacih. Zahrepenel je po njih in tozil: »Ali res preganja zli duh vse, ki smo Korenetovi? Zakaj se moramo pobijati in potikati po svetu, ko iinamo vendar dosti dela doma? Kako lepo bi lahko vsi zi-veli na lastni zem)ji in jo obdelovalik
Pri> svoji pridnosti in varcnosti si je prihranil lepo stevilo dolarjev in ko je prejel pismo od doma, da jei pri Svecarju zopet vse dobro, se je odlocil, da se vrne v domovino. Mati tudi ne bo mogla vedno garati, prevzeti bo treba posestvo in priceti novo ziv-ljenje.
Prieel je na tihem in mati ga je bila zelo vesela. Vse drugace pa so ga gledale sestre, posebno Mar-jana, ki ga je ze dolgo sovrazila.
Vec dni se ni upal pokazati med ljudmi. Sram ga je bilo in se vedno se je malo bal svojega soseda, dasi mu sedaj ni bil vec nevaren. Kajti Svecarjeva jeza se je bila kmalu polegla. Ko je prisel domov in videl, da je zena pobegnila iz strahu pred njim in ko je slisal, da je sel njen 3zapeljivec« po svetu, je zacel premisljevati in reci si je moral, da je vse za-krivil sam. Zacela se v njem oglasati vest, da ni rav-nal prav s svojo zeno. Odlo5il se je, da popravi, kar je zagresil proti njej. Ponizal se je in sel ponjo. Pro-sil jo je, naj se vrne k njemu in naj mu odpusti, ka-kor je tudi ze on odpustil njej. In poravnali so se. Zena se je vrnila z otrokom k svojemu mozu, ki je biil sedaj ves drugacen z njo. Tudi z otrokom je rav-
8*
20
nal lepo. Imel ga je rad kot lastnega sina. In pozneje, ko je dorasel, mu je izrocil svoje lepo posestvo.
Ko je nekoc srecal Korenetovega Toneta na cesti in ko se mu je ta ze hotel izogniti, ga je prijazno po-zdravil in nagovoril, kot da ni bilo nikoli nic med njima. Tonetu se je to zdelo cudno, vendar je bii zelo vesel. Sedaj mu vsaj ne bo treba vec ziveti v vecnem strahu. In tudi zanj bi se bilo lahko zacelo novo, lepse zivljenje — da ni zopet posegla vmes usoda s svojo neusmiiljeno roko. Kajti nenadoma, ci-sto nepricakovano je zbolel. Zvecer je bil se zdrav, ko je legel spat, zjutraj pa so ga zaceli boleti zobje in naenkrat je bil ves zatekel. Nihce ni vedel, kaj mu je. Mislili so, da je navadni zobobol in da ni nic nevarnega. Zato niso poslali po zdravnika, dasi je imel strasne bolecine v glavi in zelodcu. In drugo jutro so ga naslii mrtvega v postelji...
V.
Ljudje skoro niso mogli verjeti. Pred par dnevi so ga se videli cilega in zdravega na cesti — danes pa so ga nesli na vaako pokopalisce... Pogreba se je udelezila vsa vas. — Tudi Svecar in njegova zena sta bila med pogrebci. Mnogo jih je prislo tudi iz sosednih vasi. Mati je plakala in se marsikateremu drugemu je porosilo oko, ko je duhovnik govoril zadnje molitve nad grobom. Plakal je brat in pla-kale so sestre — le Marjana je stala nepremicno in ni izpremenila obraza. In ljudem se je cudno zdelo, da more imeti tako trdo srce ...
Zadnji dogodki so Korenetovo mater silno potrli. Mozieva nesreca, sinova nepricakovana smrt, sramota in ponizanje, vse to je koncno vplivalo na njene
21
zivce. Bila je zelo utrujena in vsega navelicana. 2e je zacela misliti na to, da izroci posestvo enemu iz-med otrok. Kateremu? Tisti, kateremu ga je bila dolocila najprej, je bil ze pokopan. Preostajal ji je samo se en fant. Njemu torej? Zakaj ne? Zakaj ne, saj je bil tudi on dober in priden — in dokler je fant pri hisi, po starem kmeckem pravilu zenska ne sme dobiti grunta .. .
Jasno je bilo torej in nilice ni mislil drugace, kot da bo nekoc zagosp>odoval pri Korenetovih mlajsi sin Joza. Tega mnenja so bili tudi domaci in so bili zadovoljni — le enemu to ni bilo prav in to je bila Marjana, ki si je vtepla v glavo, da mora priti po-sestvo v njene roke. — 2e dolgo je premisljevala, kako bi se ji to posrecilo. Odlocena je bila storiti vse, da doseze svoj namen. — Najnevarnejsega tek-meca jo je resila njegova nepricakovana smrt. — Vseh drugih se bo pa resila tako ali tako. Zaupala je v svojo sreco, pripravljena pa je bila tudi na zvi-jaco in silo, ako ne bi slo drugace.
Tako ji je prisel cisto prav majhen dogodek v druzini, ki je njenega brata Joza takorekoc izkljucil od nasledstva. Joza se je namrec zaljubil v posteno dekle, ki pa je imela edino napako, da je bila revna. Ilotel jo je porociti in pripeljati na dom kot gospo-dinjo. To pa je bilo proti vsem kmeckim pisanim in nepisanim postavam in zakonom. — Posestnik veli-kega grunta naj bi poro&l deklico, ki nima nic? Ki ni od grunta? Ki morda na polju niti delati ne zna? Ne, to ne gre in ne gre, pod nobenim pogojem.
Se mati, ki je bila razumna zenska in kj je tudi sama nekdaj ljubila in volila moza, kot ji je velelo srce, se ni mogla dvigniti nad to zastarelo kmecko naziranje, ki je povzrocilo toliko nesrecnih zakonov
22
na kmetih. Ko se ne gleda na srce, naklonjenost in pridne roke, ampak v prvi vrsti na — denar! — In posvarila je sina z mehkimi besedami: »Premisli, Joza! Pusti jo, dokler je se cas, saj ves, da take ne mores pripeljati na nas grunt. Poglej, trem sestram bo se treba izplacati doto! Kje bos pa vzel? Res je, da nimamo dolga, ali od grunta prodajati proc ali delati dolg ti vendar ne kazek Marjana pa ni bila tako izbircna v besedah in je kricala: »Naj jo pusti, ali pa naj se odpove gruntu! Takega beraca ne sme pripeljati v Korenetovo hiso! — Kdo pa je pravza-prav ta > izvoljcnka njegovega srca?« Nicrednica, hci sa vecje nicvrednice in copernice. Njena mati. ki je pognala moza v prezgodnji grob, hodi okoli, vara in goljufa ljudi, jim prorokuje bodocnost, samo da kaj izvlece iz njih in posreduje pri sklepanju dvomljivih in sumljivih zakonov. Prigoljufala je tri bajte, ki pa jih bo izgubila, kakor si jih je pridobila, copernica grda! In take matere hci naj pride k nam — h Korenetovim? Nikdar in nikoli ne! Ce pa mu je zacoprala, ce je ne more pustiti, naj jb le vzame in naj gre z njo, kamor hoce, samo k nam ne! Naj le dela za njo! Naj redi lenuha in stradak Tudi za leto starejsa sestra Neza se je pridruzila njenemu mne-nju. Le Tinca, najmlajsa od Korenetovih, je socu-stvovala z bratom in clrzala odlocno z njim. Kajti tudi njeno nepokvarjeno srce je vzplamtelo v tihi in skriti ljubezni do mladenica, ki ni bil od grunta, ki ni imel nifc razen pridnih rok in dobrega srca — ki je bil torej >berac« po kmeckem pojmovanju.
Joza je bil mehkega srca. Dobra dusa, ki ni hotel nasprotovati materi in ki se ni maral kregati 8 hudobno sestro. Svoje ljubice pa tudi ni mogel pustiti, imel jo j© preve£ rad. — Vedel je, da je
23
dobro in posteno dekle in da Marjana vse strasno pretirava. Pripravljen je bil za slucaj tudi na naj-vecje zrtve ...
Pod zeleno goro, poraslo z mogocnimi smrekami, blizu velikega kolodvora lezi majhna, prijazna va-sica. Tam na strani vali bistra reka svoje zelene va-love mimo. V tem koticku sveta je vzcvetela roza za Korenetovega Joza. Zagledal jo je in mislil, da mora biti njegova. Oce ji je zgodaj umrl, stirje bratje so odsli po svetn in obe starejsi sestri sta bili ze poro-ceni. Bila je najmlajsa in edina, ki je se ostala doma pri svoji materi, katero je ljubila nad vse. In pra-vijo, da se otrokom, ki ljubijo in spostujejo svoje starse, nikoli ne bo slabo godilo.
Res je bilo, da so njeno mater hudobni ljudje vlacili po zobeh, res je bila morda malo prevec kle-petava, ali mati je mati in otrok jo mora spostovati. Hes je bilo tudi, da si je pridobila tri hisice, vendar pa ji nihce ni mogel ocitati, da si jih je pridobila na neposten nacin. Sicer je pa tudi otrok najbolj poste-nih starsev lahko slab in pokvarjen — in obratno. In Markova Lenka je bila dobro in nepokvarjeno dekle. — Nihce ji ni mogel ocitati najmanjse stvari. Zato Korenetov Joza tudi ni hotel odnehati od nje. Se sama mu je rekla, da ga ne sili, da bi jo vzel, in da ne mara, da bi zaradi nje izgubil posestvo. Naj uboga mater in domace. Ga bo ze kako pozabila, ce-prav ne bo slo lahko... Joza pa tega ni Jiotel, fes, da se je ze odlocil.
Ker Korenetovi niso hoteli popustiti, se je sled-njic odpovedal posestvu. Naj ga dobi ena izmed treh sester, ki so se doma, njemu pa naj izplacajo njegov delez.
24
Kdo je bil tega bolj vesel kakor Marjana, ki je bila sedaj zopet za korak blize uresnicenju svoje vroce zelje.
Prav na tihem in skromno sta obhajaila Korene-tov Joza in Markova Lenka svojo poroko. Od zeni-novih sorodnikov ni bilo nobenega zraven. Tinca bi se je bila sio3<r rada udelezila, pa je niso pustili domaci.
Po poroki sta se naselila v hisici, ki jima jo je prepustila Lenkina mati. Hisica je bila majhna, zi-dana in cedno pobeljena. Stala je cisto na samoti, par lucajev zunaj vasi, tik ob cesti pod goro, na ze-lenem brezujku nad reko. Nekdanji gospodar te hise je pred mnogimi leti utonil v Savi, njegova zena, od katere je Lenkina mati kupila hiso, je pa umrla pred kratkim. V teji hisi torej sta se naselila in pricela lepo in srecno zivljenje.
Joza si je poiskal dela v bliznjem mestu pri go spodarju velikega valjcnega mlina. Pridno je delal in verno nosil prisluzene krajcarje domov, zena pa je sivala in kuhala. Bila sta srecna in zadovoljna in nikdar ni bilo Jozetu zal, da se je odpovedal rajsi svojemu posestvu kakor njej — saj boljse zene ne bi bil mogel dobiti ...
VI.
Kakor smo ze omenili, sta bili starejsi Korene-tovi dekleti ze davno z doma. Obe sta bili omozeni na velikih gruntih in obe sta ze prejeli svojo doto. Prva |e prisla na vrsto Franca, ki je bila tudi naj-starejsa. Svojega moza ni poprej nic poznala, saj ga tudi nikoli ni videla. Prisel se je zenit in takrat ga je spoznala. — Takoj ji je bil vsec, ceprav je bil vi-deti malo plah in neodlocen in oce in mati sta ji
25
rekla, da je njegov grunt dober. Domenili so se in v nekaj tednih je bila poroka.
Vse je strme gledalo, ko so vozili cili konjici njeno balo. Take bale se ni pripeljala nobena v Hudo vas. In tako lepe neveste ze dolgo niso videli! Srecni Kotar!
Kotarjeva hisa — njen novi dom — je stala na vrhu klanca ob cesti nad strmo pecjo, nekako v sredi Hude vasi. Bila je lepa, velika in zidana in opazil si jo lahko ze od dalec. Ob zidu se je vzpenjala stara vinska trta in za hiso se je kosatil obsezen sadni vrt. Lep je bil Kotarjev dom in brez dolga.
Mladi Kotar je bil dober clovek, priden delavec in razumen gospodar. Bil je visoke, a bolj sibke po-stave, njegov glas je bil mehek in slaboten. Bled in suh je bil njegov obraz. Zdelo se ti je, kot da lezi v celem njegovem izrazu nekaj bolehnega in otoznega.
Bil je edini sin. Imel je samo se eno mlapo sestro, ki je bila znana lepotica in za katero je Iazil nekaj casa sosedov student. Kolikokrat je stal ponoci pod njenim okencem in se pogovarjal z njo — ali deklica je bila sama toliko pametna, da je vedela, da iz te moke ne bo kruha. — Dopadel ji je pa ven-dar in prav rada je govorila z njim. Ko pa je prisel cas in ko se je oglasil prvi zenin, se je porocila in liitro pozabila na svojega studenta.
Njegov oce je bil se mlad, ali vendar se ni vec maral ukvarjati s svojim posestvom. Zato ga je izro-cil sinu in mu prigovarjal, naj se ozeni. In sin ga je ubogal. Stari je bil sedaj prost in ni hotel vec delati. Izgovoril si je dobro in zivel je brez skrbi. Hodil je okoli, zahajal v gostilne in zapil vse, kar je imel. — Ce pa ni imel denarja, je ukradel doma in prodal. Nestetokrat je vpil in razsajal po vasi, da so ljudje
26
kar zmajevali z glavami in tudi doma bi bil razbijal, ako bi mu bili pustili. Bil je nagle jeze in po njego-vih zilah je tekla huda kri. Razen tega pa tudi no-bene zenske ni mogel pustiti pri miru. Ce je le mo-gel, jo je vscipnil na lice ali kamor si ze bodi, ali pa je malo pokvantal.
Ravnotak je bil njegov starejsi brat, ki je bil tudi pri hisi, kateremu pa niso mogli toliko zame-riti, ker ni bil popolnoma pri zdravi pameti. Srecko je nekdaj studiral latinske sole in prisel je precej dalec naprej. — Dobil je lepo sluzbo — ali naenkrat se mu je omracil um in moral je iti domov. Ker so zdravniki dognali, da ni nevaren, je lahko ostal doma in revez je sedaj taval okoli kot izgubljena ovca. Kolikokrat s« ga videli doli v vodi, kako se je kopal v najhujsem mrazu, ko se je delalo ivje po drevju in ko so visele ledene svece od streh!
Seveda vse to mladi nevesti ni moglo dopasti. Potrpela je, kolikor je pac mogla, zlasti od zacetka, ali na vse zadnje je minula tudi njo vsaka potrpez-ljivoit. In ze so govorili ljudje, da se pri Kotarjevih stari in mladi ne razumejo. Drugi so celo vedeli, da je mlada zelo groba, da pri vsaki priliki zmerja in vprje nad starim, da mu je odkazala poseben kot pri peci in da je dolocila zanj posebno leseno skledo, katere nihce nikoli ne pomije. Mladi Kotar pa da je premehek in da ne rece nic ne na eno, ne na drugo stran.
Nekega jutra pa so dobili starega Kotarja mrt-vega na njegovem leziscu. Bil je strasen pogledati. Hud je moral biti njegov smrtni boj. Bil je napol nag in vse cunje je imel na drobne kosoe raztrgane raz sebe. — Obraz mu je bil zabuhel in cisto plav in ves plav je bil tudi po rokah in po telesu..
27
Hudovascanom, ki so ga se prejsnji vecer sli-sali, kako je rogovilil in vpil po vasi, se je novica o njegovi smrti zdela skoro neverjetna. Eni so zatrje vali, da se mu je vnelo zganje v zelodcu, drugi so zaceli sumniciti mlado, dobro vedoc, da se nista ni-koli razumela, tretji pa so se cudili in molcali... Tajinstveno sepetanje je slo od hise do hise, cudne govorice so se sirile po vasi in so prisle tudi mlade-mu Kotarju na uho. Ta se je kljub svojemu mirnemu znacaju silno razjezil. Zagrozil je, da bo vsakega iz-rocil sodicu, kdor bo razsirjal neresnicne govorice. In to je pomagalo. Govorice so utihnile in kmalu je bilo vse pozabljeno.
Tudi nesrecnega Sreckota se je slednjic usmilila
smrt in resila vecnega trpljenja njega in njegove. * *
*
Korenetova Tona, druga po starosti, se je omo-zila kar v domaci vasi pri Markonu. Tudi njena bala je bila Aekaj posebnega in ni zaostajala za sestrino. Njen moz je bil dober gospodar, sicer pa burkljez prve vrste in netecen v govorjenju. Ali vse to je To-na vedela poprej, saj ga je poznala dolgo vrsto let. Saj sta se kot otroka skupaj krave pasla! Porocila ga je iz ljubezni, ne da bi jo kdo silil. In zato je se-daj mirno in vdana v bozjo voljo prenasala njegove nerodnosti.
Poslopje na njenem novem domu ni bifo v naj-boljsem stanju. Hisa je bila se nekam podobna, ali hlev in pod sta kricala po mojstru, ki bi ju popravil. Ker je Tona prinesla k hisi precej denarja, je Mar-kon najprej poplacal dolgove, ostanek pa je dolocil za najnujnejse poprave. Seveda, ce bi bil hotel po-
28
praviti vse tako, kot bi bil rad, bi mu morala prinesti njegova zena se enkrat tako veliko doto, kot jo je prinesla.
Ker pa je bilo Markonovo posestvo lepo in ker sta bila tudi oba pridna, sta zivela prav dobro, dasi nista imela nikoli nic posebnega. — Storklja jima je prinesla vsako leto enega otroka. Dvanajstkrat za-povrstjo. Ali nobeden ni zivel dolgo. — Vsi so po-mrli se cisto mladi, samo ena deiklica je ostala pri zivljenju, ki pa je bila vec pri stari materi pri Kore-netovih kot pa doma.
Stara mati jo je imela nepopisno rada. Saj je znano, da imajo stari ljudje vec potrpljenja z otroki kakor mladi. Pa tudi otrok jo je imel skoro rajsi nego lastno mater.
Samo liudobna Marjana je ni mogla videti. Kot bi se bala, da ji mati ne bi kaj zapustila. In veckrat se je zgodilo, da jo je brez usmiljenja napodila in pognala po vasi...
VII.
Korenetova Marjana je mislila, da ni vec dalec cas, ko se bodo uresnicile njene sanje. Stirih se je ze iznebila. Eden je mrtev, trije so dobili svoje de-leze in nimajo nicesar vec zahtevati. Ostajali sta storej samo se dve. Neza se ji ni zdela nevarna. Bili sta si vedno dobri in najboljse bo, ako se lepo spo-razumeta. Nevarnejsa pa je bila mlajsa sestra Tinca, ki jo je imela mati najrajsi. Marjana je dobro vedela, da bo mati dala posestvo tisti, ki ji bo naijboljsa. In da je to Tinca, o tem ni dvomila. Skoro je bila pre-pricana, da se j® mati ze odlocila za njo, Ceprav tega nikoli ni rekla ocitno. To se ne sme zgoditi! Za vsa-
29
ko ceno se mora to prepreciti. In v njeni hudobni dusi se je vzbudila crna zavist napram sestri in brezmejno sovrastvo napram materi ...
Tinca je bila najleptia od vseh Korenetovih. — Kakor nekoc njena mati. Bila pa je tudi talko dobro dekle! Dobra sestra in najboljsa hcerka! Svoje ma-tere ne bi hotela, ne bi mogla zaliti. Njene zelje ji je brala z obraza in iz oci — in materine zelje so bile zanjo povelja. Zato pa jo je tudi mati morala imeti izmed vseh najrajsi in zato je tudi ze davno sklenila, da ji izroci kmetijo, kakor hitro se oglasi primeren zenin. In ker je vedela, da je clovelk od danes do jutri, zlasti ker je dozivela ze v lastni rod-bini vec slucajev nenadne smrti, se je odlocila, da ugotovi ta svoj sklep tudi pri notarju. Da potem ne bo zmesnjav, ako bi se ji kaj pripetilo! Sla je v mesto po opravkih. Pri tej priliki je stopila tudi k notarju in uredila vso zadevo. Tinca dobi posestvo, Nezai in Marjana pa po 20.000 kron.
0 stvari ni pravila zivi dusi, tudi Tinci ne, ker je mislila, da je tako najboljse.
Bog ve, ali bi bila sla k notarju in ali bi se bila glasila njena oporoka tako, ako bi bila vedela za Tincino skrivno Ijubezen. Saj je Tinca v vsem ubo-gala svojo mater, svojih srcnih zadev pa ji ni upala razodeti, ker je videla, kako se je zgodilo z njenim bratom. Bala se je, da se ne bi zrusile njene lepe sanje, ako bi povedala materi, da ljubi Bicevega Lojzeta, ki nima ne posestva, ne denarja ...
In njen Lojze je bil dober clovek in posten fant. Pripravljena je bila iti z njini tudi na gostijo, ako ne bi slo drugace. Ker pa ni hotela zaliti nje, ki jo je imela najrajsi in ki je morala preboleti ze toliko
30
tezkih udarcev, je obclrzala skrivnost zase in si mis-lila, da se bo stvar ze kako razresila sama od sebe.
Dobro je bilo, da tudi Marjana ni vedela, da se imata Tinca in Lojze rada. Ako bi bila vedela ona, bi bila to gotovo izrabila proti njej. To je Tinca dobro vedela. Zato pa je bila tudi zelo previdna. Z Lojze-tom sta se sesla le malokdaj in se takrat samo mimo-grede in kot bi se nasla slucajno. Proti Marjani pa je bila vedno dobra in prijazna, dasi se je je na ti-hem bala ...
*
Strast in pohlep po posestvu sta Marjano pola-goma popolnoma obvladala. Cim blize je bila ures-nicenju svojih zelja, tem bolj se je tresla in bala, da ji ne bi kdo prekrizal njenih racunov. In v tem dusevnem razpolozenju je izginil iz njenega srca vsak cut spostovanja in ljubezni. Nai njuno mesto se je naselilo besno sovrastvo, ki ne pozna nobenih mej. —
In ko je videla, da je mati proti njej in ko so tudi ze ljudje splosno govorili, da bo dobila posest-vo njena mlajsa sestra, se je porodila v njenih razbolelih mozganih strasna misel: Mater rnorarn spraviti s sveta. Mati mora umreti brez oporoke ... Ako naredi oporoko, potem sem izgubljena — in ves moj dosedanji trud bi bil zastonj. Ako pa umre brez tetamenta — potem je grunt moj. Z Nezo se bova gotovo razumeli. Ona ima ze izbranega zenina, ki bo imel veliko posestvo. Njej dam lepo doto, pa bo. — S Tinco bom pa tudi opravila. Tako ali tako! Na delo torej!
Ni se prestrasila strasnih misli in njena crna dusa ni vztrepetala. V mislih je ze izdelala ves. nacrt.
31
Neza je bila vendar nekolilko boljsa od nje. — Zgrozila se je, ko je slisala, kaj naj se zgodi. — In zacela ji je odgovarjati: >>Nikari! Pustiva vse skupaj pri miru, pa naj ze bo potem, kakor hoce. Naj dobi Tinca grunt, ako je to materina volja! Saj midve tudi ne bova prazne. Tudi najini sestri sta se lahko in dobro omozili. Same tega ne! Jaz se bojim, jaz si ne upam ... Kaj bodo pa rdkli ljudje, pomisli! Prej ali slej bi se vse izvedelo. In potem? Sramota in za-por!< Marjana pa se ni dala oplasiti. Kar si je enkrat vtepla v glavo, to je mislila, da se mora izvrsiti.
Kaj bodo rekli ljudje! Kdo bo pa vedel? Stvar se mora izvesti tako, da nama tega nihce ne bo mo-gel dokazati. In ako ne morejo dokazati, se nama tudi nic ne more zgoditi. Sicer se pa ljudem niti sa-njalo ne bo, da sva medve pomagali materi na oni svet. In oa bi tudi sumili — reci si pa le ne bodo upali .. x
Ali mati je — matik, ji je ugovarjala Neza.
Jaz rae bi mogla imeti nikdar mirne vestik
Mati, da! Toda ako je mati proti meni — po-tem sem tudi jaz proti njej. Ako me ona ne mara, je ne morem ljubiti tudi jaz. Ako mi je mati na poti — mora mati s pota. Mora! Jaz ze davno nimam nobene ljubezni do nje, jaz jo naravnost sovrazim. Samo poglej, kaksna je proti nama in kako vse dru-gace postopa z »dobro: Tincok
Kako pa naj bi se to izvrsilo?
Poslusaj, Neza! Tvoj fant je tudi lovec. On nama mora preskrbeti strup, ki ga kot tak Vedno lahko dobi v lekarni, kolikor hoce. Vem, da te ima rad in da bo storil vse, kar bos zahtevala od njega. Sicer
32
mu pa sploh ni treba praviti, za kaj ga bos rabila — ako ravno neces! Ce mu pa poves po pravici, tudi nic ne skoduje. On bo lepo molcal, ko bo videl, da bo v tvojo — in s tem tudi v njegovo korist. Nic ne ugovairjaj in ne zmigavaj z glavo! Jaz ga dobro poznam. Vem, da je lakomen in da bi za denar pro-dal svojo duso. Razen tega je pa ves nor nate. Izrabi to! On nama lahko preskrbi strup in ga mora pre-skrbeti. Vse ostalo prepusti meni!
Neza se je se -vedno obotavljala in se vedno se ni mogla sprijazniti z zlocinskim nacrtom. Marjana pa jo je obdelovala in toliko casa vplivala na^ njo, da ja slednjic vendar podlegla njeni volji.
In sedaj sta sli na delo. * Neza je opravila pri svojem ljubimcu laze in hitreje, kakor je pricakovala. Niti vprasal je ni, zakaj bo rabila strup. In ko je odhajala od njega, ji je se rekel v sali: »Samo glej,
da ne bos zastrupila sebe namesto podgan!<:
*
Korenetova mati so nenadoma zboleli. Dopolu-dne so se bili na polj.u, popoludne pa jim je naen-krat postalo slabo. Zacela jih je boleti glava, tiscalo jih je v prsih in v zelodcu jih je tako peklo. Noge so 90 jim zacele tresti, da niso vec mogli ostati po-koncu. Morali so v posteljo. Hcere so takoj hotele poslati po zdravnika, mati pa so rekli, da ni po-treba: Saj mi je ze malo odleglo — jutri bo pa ze dobro. Ce pa mi bo jutri slabse, boste pa potem sli ponj! In tako niso sli po zdravnika. Drugi dan je bila Korenetovka v resnici mnogo boljsa in najrajsi bi bila kar vstala. Pa ji niso pustili. Ponoci pa so jo naenkrat napadli silni krci in proti jutru je izdihnila blaga zena svojo mucenisko dulo ...
33
VIII.
Vsa vas je zalovala ob smrti Korenetove ma-tere. Uboga Tinca je bila vsa iz sebe ob bridki iz-gubi in se celo Marjana je plakala na glas in se de-lala, kot da se ne more potolaziti: »Saj smo hoteli poslati po zdravnika, pa so mati sami rekli, da ni treba! Kdo bi si bil mislil, da bo slo tako hitro? Za-kaj vseeno nismo poslali ponj?« V Nezi pa se je zacela oglasati vest in vsa nemirna je begala iz sobe v sobo. Zdelo se ji je, kot da se pojavlja pred njo materin duh in ji grozi ...
Ljudje so hodili kropit od blizu in od dalec, da se poslovijo zadnjikrat od Korenetovke. Cudno se jim je zdelo, da je umrla tako nepricakovano in po tako kratki bolezni. Nobenemu pa ni prislo na mi-sel, da se je zgodil tako strasen zlocin. Mislili so si pac: Saj to ni prvi slucaj v Korenetovi rodbini. Tudi Nezikin fant ni slutil, da je njegov strup ze zahteval svojo zrtev. Samo Bicevemu Lojzetu se je vse skupaj zdelo zelo sumljivo, le da svoje slutnje ni upal po-vedaiti nikomur, tudi Tinci ne...
Korenetovko so odnesli k vecnemu pocitku in jo polozili v grob poleg njenega sina. Minulo je ne-kaj dni in domaci so se ze kolikor toliko pomirili. Sedaj je nastalo vprasanje, kaj bo s posestvom. Ker •je Kjorenetovka umrla ocividno brez oporoke, bo morala posredovati sodnija. In Marjana je bila pre-pricana, da pripade grunt njej in nobenemu drugemu. »Sodnija bo priznala posestvo meni, ker se Neza ne poteguje za to. Tej in Tinci bom izplacala njune de-leze — ostali pa so ze dobili, kar jim gre.< Tako si je mislila in istega mnenja so bili tudi njenifsorod-niki. Tudi Tinca ni ugovarjala.
3
34
Kaksne obraze pa so napravili, ko so izvedeli, da je mati naredila oporoko pri notarju in da je prepustfla posestvo Tinci. Marjana je bila vsa besna. Neza pa se je bridko kesala svojega zlocina, ko je videla, da clovek obraca, Bog pa obrne. Le Tinca je bila vesela, ker bo sedaj lahko porocila svojega Lojzeta, ki ga ima tako rada. Najsrecnejsi pa je bil Lojze, ker je vedel, da bo kmalu laliko postal go-spodar na tako lepem domovanju. Seveda — ako bi ne bilo hudobne Marjane vmes, ki se vedno ni obu-pala.
»Na sredi pota ne ostanem! Ako sem ze zacela — hocem tudi dokoncati! Na poti mi je bila mati. Resila sem se je. Sedaj mi je na poti sestra — izne-biti se moram tudi nje! Samo malo hocem se poca-kati, da ne bo prevec sumljivo. Uiti mi tako ne morek In delala se je na videz dobro in prijazno napram Tincii kot »bodoci gospodarici pri Koreneto-vih«, v srcu pa je nosila morilne naklepe proti njej. Nezo, ki je bila brez lastne volje, je imela popol-noma v svoji oblasti. Zato ji je ta sledila kot krotko jagnje brez prevdarka in odpora.
Ko je Marjana mislila, da je prisel njen cas, je izvrsila svoj naklep. Najprej je primesala jedi cisto majhno kolicino strupa. Tinca je zacela bljuvati. Vrtelo se ji je v glavi in pocutila se je silno slabo. Poslali so po zdravnika, ki ni mogel drugega do-gnati, kot da ima dekle hudo vrocino. Kaj pa da je vzrok tej vroSini, se bo sele pokazalo. Zapisal ji je neka zdravila z natancnim navodilom, kako je rav-nati z njimi. Ako pa bi bilo hujse, naj takoj zopet posljejo ponj.
Tincina bolezen ni prestrasila nobenega bolj kot Bicevega Lojzeta. Njegov sum, da pri Korene-
35
tovih ne more biti vse v redu, se jei sedaj samo se povecal. In bolest je legla na njegovo duso ob misli, da bo morda izgubil njo, ki mu je najdrazja na svetu. Prestregel je zdravnika in ga vprasal, ali je kaj nevarnega. Ko mu je ta odgovoril: »Mislim, da ne bo hudega; v par dneh bo pa ze vse dobro«, se je zopet malo pomiril. Rad bi bil sel k njej, pa si ni upal. Kaj bodo rekli ljudje? In tudi njej gotovo ne bi bilo prav. In tako je sel ves zalosten in potrt zopet domov.
Zdravila, ki jih je zapisal zdravnik, niso bolnici niti koristila niti skodovala. .Njeno stanje je ostalo neizpremenjeno. Zdelo se je skoro, da se ji je obr-nilo malo na bolje. Zlasti vrocina je ni vec kuhala tako. Tudi spala je po vec ur skupaj. Marjana ji je stregla na vse mogoce nacine.
Neza pa se je je nekako izogibala. Kot bi se bala njemih tmdnih in zalostnih pogledov. Naenkrat pa so zagnali jok v Kcrenetovi hisi in kot blisk se je raznesel glas po vasi, da je umrla Korenetova Tinca. Njene zadnje besede da so bile: »Poklicite Lojzeta 1«
Ljudje so vreli vkup, saj niso mogli verjeti, da je to res. Ko so pa videli, da je tako, so se celo ti-stim, ki so bili najbolj lahkoverni in zaupljivi, zacele oJpirati oci. »To je pa vendar cudno! Kot bi bila hisa zakleta! Oce, sin, mati in sedaj se hci! Kakor bi jim bilo narejeno! Cudno, cudnok Tako se je go-vorilo splosno po vasi.
Bicev Lojze pa je tekel ves preplasen v mesto po zdravnika. Povedal mu je, kako tezke slutnje ga preganjajo ze dolgo casa. Zdravnik ni rekel nicesar, vendar pa se je takoj odpravil z njim. Ko je prisel h Korenetovim, so mrliSa ravno hoteli poloziti na mrt-
8*
36
vaski oder. Ukazal je, naj se vsi tuji takoj odstranijo iz hise. Preiskal je deklico in nasel znake zastrup-ljenja. Videl je, da je imel Bicev Lojze cisto prav.
»Za boga svetega, kaj pa ste ji dali<?« je vpra-sal nejevoljno.
■Samo zdravila, ki ste jih zapisali vi!« se je oglasila pogumno Marjana.
»Nemogoce, nemogoce. Vse kaze, da je zastrup-ljena! Sioeir se pa ne sme prej pokopati, dokler se ne raztelesi in dokler zdravniska komisija ne dozene, kaj je na stvari.«
In pri sledeci obdukciji se je pokazalo, da je bila deklica zastrupljena s strihninom. Sum je takoj padel na Marjano in Nezo, ki pa sta vsako krivdo odlocno zanikavali. Ljudje pa so bili prepricani, da sta krivi. Sa) drugega razen dekle ni bilo pri hisi. In dekla goto.vo ni imela nobenega vzroka za tako strasen zlocin. Noben drug ni tega storil kakor Mar-jana ali Neza ali pa obe.
Neizinega zarocenca je zbodlo v dno duse, ko je slisal, kaj se je zgodilo in kaj se govori. "Za njega je bila stvar sedaj jasna in zacela ga je muciti mi-sel, da je pravzaprav vsega kriv on, ker je dal Nezi struip, dasi ni vedel, zakaj ga je zahtevala od njega. Bal se je, da bodo prijeli tudi njega in da tudi on ne bo odsel zasluzeni kazni, ako pride na dan, kako se je izvrsil zlocin ... Potrt je hodil okoli in vsak sum ga je preplasil. Vedno je samo mislil, da bodo zdaj pa zdaj orozniki stopili predenj.
BiSev Lojze pa se je dvignil mislec, da je pokli-can, da nastopi kot mascevalec svoje nesrecne neve-ste. Zaklel se je, da ne bo miroval, dokler ne bo zlocinec pod kljucem. Tako mu veleva spostovanje in ljubezen do nje, ki jo je izgubil tako nepricako-
37
vano in na tako krut nacin. Dognati se tudi mora, kako je bilo z materjo in z bratom, ki sta preminula tudi tako nepricakovano. Vse, vse mora priti na dan. In sel je okoli in povsodi govoril in klical na osveto kot Bog miascevalni. Ljudje pa so govorili za njim in njegov glas je sel v deveto vas... Vse se je zgra-zalo nad toliko hudobnostjo in mnogi, mnogi so se trkali na prsa: saj to ni mogoce!
Zdravnik stvari ni mogel prikriti, tudi ce bi jo bil hotel. Ljudski glas je zahteval jasnosti in krical po osveti...
In prislo je povelje, da se morata odkopati mati in brat. To se je zgodilo in glej! Natancna preiskava je dognala, da je bila tudi mati zastrupljena in da je tudi brat umrl nasilne smrti...
IX.
Bicev Lojze je drzal svojo obljubo. Poskrbel je za to, da se je po vsej fari, pa se dalec naprej raz-nesla govorica, da je bila Korenetova Tinca zastrup-Ijena. Zdravniki da so dokazali, da je bila zastrup-ljena tudi njena mati in celo pri bratu, ki je pocival ze dolgo v hladni zemlji, da so se lahko dognali znaki nasilne smrti ... In ljudska domisljija rada kombinira in napravi vsako stvar se veSjo in hujso, kot pa je v resnici. Tako je bilo tudi tukaj. V zvezo z zlocinom so zaceli spravljati smrt oceta Koreneta, ki se je baje ubil v tujini. Tudi govorice, ki so se bile pojavile ob nagli smrti starega Kotarja v Hudi vasi, so sedaj zopet planile z vso silo na dan. Sle so naprej kot val, ki je podrl jez in ki ne pozna no-bene ovire vec.
Nekega dne so se nepricakovano pojavili pri Ko-renetovih mozje iz mesta. Bili so gosposko obleceni
38
in resni so bili njih obrazi. Marjana jih je kljubo-valno pogledala in vprasala cisto mirno, cesa iscejo pri njeni hisi. Neza pa je zbezala pred njimi in se skrila v drvarnici.
»Ne zamerite«, je rekel eden izmed njih, »po-slani smo, da izvrsimo pri vas hisno preiskavo. Nam je sicer zelo neljubo, ali moramo. Pojdite z nami, pokazite nam vse prostore in odprite vse skrinje in omarek Marjana jim je sledila brez ugovora. In mozje so vse pregledali, vse prebrskali, ali nikjer niso nasli nic sumljivega. 2e so hoteli oditi v hlev in na pod, da pregledajo se tam, ko nekdo pokaze na majline ocrnele stopnjice, ki so peljale v pod-stresje.
»Kaj pa imate tu gori?«
»Nicesar, samo staro saro. Sicer pa tu gori no-beden ne zahaja razen takrat, ko susimo turscico.
: Poglejmo!« In sli so gori. Najbolj sumljivo se jim je zdelo, da se zenska tako brani pokazati se te prostore. V kotu je stala stara skrinja. Odprli so jo in natancno pregledali. In glej! Na dnu, cisto na dnu pod cunjami so nasli strup, s kakrsnim je bila za-strupljena pokojnica.
Kaj pa je to?« so fo vprasali in ji pokazali naj-deni predmet.
»Ne vem. Jaz ze dolgo nisem bila tukaj. Menda bo to tisto, kar je rabil moj oce, ki je bil lovec, za zajce in lisice.
»Vas oce — za zajce in lisice! Tako, tako! 2e mogoce!« Skrbno so zavili strup v papir in zopet odsli.
Par dni pozneje so prisli orozniki in odpeljali Marjano in Nezo v zapor, ces, da sta osumljeni, da
39
sta izvrsili umor nad sestro in materjo. Marjana je odlocno protestirala in zatrjevala, da je nedolzna in da ne gre nikamor. Navsezadnje se je pa le morala udati. Neza pa je samo jokala.
Bicev Lojze je triumfiral: »Sedaj ne moreta vec uiti zasluzeni kazni. Moja uboga in nesrecna Tinca bo kmalu mascevanak Ljudje pa so posepetavali in z neko slastjo pripovedovali drug drugemu: »Ali ze veste, da so zaprli Korenetovo Nezo in Marjano? . Orozniki so prisli ponje. Sedaj bosta pa dobili, kar jima gre! Na smrt naj jih obsodijo, saj ne zasluzita drugega ...«
Dolgo sta bili v preiskovalnem zaporu. Izprase-vali so ju prebrisani in izvezbani mozje, ali izvedeti niso tmogli nicesar. Obe sta vsako krivdo odlocno tajili. Neza je vedno samo jokala in zatrjevala, da je nedolzna. Marjana pa je bila bolj odlocna in je za-htevala, naj ji dokazejo, kar ji ocitajo, ali pa naj jo izpustijo iz zapora. Naiela je zagoVornika, ki je bil znan kot eden najboljsih »jezicnlh dohtarjev« v Ljubljani. Seveda mu ni povedala po pravici, ali pri-povedovala mu je vse tako mirno in dosledno, da je tudi on moral biti preprican o njeni nedolznosti. In tako je sel zanjo v boj z vso silo svoje izredne zgo-vornosti.
Ko so ji ponovno predbacivali, da je natancno dokazano, da sta bili njena mati in sestra zastrup-ljeni, je trdovratno odgovarjala: »Mogoce! Dokazano pa ni, da sem jih zastrupila jaz. Sicer se pa obrnite na mojega »dohtarja«, njemu sem itak vse pove-dalak Ko so se sklicevali na strup, ki so ga nasli v njenem podstresju, in jo izprasevali, kako je prisel tjakaj, je cinicno vztrajala pH izjavi, ki jo je podala rnozem preiskovalne komisije.
40
Slucaj je hotel, da ni nikomur prislo na misel, da bi o najdenem struipu kaj natancnega vedel po-vedati Gorjancev Matevz s Peci, o katerem so ve-deli, da je Nezikin zarocenec. Nitr bistroumni Bicev Lojze se ni spomnil na to. Matevz je bil zelo zadovo-ljen, da so ga pustili pri miru. Sicer pa je bil odlo-cen, da bo tajil vsako zvezo z nesrecnim slucajem, ako bi bil zaslisan.
Minulo je nekaj mesecev. In ko se je zacelo po-rotno zasedanje, je bila ena izmed najzanimivejsih razprav razpisana pod naslovom: HCere zastrupile mater. Vse se je zanimalo za nenavadni slucaj. Za-slisanih je bilo mnogo pric. Najbolj obtezilno je go-voril Bicev Lojze. Dokazoval je, da je Marjana vedno naravnost sovrazno postopala proti svoji sestri — njegovi nevesti in izjavil, da je sumil ze ob materini smrti, da se je izvrsil zlocin.
Marjana in Neza sta vztrajali do konca pri svo-jih trditvah, da sta nedolzni. Po sijajnem govoru za-govornikovem so porotniki odsli na posvetovanje. Stavljeno jim je bilo samo eno vprasanje: ali sta krivi umora svoje matere in sestre? Sest porotnikov je odgovorilo »da«, drugih sest pa »ne«. In tako je predsednik senata med splosno napetostjo obcinstva razglasil oprostilno razsodbo. Tiho mrmranje in gla-sovi nezadovoljstva so se zaculi po dvorani. Bicev Lojze je prebledel in ni mogel verjeti, da je res. Neza in Marjana pa sta se objeli in plakali na glas. Nato pa je Marjana stopila pred svojega zagovornika
in se mu zahvalila za njegov trud ...
* * *
Prebivalci Dolenje vasi so bili cudno presene-ceni, ko sta se vrnili Korenetova Neza in Marjana
41
iz zapora in ko so izvedeli, da sta oprosceni. Skoro vsi so bili prepricani, da sta krivi in da bodeta ob-sojeni — sedaj pa kar naenkrat ta nepricakovani zakljucek. Sedaj so seveda roorale umolkniti tudi vse »neosnovane« govorice, ki so se bile prej razsir-jalejale s toliko strastjo, kajti Marjana je zagrozila, da bo vsakega poslala na ricet, ki si bo upal pisniti o stvari,. Ljudje so jo dobro poznali in so se zbali nje-nih grozenj. Zato so molcali — v srcu :pa so si mislili svoje.
Le nesrecni Bicev Lojze ni mogel preboleti tezke izgube. Za njega je bilo kljub oprostilni raz-sodbi jasno, da je Marjana morilka njegove ljubljene nevesta. Zato ga je nepopisno bolelo, ko je videl, da strasni zlocin ostane nekaznovan in nedolzna deklica nemascevana. In ni se mogel zdrzati in ni se oziral na Marjanine pretnje. Govoril je se vedno, kakor mu je velevalo uzaljeno srce: »Oprostili so jih, ker so jima verjeli, ker sta znali govoriti, ker sta imeli dobrega zagovornika in ker jima ni mogel nih^e do-kazati njune krivde. Jaz pa sem se vedno prepri-can, da nista nedolzni, ceprav so jih oprostili. Da, oprostila jih je posvetna gosposka, ne bo pa jih oprostil kazni vecni in pravicni Bog. Vest jih bo pekla in senca umrlih jih bo preganjala in to bo morda hujsa kazen, kakor ce bi jih zaprli ... Opro-sceni! Smesno! Za mene sta vkljub temu obsojeni...«
Seveda je prislo to tudi Marjani na uho. In Mar-jana ga je tozila, da enkrat za vselej naredi konec neresnicnim klevetam. Pred sodnikom Lojze ni tajil, da je tako govoril in bil je obsojen zaradi zaljenja casti in obrekovanja na 2 meseca zapora.
V zaporu je premisljeval in obzaloval na tihem, da je bil tako nepreviden. Preprifan je bil sicer se
42
vedno, da ni lagal. Ker pa tega dokazati ne bi mogel, se je odlocil, da bo zanaprej tudi on vendarle rajsi molcal...
X
Ko se je Bicev Lojze vrnil iz zapora, so ravno razprodajali obsirno Korenetovo posestvo.
Po oprostilni razsodbi je Marjana sicer mislila, da bo sedaj slednjic vendarle dobila posestvo ona. Neza ni zahtevala niti svojega deleza. Hotela je ostati kar prii sestri in je izgubila vsako veselje za mozitev. Kajti Gorjancev Matevz ni prisel vec blizu, kot bi se bal druziti se z rodbino, nad katero vlada zli duh, z drugim se pa sploh ni marala razgovarjati. In tako sta delali nacrte, kako bosta lepo skupaj zivelii in gospo-darili na domu.
Ali usoda je hotela drugace. Komu pripade po-sestvo, oziroma kako se ima razdeliti dedscina, o tem je imela odlocati pristojna oblast. Mozem, sorodnikom in zupanu je bilo zal, da bi se razkosalo najlepse po-sestvo v fari. Zato so prisli k Marjani in ji prigovar-jali, naj se sestre in brat lepo med seboj sporazu-mejo, ker bi bilo sicer na skodo vsem — v prvi vrsti pa gruntu. Marjana pa je bila svojeglavna in o kakem sporazumu ni hotela nic slisati: »Zakaj in s kom naj bi se sporazumela? Sestrii in brat so ze dobili, kar jim gre. Ti nimajo nicesar vec zahtevati. Posestvo pripade nama z Nezo!«
Zupan pa je bil pameten in previden moz, razen tega je pa tudi poznal postave in vedel, da ne bo slo tako gladko, kot si predstavlja Marjana. Zato ji je vnovic zacel prijazno prigovarjati: »Marjana, bodi pa-metna! Joza naj prevzame posestvo, vedve z Nezo pa dobita lepo doto, da se lahko pripravita h kaki dobri
43
hisi. Tako bo za vse dobro. Za vaju, za fanta in za grunt. Ce se pa nocete sporazumeti na tej podlagi, potem bos videla, da se bo vse razbilo in da ne bo imel nobeden posestva. Posestvo se bo razprodalo iin razkosalo in izkupicek se bo razdelil med vse, ne samo med vaju. Tudi sestri, ki sta ze omozeni in Joza bodo morali dobiti sei nekaj. S tem moras racunatik
»Da bii tudi one dve se kaj dobile — in Joza? To vendar ne gre! To je nemogoce! To bi bilo kri-vicno! Saj so vendar vsi dobili se prevec! Posestvo gre nama, ki delava na njemk se je jezila Marjana.
»Motis se, Marjana,« je rekel zupan mirno. »Go-sposka ne bo pristala na tvoje razloge, zla-.ti ker je fant tu, kateri bii bil moral dobiti grunt, pa ga ni do-bil samo zato, ker se ni zenil po volji. Zato te svarim se enkrat in te prosim, da me poslusas, dokler je se cas.
Neza je bila popolnoma zadovoljna z zupanovim predlogom, Marjana pa si ni dala nic dopovedati. Osinila je sestro z ostrim pogledom, kot bi ji hotela zapovedati, naj molci, nato pa je kljubovalno izjavila: »Nikoli se ne bo sopirila Jozetova zena na nasem po-sestvu. Ne maram je in zaradi nje ne maram tudi njega! Ta grda baba, ki je spravila naso mater v pre-zgodnji grob, ker je reva toliko zalovala zaradi zape-ljanega sina, naj bi sedaj ukazovala v Korenetovi hisi! Nikoli ne! Rajsi vidim, da se vse razdeli, da se grunt razbije in da gremo vsii po svetu, kot da bi se to zgo-dilo. Naj torej naredi gosposka, kot se ji zdi, da je prav! Naj se proda, vse naj se prodak
2upan in mozje so se trudili se nekaj casa, ce bi se dala vendarle se pregovoriti. Ko so pa videlii, da je vse zastonj, so zopet odsli.
44
In tako se je pristojna oblast po zaslisanju moz in zupana odlocila, da se Korenetov grunt razdeli in razproda -in da dobe vsi otroci priimerne deleze.
Zalostno je bilo gledati in srce je bolelo Bice-vega Lojzeta, ko je videl, kako se trga lepo pose-stvo, na katerem je nekoc mislil, da bo on gospodaril s svojo Tinco. Obsirni gozdovii, bogate njive in. lepi travniki so se prodajali za slepo ceno. 2ivina je sla iz hleva, vozove so odpeljavali in gospodarsko orodje na njih. Sla je hisa z gospodarskimii poslopji vred in prodano je bilo tudi pohistvo in oprema in vse, vse, Tako je hotela Marjana. Clovek bi se razjokal nad njeno svojeglavnostjo in hudobnostjo.
Dasi so se prodale vse reci dalec pod resnicno ceno, vendar je znasal izkupicek ogromno svoto, ki se je nato razdelila med dedice.
Kako prav je prisla nepricakovana dedscina so-sedu Markonu! Sedaj je slednjic vendar mogel po-steno popraviti hiso in gospodarska poslopja. Nekaj denarja pa mu je se ostalo in tega je nalozil v hranil-nici. Bil je ves sreceni in ponosen, da bo sedaj nje-gova edinka, ki je med tem postala ze lepa deklica in ki bo po njem podedovala vse, lahko dobila bogatega zenina ...
Kotar v Hudi vasi je tudi dobro porabil lahko pridobljeni denar. Najprej jei dal podreti staro zida-nico in svinjak pred hiso in tako pridobil lep prostor ob cesti. Razen tega pa je prizidal hisi na drugem koncu prostoren hlev; kakrsnega ni bilo v oeli vasi.
Joza se je sedaj zopet preselil v domaco vas. Pri razdelitvi Korenetovega posestva mu je pripadlo ne-kaj polja, travndk in gozd in pa domaca »kajza<r, kjer se je sedaj nastanil s svojo zeno in otroki. Svojo
45
hisico v »Puscavi« pod goro je prodal in dobil zanjo lepe denarce. Hodil je sicer se vedno na delo v mlin, kadar pa je bil doma, je pridno delal na svojem po-sestvu in pomagal svoji dobri, marljivi zenki.
Marjani in Nezi je bilo kmalu zal, da sta tirali stvar tako dalec, da se je vse razdelilo in razprodalo. Kam naj gresta. Kaj naj pricneta z denarjem? Ali naj gresta sluzit za deklo? Oni — Korenetovi! Na mozi-tev za enkrat ni bilo misliti. Kdo jih bo pa maral? Saj so jih zapustili celo nekdanji prijatelji! Ali naj gresta sluzit v mesto, kjer jiih nihce ne pozna? Tudi ne, saj sta navajeni samo kmeckega dela! In tako jima ni preostajalo drugega, kot da sta zopet nazaj kupili nekaj polja, par travnikov in gozdov ter pro-dano hiso s poslopji in pritiklinamii, seveda veliko drazje, kakor je bilo prodano. To pa je bilo tudi vse, kar jima je ostalo od nekdaj tako velikega in slav-nega Korenetovega posestva.
XI.
Preteklo je nekaj let. Med tem se je marsikaj iz-premenilo v Dolenji vasi, pa tudi drugod pri nasih znancih. Poglejmo najprej k sosedu Markonu! Kdo je mladi moz, ki stopa ponosno po dvoriscu in krici nad lenim hlapcem? Kot da je gospodar! To ni stari Mar-Ifon, ki se je pravkar prikazal na veznem pragu in ki se priijazno smehlja blizajocemu se korenjaku. To je novi gospodar na njegovem posestvu. In ce si ga natancnejse ogledas, bos videl, da je to nekdanji Bi-2ev Lojze, nas dobri znanec! Cudna so pota bozje previdnosti. Lojze, kateremu so na Jako krut nacin ugrabili njegovo izvoljenko in ki je moral toliko trpeti zaradi njene nesrecne smrti, je dobil za 3seno Marko-
46
novo edinko, ki je bila skoro za deset let mlajsa od njega. Dobil jo je, ceprav ni bil gruntarski sin in ce-prav ni imel denarja. Imel pa je pridne roke in vrhu tega je bil postenjak od nog do glave. Fant ni dopa-del samo lepi, bogati deklici, ampak tudi njeni starsi so bili vsi navduseni zanj. Ko je prosil za njeno roko, so bili takoj zadovoljni. In nikdar jim nii bilo zal. Kajti boljsega moza in zeta si niso mogli zeleti. Lojze je ljubil svojo zenko, ki ga je i po zunanjostii i po znacaju spominjala na njegovo blagopokojno Tinco, njene starse pa je spostoval, kot da sta mu lastna oce in mati. Pridno je delal in uspehi njegove marljivosti in razumnosti so bili vsak dan ocividnejsi. Tako mo-ramo reci, da so imeli pri Markonovih res lepo in srecno zivljenje.
Vse drugace pa je bilo pri Gorjancevih na Pe-ceh. Matevz, ki je bil nekdaj tako vesel iin ki je tako rad hodil na lov, se je po oni nesreci cisto izpreme-nil. Pravzaprav je bil nedolzen, saj ni vedel, da bo njegov strup tako usodepoln, vendar ga je neprestano pekla vest. Ocital si je kar naprej, da ni ravnal prav. Ponoci so ga muciile in preganjale strasne ranje. Ve-likokrat je vstal sredi noci in blodil kot v polsnu okoli, iskajoc miru, ki pa ga ni nasel. Ljudi se je iz-ogibal, najrajsii je bil kar sam. Na Korenetove se ni smel niti spomniti. Nezo, ki mu je bila nekoc tako draga, je sedaj sovrazil iz dna srca, ker je bil prepri-can, da je samo ona kriva njegovega nemira. Oce mu je prepustil posestvo, ker je njegov starejsii brat ze umrl, ali tudi posestvo mu ni moglo vrniti nekda-njega veselja in miru. Posestvo potrebuje pridne go-spodinje, on pa na zenitev niti mislil ni vec. VSasifr je delal, pridno delal, da malo pozabi, vcasih pa je pustil vse skupaj in sel in taval okoli po gozdih kot
47
iizgubljen. Vcasih se ga je tudi napil in veckrat so ga nasli blatnega in vsega opraskanega v kakem jarku. Vse to je seveda mocno vplivalo na njegovo zdravje. Prehladil se je. Postal je trd v rokah in nogah, da ni mogel nikamor vec. Moral je ostati doma. Najrajsi je videl, da so ga pustili pri miru. Ljudje pa tudii niso sili vanj, ko so videli, da ni za nobeno govorico in sploh za nobeno rec. Nazadnje se mu je se omracil um in revez je trpel, kot le more clovek trpeti.
Nekega jutra pa so ga nasli mrtvega v njegovi spalnici. Smrt se ga je usmilila in ga resila njego-vega trpljenja.
Neza in Marjana sta ziveli pusto, samotno zivlje-nje. Za nikogar nista maralii, pa tudi njiju ni maral nihce. Nikamor nista upali iti, kot bi se bali ljudi, kot bi vsi kazali za njima s prsti in kricali: Morilki! Posebno Neza, ki je bila mnogo slabotnejsa od svoje sestre in ki je bila popolnoma odvisna od nje, je le z najvecjo tezavo prenasala pezo bremena, ki je le-zalo na njeni dusi. V delu in molitvii je skusala uto-laziti pekoco vest. Pa vCasih ni mogla niti delati niti moliti. Takrat se je zatekla v kak temen koticek, da bi se razjokala, ne da bi jo kdo opazil. Ali tudi jokati ni mogla, pac pa jo je bolelo srce, kot bi ga ji ho-telo razgnati. Ponoci ni mogla spati. Slieala je kar naprej stopinje, kot bi hodila okoli njena mati, is5o8a pokoja. In ko je zadremala, je videla v sanjah 2a-lostni obraz svoje sestre, ki je morala zapustitii svet v cvetju svojega zivljenja. Premetavala se je po trdi postelji in stokala v spanju. In zbudila se je zjutraj bolj utrujena, kot je zvecer legla spat. Najhujse pa je bilo, da ni imela zive duse, kateri bi mogla zaupati svoje gorje. Niti sestri ni mogla potoziti, ker jo je dobro poznala in ker se je bala njene brezsr£nosti.
48
Toda nobeno veselje nii neminljivo, pa tudi no-beno trpljenje ni vecno. Neza je silno oslabela in tezka bolezen jo je vrgla na posteljo. Sedaj sele ji je stopil njen greh v zivih barvah pred oci, ko je videla, da se ji bliza konec in da bo morala iti za sestro im materjo. Hotela se je izpovedati in ocistiti vest, predno stopi pred sodni stol. Duhovnemu gospodu hoce po-vedati vse po praviici — in on ji bo dal odvezo, od-pustil pa ji bo tudi Bog, saj pokoro je delala ze dosti dolgo.
»Marjana, pojdi po gospoda; prosim te, izpove-dati se hocem, predno umrjem ...« Marjana je nekaj zagodla in odsla iz hisei. »Ne morem ze wec poslusati te nerge! Kdo bo vecno gledal na skremzeni obraz? In sedaj se hoce iepovedati! Seveda bo izdala tudi mene. Dobro, da mora duhovnik molcati! Sicer bi jo izpovedala kar jaz...« Kmalu nato je stekla soseda po duhovnika.
sMarjana, ali nisi sla po gospoda? Prosim te, hiti, da ne bo prepoznok je prosila bolnica.
»Pomiiri se, Neza, sem ze poslala sosedo ponje! Kmalu bodo tukaj — in ti bos resenak
»Ah kako boli, kako pece tu notri, Marjana. Bog naj se me usmili! Ah, ali jih ne vidis? Ali niso mati stopilii noter? In ali ni to nasa Tinca, v beli obleki in bleda v obraz, ki izteguje roke proti meni? — Joj, pusti me, pusti me!' Vsa preplasena se je obrnila in hotela skriti obraz pod odejo. Se sicer brezcutna Mar-jana se je zgrozila in zbezala iz hise...
Zunaj so se zaculi koraki. Prisli so duhovni go-spod in z njimi so prisli mnogi vascani. Pred hiso so pokleknili in prizgali svecke, ki so jih prinesli s se-boj. Gospod se je obrnil in jih blagoslovil, nato pa je stopil v hiso k bolnici. Ljudje so ostali v vezi in kle£e
49
molili na glas, med tem pa je Neza pripovedovala strmecemu duhovniiku svoje grehe. — Dolgo je tra-jala njena izpoved.
Ko se je ocistila velikega greha, se ji je za tre-nutek zdelo, kot da ji je odleglo. Nato pa se je na-enkrat dvignila in zopet padla nazaj —. Smrt je po-lozila nanjo svojo kosceno roko...
: Kje pa je Marjana?< so vprasale sosede, ko so videle, da imajo mrlica v hisi in da ni gospodinje ni-kjer. Pogledali so po vseh prostorih, a nikjer je niso mogli najti. Nato je odsel Bicev Lojze, mladi Markon, ki je bil tudi navzoc, v hlev, da pogleda sei tam. A tudi v hlevu je nii bilo. Pogledal je na podu. Marjane nikjer. Ko pa je odprl svisli, bi bil skoro padel vznak: Tu je bila Marjana. Visela je na debeli vrvi, zadrg-njeni okoli vratu. >Sama si se kaznovala«, je rekel in hiitel nazaj v hiso, da pove, kaj da se je zgodilo ...
Dva dni pozneje so pokopali v Dolenji vasi dva mrlica. Nezo so polozili v grob poleg matere, Marjano pa so zagrebli tam zadaj v neblagoslovljeni zemlji.
s)t * #
Po smrti svojih sester je prevzel gospodarstvo pri Korenetovih Joza, ki je na ta naCin zopet zdruzil precejsen del nekdanjega ocetovega premozenja. Se-daj ni vec hodil v mlin in ker je bil priden, ker je imel dobro zeno in ker so bili tudi otroci dobri in pridni, je se dolgo zivel srecno in zadovoljno.
he
4
Illlllllllillllllllllllllllllll	iiini	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	piiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii	ii
	is		TSlfSIlfHlfSIB BIPIP B	o
iiiiiiiiiiiiiiiin iiiiiiiiini llllllllllllllllllll	iiin	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin lllllllllllUllllllllllll	iiiiiiiiiiiiniii i iin iiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii llllllllllllllllllil llllillllllllllllllli	1! iiii 11II»
p V •
hrzi.
(Delavski List, 1922. — St. 14—19.)
I.
Erzi je bila edina hcerka visokega drzavnega uradnika v lepem banaskem mestu Temesvaru. Bila je velika in lepa in nad vse vesela in zivahna de-klica^ kot je po vecini skoro vsaka Madjarica. Ko ji je uimrl oce, ki jo je ljubil iz dna svoje duse in ki je z najvecjo pozornostjo skrbel za njeno vsestransko vzgojo, je bila se zelo mlada. Nahajala se je komaj sredi pota v zivljenje. — Njen starejsi brat je dovr-sil visoke sole v Budimpesti in je bil sedaj sodnik v nekem malem ogrskem mestecu. Tako je po oce-tovi smrti ostala lepa Erzi sama s svojo dobro ma-mico, ki jo je ljubila bolj kot vse drugo na svetu.
Erzina niati je bila plemenita zena, ki ni mogla preboleti izgube dobrega soproga in ki je iskala to-lazbe in razvedrila edinole v vzgoji, skrbi in Ijubez-ni do svoje miljene hcerke. Dokler je zivel oce, jim je slo jako dobro. Imeli so krasno in elegantno opremljeno stanovanje, privoscili so si udobno, sko-ro bi rekel — razkosno zivljenje in tako je bila lepa Erzi malo prevec razvajena ... Po ocetovi smrti niso imeli istih dohodkov, vendar pa je bila mati-vdova se vedno dobro situirana.
51
Denar je hitro potekal, penzija pa je bila pre-majhna. Ko jia torej Erzi dovrsila vse sole, je bilo treba misliti na to, da si poisce primerne sluzbe.
Imela je sreco. Po protekciji in vsled zvez, ki so jih imieli njeni starsi in prijatelji, je dobila mesto pri ogrski drzavni zeleznici v Budimpesti.
Tezko se je locila od svojega rodnega mesta in od tistih lepih krajev, kjer je prezivela svoja naj-lepsa in najsrecnejsa leta, toda moralo je biti tako. Od svoje matere, edinega, kar je. se imela na svetu, pa se ni mogla in se ni hotela lociti in tako sta se lepega dne odpeljali obe v ogrsko prestolico.
Poiskali sta si prav cedno in udobfto stanovanje in zaceli novo, tiho in samotno zivljenje v sumnem in ra.zuzdanem meshi. — Bili sta prav srecni in zadovcljni. Erzi je hodila v urad, mati pa je s pri-rojeno ji spretnostjo vodila skromno gospodinjstvo. Proti veceru sta hodili na izprehod v bliznji park, po vecerji pa sta sedeli navadno doma in se razgo-varjali cesto pozno v noc.
Tako jima je mineval dan za dnem, mesec za meisecem. Noben oblacek se ni prikazal na jasnem nebu njunega zivljenja, nobena shar ni motila njune tihe in mirne srece.
Pa Erzi je bila nenavadno Iepa deklica. Kdor jo je videl, kdor jo je srecal, je ostrmel in ni mogel," da ne bi pogledal za njo. Tn tako so se zeceli pojavljati vrocekmii Ijubimci, stari in mladi, bogati in siro-masni, posteni in neposteni. Zaceli so jo zalezovati vselej in povsodi in ji dvoriti na vse mogoce nacine. Toda Erzi, ponosna Erzi ni marala nobenega. Samo-zavestno in pomilovalno se je smehljala vzdihova-njem potrpezljivih cestilcev.
4*
52
Toda nobena zenska. ni tako mocna, da bi se mogla dosledno in vztrajno upirati zeljam in hrepe-nenjem mladega, za vse lepo in dobro dovzetnega srca. Tudi nasa Erzi je nenadoma zacutila na dnu svoje duse, da do enega izmed cestilcev ni vec rav-nodusna, zavedla se je, da ljubi tudi ona. Takoj je to povedala in priznala svoji materi. Mater je zazeblo v srcu, lotila se je je neka nerazumljiva bojazen — kakor bi hcerino priznanje pomenilo nekaj slabega. Posvarila jo je in jo prosila, naj ne zaupa prevec elegantnemu budimpestanskemu svetu. Erzi pa je to le se potrdilo v njeni ljubezni. — Zagotavljala je mater, da bo pametna, da bo vedno vedela, kaj dela in da jo bo v vsem ubogala. Hvalila je izvoljenca svojega srca, da je zlata dusa in najboljsi clovek na svetu.
Naivna, nedolzna in nepokvarjena deklica pac se ni poznala hudobnega sveta, najmanj pa laliko-miselne in do mozga pokvarjene budimpestanske lahkozivce.
Eden izmed takih je bil tudi moz, ki je zmesal neizkuseni mladenki glavo. Bil je poslovodja pri eni izmed najvecjih tvrdk v mestu, lep clovek, vedno skrbno oblecen, prikupljivega obnasanja in vseskozi finih manir. Pri prvem naskoku je osvojil Erzino srce. — Videla ga je, govorila je z njim — in ze je bila izgubljena. Zacela ga je ljubiti z vso silo svo-jega srca. Pripeljala ga je na dom in ga predstavila svoji materi. Toda materi ni bil nic kaj vsec.
»Ljuba hcerka, poslusaj me, potem pa naredi kakor hoces: lep je, fin je in ljubezniv — ali zdi se mi neodkritosrcen! Njegove oci, njegovi pogledi ne vzbujajo v meni zaupanja do njega! ji je rekla, ko
53
je odsel. Erzi pa je bila se vedno prepricana, da je
njen ljubimec najboljsi clovek na svetu.
* * *
Minilo j© nekaj mesecev. Elegantni gospod po-slcvodja je redno zahajal k Erzi na dom. Vodil jo je po veselicah in zabavah, kjer je mlada dekiica zacela spoznavati tajnosti velikega mesta. Mati se je nekaj casa branila in ustavljala, ko pa je videla, da nic ne pomaga, jo je pustila, da je hodila z njim po svoji volji. Naenkrat pa je zacel izostajati. Prihajal je ved-no redkeje in Erzi je hitro opazila, da se je tudi si-cer izpremenil proti njej. Zacelo jo je skrbeti in storila je vse, kar niora> storiti zenska, da si ohrani Ijubezen Ijubljenega moza. Pa ves njen napor j>e bil zastonj. Poslovodja se je je ze navelical. Poiskal si je drugih ljubic in ik Erzi je prihajal le se, kadar jo je potreboval. Vse, prav vse je izvlekel iz nje — in ona mu je dajala, dokler je kaj imela, kajti ljubila ga je se vedno. Ko pa ni imela nic vec, ko mu je zrtvovala zadnje prihranke, tedaj je izostal popol-noma. Pustil jo je- sredi ceste in jo pahnil od sebe kot nadlezen balast.
Mati, ljuba mati, zakaj te nisem poslusala? Ta clovek; ta ni&vrednez, ki sem ga imela za boga, kate-remu sem zrtvovala vse — me je vrgel proc kot koscek umazanega papirja. Tcda le pocaka naj, moje maSfevanje mu ne izostane!
Naslednjega dne je izvrsila svojo pretnjo. Ku-pila je steklenico vitriola in pricakovala svojega za-peljivca na kraju, kjer je vedela, da mora priti mi-mo. In ko je prisel, je brez besede potegnila skrito steklenico iz redrij in z enim samim zamahom raz-
54
lila pekoco tekocino po lepem obrazu, ki ga je toli-krat poljubovala.
Poslovodja je strasno zakrical. — Ljudje so pri-tekli iz vseh strani. — Erzi so aretirali, njega pa so odvedli v bolnico, kjer so konstatirali, da sta izgub-ljeni obe ocesi...
Pred sledeco porotno obravnavo je bila Erzi si-cer oproscena, toda budimpestanska policija jo je kot nepristojno v Budimpesto izgnala iz mesta.
II.
Pojdimo v puf! Kdo gre? je zaklical eden iz-med vesele druzbe mladih visokosolcev, ki so v poz-nih nocnih urah kolovratili po napol razsvetljenih graskih ulicah. Iz gostilne so odsli med zadnjimi, ka-varne so bils kmalu nato zaprte — domov iti pa se jirn je zdelo se prezgodaj.
Vsi so bili zadovoljni s predlogom, samo mirni in trezni Rado Polanic se je obotavljal. Bil je edini med njimi, ki. ni bil pijan in ki bi bil najrajsi odsel domov. Tovarisi so mu zaceli prigovarjati in ga siliti, naj gre z njimi, naj ne krha druzbe, saj ga ne bo vrag vzel. Ko pa le se ni biil nic kaj pri volji, vztrajati v druzbi vinskih bratcev, kot bi se bal kakega skan-dala, ga je nekdo podrazil: >Seveda ti ne maras z nami! Tebi tudi ni potreba zahajati v take kraje, ko imas ljubic, da sam ne ves koliiko! Mlade in stare, deklice, vdove in omozene zenske — vse nore za tabo.. .<?
Res je bilo, kar mu je ocital prijatelj, Polanic pa. je bil tudi fant od fare: Za dobro glavo vecji kakor drugi, mofcne misicaste postave, lepega svezega obraza
55
in prijetnega obnasanja. Ni cuda, da je zmesal glavo marsikateri lepi vdovici iin po zivljenju koprneci mladi zenici. — Marsikatera zivljenja polna in zeljna zenska dusa je trepetaje cd sladkosti do pozne nocne ure zdela za zaveso pri oknu in priicakovala, da opazi v poltemi njegovo orjasko postavo ali zaslisi njegove odlocne korake. In ce je prisel, mu je zletela polna vdanosti v njegovo narocje, ce ga pa ni bilo, se je vrgla jezna in obupana na svoje lezisce in se preme-tavala po njem, dokler je nii utrudil in premagal za-spanec.
Polanic pa je bil tudi dober tovaris in prijatelj. Nikdar ni maral, da bi se mu moglo ocitati, da je >iz-knajfak ali da je poga2iil pravila tovaristva in soli-darnosti. Zato se je tisto noc njegovim tovarisem zelo cudno zdelo, da se tako vztrajno upira iti z njimi. Pripomniti moramo, da je biil Polanic tudi za par let starejsi od nemirnih nocnih veseljakov in da je bil sicer vpisan na graskem vseuciliscu, da pa je iimel poleg tega sluzbo pri visjem dezelnem sodiscu, da se more preziveti sam, ker ga ni nihce na svetu podpi-ral. 06e mu je umrl, ko je ravno napravil maturo, matii-vdova pa ni imela nobenih sredstev in nobenih dohodkov, tako da je moral od svoje skromne place podpirati tudi njo. In to je bilo vzrok, da je zivel jako skromno, da je stedil in varceval na vseh koncih in * krajih in da si ga videl sredii najrazuzdanejse druzbe vedno pametnega in treznega.
Tisto noc ga je nevidna sila in neka nerazum-ljiva mo£ vlekla domov. Slednjic pa se je le udal in sel s svojimii tovarisi. Rekel pa jim je odlocno, da se ne mara udelezevati nocnih orgij in da jih ho£e po-cakati v predsobi, — samo da ne bodo mogli reci, da jih je pustil sredi ulice.
56
Mladi lahkozivci so hitro izbrali svoj plen in se porazgubili po malih, tajinstveno opremljenih sobi-cah, — Polanic pa je ostal sam pri okrogli mizici sredi bajno razsvetljene predsobe in se zamislil v neko z razuzdanimi ilustracijami opremljeno knjizico, ki jo je vzel iz kupcka na mizi. Zdaj pa zdaj je pri-sumela mimo njega krasna nocna vesca v lahni pro-zorni svileni obleki in ga mimogrede Ijubko pogla-diJa po lepih in velikih plavih laseh. Ko je malo-marno dvignil glavo, ga je osinila s cudnim, izziva-injocim pogledom in ga nagovorila z vabecim siren-skim glasom. Toda vse to mladega, energicnega moza ni premotilo. Vztrajal je pri svojem sklepu in blod-nica je zopet izginila, odkoder je prisla.
Naenkrat pa je vzbudiia Polanicevo pozornost mlada, lepa in tiha deklica, ki je sedela na samotnem prostorcku v kotu in mirno ter zalostno gledala v tla. 2alostnega obraza pa Polanic ni mogel videti. In ona je bila zalostna, silno zalostna — zdelo se mu je celo, kot da plaka. Ko sta se srecala njuna pogleda, je vi-del in bral v njenih velikih temnih oceh, kot da ga prosi, naj se je usmili, naj jo resi iz tega pekla. Hitro se je odlocil. Dvignil se je s svojega sedeza in se ji priblizal. In ze sta sedela skupaj iin kramljala za-upno, kot da se poznata ze od bogve kedaj.
Njegovi tovarisi so se vracali iz sobic in odhajali eden za drugim tiho in skesano, kot bii nosili tezko breme na rami, kot da so se naenkrat streznili in za-vedli, da je velik greh legel na njihovo duso — on pa je se vedno sedel pri lepi, mladi deklici in z veli-kim zanimanjem poslusal njeno cudno povest.
< ... da, mascevala sem se nad njim! Nikoli vec ne bodo videle njegove oci solncnega bleska, oslepel
57
je za vedno. Nic se mi ne smilii, ker on je bil tisti, ki me je oropal vsega, ki mi je strl mojo mlado sreco in ki mi je unicil moje zivljenje! On je kriv, da sem danes to, kar sem ... Oh, ko bi vedela moja dobra, uboga matii! Ne, nikdar ne bo vedela, nikdar ne sme izvedeti, kje se nahajam ... Kako hudo mi je bilo ta-krat. Morala sem zapustiti Budimpesto in ostaviti ljubo mater samo. Krvave; solze sem tocila sledece noci, srce mi je hotelo pociiti zalosti. Morali sva se lociti, neusmiljena policija me je izgnala in mi pre-povedala pod najstrozjo kaznijo povratek v mesto. Od-sla sem na Dunaj in skusala sem najprej posteno zi-veti. Pa nii slo! — Koliko sem gladovala tiste dni! Prodajala sem roze — dokler nisem prodala tudi sebe. Padala sem od stopnje do stopnje in slednjic sem prisla v to hiso zalosti in nesreoe. Prepricana sem, da me sedaj razumes in da me ne bos obsojal vsaj, ti — o, to cutim, to berem v tvojiih oceh .. . Tako je nesrecna Erzi koncala svojo zalostno povest in solza se ji je zasvetila v ocesu. — Polanic pa je v ti-stem trenutku zacutil, da jo ljubi, da jo bolj Ijubi kot vse> druge in zdelo se mu je, da je tudi vredna nje-gove ljubeznii. Ini ze se je porodil sklep v njegovi dusi, da ji hoce nadomestiti njeno izgubo in da ho£e storiti vse, da jo resi iz hise sramote. Dolgo sta se se razgovarjala in ko je proti jutru odhajal, ga je objela kot dekle v prvii zavesti ljubezni in mu sepnila na uho: Ob tvoji strani, dragi Rado, hocem zaoeti novo zivljenje!
III.
Clovek bi mislil, da je zenska, ki jo srecas v javni hisi, brez duse, brez srca in brez ljubeznii, da ljubi brez obcutka, da zivi v razkosju, popiva, se lepo
58
oblaci in sluzi denarce in jih deva na kup, dokler je lepa im mlada, dokler ne ovenejo cari njenega telesa, dokler je ne postavijo brezusmiljeno na cesto, ali do-kler ne pogine v kaksni kuzni bolnici. Da, take so in taksna je usoda yecine nesrecnih blodnic, nasa Erzi pa je bila cisto drugacna. Seveda se je tudi ona kmalu privadila lepemu in brezskrbnemu zivljenju in lenarjenju in tezko, tezko bi ji bilo, ako bi kdo za-hteval od nje, da naj se odpove sladkemu brezdelju in naj se vrne v urad in naj zopet zacne delati in ga-rati, da si prisluzi vsakdanji kruhek. To je bilo vse res, res pa je bilo tudi, da je gospoda Polanica lju-bila iz vsega srca, da ga je ljubiila morda se bolj kot nekdaj svojega prvega zapeljivca. Kako tezko ga je pricakovala vsako noc, kadar ji je obljubil, da pride, kako tezko se je lociia vedno od njega, ko je odhajal. Njena dusa je trepetala v sladki opojnosti kakor ne-dolzni deklici, kii je prvic zasacila v svojem srcu ob-cutek — tajinstven in sladak obcutek porajajoce se ljubezni. Hrepenela je po njem ponoci in podnevi.
Vsak dan je ob 2. uri popoldne zapustila hiso in prisla pred njegov urad, da ga pocaka, da govori z njim in da ga vsaj malo spremi. In ob 5. uri je hitela navadno v Gosposko ulico, po kateri je moral priti ob tem casu, da ga sreca, da ga vidi, da gre z njim na kratek izprehod in da mu pokaze, da ga res ljubi.
Polanicu je ugajala njena pozornost, rad jo je imel in rad je hodil z njo. Izvedel je tudi, da se je informirala pri njegovih prijateljih, ali mu ne gre morda slabo, alii nima mogoce dolgov, da jih placa ona. Denarja je imela dovolj, prihranila si je lep9 vsote in za njega bi bila dala vse', kajti njena ljube-zen je bila brezmejna. Toda ponosni mladenic ni ho-tel niSesar vzetii, ker tudi ni mogel nicesar dati.
59
Hitro so jima minevali dnevi in zivela sta v pri-jateljskem sporazumu in vdani medsebojni ljubeznk
1'risel je Silvestrov vecer 1912. Erzi je hotela na-praviti svojemu ljubimcu malo presenecenje. Pokli-cala je dimnikarja in mu narocila, naj jo caka proti dobremu placilu v dolocenem lokalu, kamor je na-meravala priti s Polanicem. Dimnikar naj bi bil prvi, ki ga bo srecal njen dragii po polnoci — in to bi po njenem mnenju pomenilo sreco.
Oblekla se je v najlepso svileno obleko in vsa razgreta, vsa drazenstna je pricakovala izvoljenca svojiega srca. Prepricana je bila, da pride, saj ji je prejsnji dan obljubil. Toda cakala ga je dolgo in ze je zacela postajatii nemirna. 2e se je vzbudil dvom v njeni dusi. Ali je tudi on tak, kot so vsii drugi? Se-veda on nima napram njej nikakih dolznosti in nobe-nih obveznosti, kot jih je iimel njen ze stokrat pro-kleti zapeljivec, pa vendar je vedno mislila, da jo ljubi tudi on. Zato je se vedno vsaj malo upala, da se bo mogoce zakasnil in da bo naposled le se pri-sel... Toda tistii vecer, ko si ga je zelela najbolj, ga je pricakovala zaman.
Polanic je s prva tudi mislil, da prezivi Silve-strovo v Erzini druzbi. Toda lepa, mlada gospj Micfk najstrastnejsa zenska med strastnimi — ki je ze davno hrepenela po lepem, atletskem telesu mladjga moza in ki ga je skusala na vse mogoce nacine zcn-ske rafiniranosti vjetii v svoje vabljive mreze, ga je povabila za tisti vecer na caj. Samo mimogrede se oglasite pri meni — potem greste pa zopet lahko po svojih potih! mu je rekla, ko ga je slucajno sre-cala na ulicii in on ni mogel odrefi. Ko pa je prisel ni mogel vec od nje. V celem razkosnem stanovanju je bila drazestna gospa Mici cisto sama — lepa in vab-
60
ljiva kot sama boginja ljubezni. Moz je bil v sluzbi dalec proc, otrok ni iitnela, sluzkinji pa je dovolila, da je odsla s svojim ljubimcem. In tako se je tisti mimogrede izpremenil v celo, dolgo, nebesko lepo noc ljubezni in strasti...
Ko je uboga Erzi videla, da ga le predolgo nii, se je hitro odlocila in zapustiia hiso. Poklicala je iz-voscka in se peljala v hotel, kjer je cakal preobleceni dimnikar. Povabila ga je k sebi v voz in sedaj se je zacelo iskanje. Preiskala je ves Gradec, povprasala je v vseh lokalih, kjer je mislila, da ga mogoce dobi — ali Polanica nikjer ni bilo. Biia je ura ze dve po polnoci, ko se je vsa zbegana in utrujena ustavila v nieki nocni kavarni. Sedla je v temen koticek, nato pa se je razjokala kot deklica, ki je bila prvic varana.
Toda spomnila se je, da jo cakata zunaj izvoscek in dimnikar. Hitro je posrebala kavo, placala in zo-pet odsla. Izvoscek, star in, napol gluh mozicek, jo je dobro poznal, saj je ni vozil prvic, dimnikar pa ni niti sanjal, kaksni dami da je sluzil tisto noc. Sklepal je le, da mora biti zaljubljena in da ga je najela, da preseneti svojega ljubcka.
Voz je drdral po ulicah in zavil na samotno oe-sto. Stari voznik se ga je bil dobro nabral in je kimal spredaj na vozu — toda konj je bil sam pametnejsi od svojega gospodarja in je lepo mirno tekel po sredi siroke ceste. Naenkrat so se odprla vozna vratca in prestrasena Erzi je zletela ie voza in oblezala napol nezavestna na trdih tleh. To se je zgodilo tako nepri-cakovano in hitro, da Erzi ni imela niti casa niti mocii, da bi bila zakricala na pomoc. Lopov dimnikar jo je oropal do golega. Vzel ji je rocno torbico in vse kar je imela pri sebi — potem pa jo je pahnil pri vratih ven. Voz je drdral naprej in ko se je ustavil pred
61
javno hiso, so bila vratca odprta — v vozu pa ni bilo ne dame, ne dimnikarja.
Erzi se je kmalu nato prebudila, ali bila je vsa pobita in krvava in njena lepa sviilena obleka je bila raztrgana in pomazana. Prisli so ljudje in poklicali zdravnika. Ta je hitro pritekel, jo izpral in obvezal in ker rang niso bile nevarne, je ukazal, naj jo spravijo domov ...
Drugi dan je prisel Polanic, ki o vsem dogodku ni vedel nicesar, k Erzii, da ji vosci srecno novo leto. Vest ga je pekla in bolelo ga je, da ni drzal besede, da jo je pustil samo. Sedaj se je hotel opraviciti.
Vratarica ga je zacudeno pogledala: >Kje pa ste bili sinoci, gospod Polanic, ali ne veste, kaksna ne-sreca se je pripetila nasi ubogi Erzi? — Prestrasil se je in brez odgovora hitel naprej v Erzino sobico. Erzi je lezala na postelji bleda in zalostna. Ob njego-vem prihodu je dvignila oci, iztegnila lepo belo roko in vzkliknila brez ocitanja: Ali si vendar prisel?
Nato pa mu je pripovedovala vse, kar je prejsnji vecer dozivela. In ko je PolaniS hotel izvedeti, kdo je tisti lopov, da se mascuje nad njim, da bo obcutil mi-sice njegovih rok, mu je odvrnila: Pomiri se! Ne maram, da bi radi mene moral hoditi okoli policije ali sodnije! Placala je strazniku 50 goldinarjev in ga prosila, naj stvari r.e naznani. In tako se je dogo-dek kmalu pozabil.
IV.
Erzi se je kmalu pozdravila. Polanic je pridno zahajal k njej in jo tolazil in ljubeca deklica js na-zadnje se blagoslavljala ono nezgodo, ker je mlslila, da ga je z njo se bolj priklenila nase. In res jo je
62
mladenic tako vzljubil, da ji je nestetokrat prigo-varjal, naj se odloci in naj pusti to zalostno -zivljenje, naj gre iz javne hise in naj si poisce kake primerne sluzbe. Oba sta vedela, da se porociti ne moreta, ljiu-bila pa sta se vendar bolj kot zakonski moz in zena. Polanic, ki je bil za par let mlajsi od nje, je veasih celo mislil, naj bi postala njegova zena, toda ona ni zahtevala od njega nobene zrtve, ona je bila zado-vcljna samo, da jo ljubi in da prihaja k njej. Prosta in prostovoljna ljubezeri brez vseh ceremonij ji je bila mnogo Ijubsa kot najsrecnejsi zakonski jarem. Enkrat se je sicer odtrgala od svoje druzbe. Odsla je v Trst in na Reko, da si tam poisce novo sreco. Ker pa ni mogla najti nobene sluzbe, se je vrnila zopet v Gradec in s^ vnovic posvetila svojemu po-klicu. Saj nimam itak nicesar vec na svetu razen svoje dobre matere — in ta tudi ne bo vecno zivela. Sicer me pa ves svet nic ne briga, samo da me lju-bis in razumes tik mu je rekla, ko se je vrnila na svoje mesto.
Ko jo je nekoc zopet obiskal, je bila silno za-lostna. Krvavo-rdece obrobljene oci so pricale, da je moraila plakati dolge ure.
Dragi Rado, poslusaj! Dobila sem zalostno po-rocilo, da je moja ljuba, dobra mati nevarno obo-lela, da so jo odpeljali v bolnico in da hrepeni po moni. §e enkrat me hoce videti pretl svojo smrtjo. In jaz ne smem k njej, ker sem izgnana iz Budim-peste, ona pa ne more k meni. Samo dve bitji sta na svetu, ki jih ljubim in to sta moja mati in tiu In se-daj izgubim mater in kmalu morda izgubim tudi tebe in potem ostanem sama, cisto sama, zapuscena kot kamen na cesti. Jaz nesrecnica! Ne, potem mi ni vec ziveti — potem tudi nocem vec ziveti...«
63
Polanic jo je toiazil in ji prigovarjal, naj ne ob-upava. Mogooe materina bolezen ni tako nevarna kot misli ona. Le potrpi naj, se bo ze stvar kako uredila.
Nekaj dni pozneje je Polanic sameval in kolov-vratil po svoji sobi. — Bilo je po vecerji in sam ni vedel, kam bi se dal. Da bi sel spat, se mu je zdelo se prezgodaj. K Erzi tisti vecer ni nameraval iti, ker je povabila prijateljico, katere nii nic kaj maral. Zato pa je tudi Erzino povabilo prijazno odklonil. Hotel je brati, pa tudi ni slo, celo njemu najbolj priljubljena literatura o sahu mu tiisti vecer ni disala. Hotel je pi-sati svoji materi, pa je raztrgal komaj prieeti list.
V tem trenutku je nekdo potrkal na vrata. Kmalu nato je vstopila mlada, elegantno oblecena blondinka, z velikim klobukom na glavi in gostiim pajcolanom preko lepega obraza. Brez besede se mu je priblizala in obstala par korakov pred njim. Polanic jo je de-belo gledal in ni mogel razumeti, kaj isce lepa ne-znanka pri njem. Nato pa se je malo opomogel od prvega zacudenja in rekel: j Oprostite, lepa gospo-dicna, jaz vas ne poznam in ne vem, kaj vas je pri-vedlo ob tej uri k meni!«
Sedaj se je dama zasmejala na glas in se mu vrgla krog vratu. Vsa blazena in zadovoljna je zaoela jecljati: Ce me ti, predragi Rado nisi spoznal — me tudi policija v Budimpesti ne bo spoznala. ; Nato je snela klobuk, potegnila lasuljo z glave, da so se prikazali njeni lepii cmi lasje, in nadaljevala: >Za la-suljo sem dala 12 kron. Ona me bo varovala in mi pomagala, da obiscem svojo mater, po kateri tako hrepenim. Oh, videti jo hocem, pri njej hocem biti in ce bo le mogoce, jo pripeljem s seboj v Gradec, da jo bom ionela blize in da bom lahko skrbela za njo_
'64
Jutri se odpeljem, danes pa hocem se malo ostati pri tebi, ako ti je pravk
Polanic se je zasmejal in je bil v srcu vesel, ko je videl, da njegova Erzi tako lepo Ijubi svojo ma-ter... 2enska, ki tako ljubi svojo mater, v bistvu ne more biti slaba.
Naslednjega dne se je Erzi odpeljala. Polna upa-nja in poina strahu je bila njena dusa.
Ko je dospela v Budimpesto, je hitela v bolnico k materi. Plaho se je oziraia okoli, kot bi se bala, da jo bo zdaj pa zdaj kdo spoznal in prijel. Toda budim-pestanska policiija niti oddalec ni slutila, da je ele-gantna dama, ki se pelje z izvosckom proti boinici — nesrecna, izgnana Erzi.
Tudi lastna mati je prvi hip ni spoznala. Ko pa je hcerka izpregovoriila in se vrgla pred njo na ko-lena, je bolnica skoro zakricala od veselja.
>Tiho, mamica, prosim tiho, da me ne spoznajo! Vtihotapila sem se v rmesto, da govorim s teboj in da te odpeljem s sabo.«
Nekaj dni je ostala Erzi pri svojii materi in ko se je prepricala, da njeno stanje ni tako slabo, da ne bi mogla vzdrzati voznje iz Budimpeste do Gradca, jo je res vzela s seboj, ko se je odpeljala z nocnim brzo-vlakom. Sele, ko sta bili zunaj mesta, je upala sopsti miirno. Nezno je cuvala vso dolgo voznjo bolno mater, od katere se ni ganila niti za trenutek. In ko sta pri-sli v Gradec, je bila njena prva skrb, da jo je spra-vila v sanatorij, da si tam polagoma popolnoma opo-more. Voznja je bolnici zelo skodovala. Nekaj dni je bila revica tako slaba, da se je Erzi v resnici bala za njo. Potem pa se ji je njeno stanje zopet malo izbolj-salo.
In od sedaj jo je hcerka obiskovala vsak dan. Vsako pcpoludne je pohitela k njej in ji prinasala vsega, cesar si je pozelela. Za ubogo bolno mater, za katero je vedela, da ne bo vec dolgo, bi bila zrtvovala vse, kar je imela. Kako dobro se je zdelo ubogi zenici, ko je viidela, da ima vsaj enega cloveka na svetu, ki jo ljubi in ki tako lepo skrbi za njo. Veckrat bi bila rada izvedela, kje je neki usluzbena njena licerka, da ji gre tako dobro in da toliko zasluzi. Erzi pa ji je vedno odgovorila, da je v sluzbii pri dobrih, zelo dobrih ljudeh, potem pa je takoj zasukala pogovor na kaj drugega.
Nekoc je pripeljala s seboj gospoda Polanica. Truden smehljaj je presinil materin izmuceni obraz, ko je zagledala lepega mladenica, in tiha sreca in za-dovoljnost sta odsevala iz njenih dobrohotnih oci, ko je videla, kako srecna je hcerka ob njegovi strani. Sedaj je bila tembolj prepricana, da zivi njena Erzi posteno zivljenje, in v tem prepricanjn je nekaj mesecev pozreje tudi umrla.
V.
Gospod Polanic je stanoval pri lepi mladi gospe Fani, ki je bila tudi ena izmed tistih krepostnih »ve-selih vdovic . Visokorasli mladenic jii je seveda do-padal in zato si ga je skusala pridobiti z vsemi umet-nostmi zaljubljene, ognjevite zenske. Polanic se ni branil njene ljubezni Tn prezivel je pri njej nekaj prav lepih in prijetnih uric.
V Fani pa je biil strasno zaljubljen mlad aktivni stotnik, Polanicev znanec in prijatelj, za katerega pa vesela vdovica ni posebno marala. — Jezilo ga je, ko je videl, da je ves njegov trud takorekoc za-stonj in da ima lepi civiJist pred njim vseskoz pred-
66
nost. Premisljeval in ugibal je, kako bi se iznebil ne-varnega tekmeca. Poznal je natancno njegovo raz-merje z Erzi, ali s pripovedovanjem o tem ni' mogel odvrniti Faninega srca od njega, ker je tudi ona za vse to ze davno vedela.
In zdaj je poskusil svojo sreco pri Erzi. Sel je k njej in ji pripovedoval o Polanioevem razmerju s Fani. Hotel je vzbuditi njeno ljubosumnost in se ta-ko mascevati nad svojim nasprotnikom, kar se mu je tudi posrecilo v polni meri> in to tem laze, ker jo je Polanic v zadnjem casu res zaoel nekako zane-marjati. Fani ga je polagoma tako spravila v svoje mrezie, da jo je celo hotel porociti in da je zacel po-zabljati Erzi. Vcasih pa se je se »mimogrede oglasil pri radodarni gospe Mici in tako res ni imel dovolj casa za ubogo nesrecnico v javni hisiu
Ko ga je Erzi nekega dne videla v prisrcnem razgovoru z ueko nepoznano ji deklico, je bila mera njenega potrpljenja polna. Njegov hladni pogled, nje-gov posili pozdrav jo je zbodel v dno ljubece duse. Stekla je domov in se razplakala v svoji sobiu Ko se je zopet malo pomirila, je napisala kratko pisemce: Dragi! Ne morem vec ziveti. Srce mi hoce pociti od bolecine. Lepo te prosim, pridi jutri ob 8. uri zvecer k meni. Samo se enkrat! Pricakujem te v svoji sobici. Nesrecna Erzi.
Zvila je listic in ga zapecatila s soizami. Nato je stekla po stopnicah, poklicala je postrescka in ga pro-sila, naj ga izroci gospodu Polanicu osebno.
Tocno ob osmih je Polanic prisel, skrbno oblecen kot vedno. Erzi ga je ze tezko pricakovala. Neki no-tranji glas ji je pravil, da bo prisel, dasii ga }e v zad-njem casu ze veckrat pricakovala zastonj. Oblekla se je v najlepso obleko, v tisto, ki je Polani5u najbolj
67
ugajala, v kateri je bila po njegovem zatrjevanju naj-bolj vabljiva.
Ali si vendar prisel? — Cudiim se!« je vzklik-nila, ko je zaprl sobna vrata za sabo.
Kako to? Zakaj se cudis?« jo je vprasal mirno.
Nisem mislila, da prides. Ti zivis sedaj za drugo, druga je sedaj srecna pri tebii, mene pa si pu-stil samo; sel si od mene proc, kot da ni bilo nikoli nic med nama. Kolikokrat sem te cakala cele ure in gledala ter poslusala, tebe pa ni hotelo biti od ni-koder ki zato tudi danes nisem mislila, da prides. Kaj sem ti vendar naredila, kaj sem zagresila proti tebi, da me tako mucis? Ali je res ona carovnica osvojila tvojie srce?
Polanic ni tajil. Povedal ji je vse po pravicii, kajti lagal ni nikoli. Tedaj jo je zazeblo, da se je stresla po vsem zivotu in tezka skrb in bojazen zanj ji je legla na njeno duso.
Ti se bos kesal, bridko se bos kesal, kajtii ti nje se ne poznas. Ti niti ne slutis, kaksni zenski si prisel v roke. Ne svarim te zato, ker se bojim zate, ampa1' zato, ker te se vedno ljubim. Ah, ti pa me ne ljubis vec, ce si me sploh kedaj ljubil.«
Rad sem te imel in te imam se vedno rad! Toda kaj naj pocnem s teboj? Porociti te itak ne moremk
In ono hoces porociti?
:>Da!«
Nikari, ubogaj me, nikari! Poiizvedovala sem o njej in lahko recem, da je ona se slabsa od mene, 5e-prav ni v javni hisi! Poslusaj me, dragi, in ostani pri meni! Jaz hocem samo tvojo sre{o!«
»Ne morem, odloiil sem se.< Vsa uniCena je sedla na stol. Odprla je po£asi miznico in potegnila iz nje mrtvaski list, ki je naznanjal smrt njene ljubljene ma-
6*
68
tere. Zacela je poljubljati mrtvi papir in vroce solze so ji liile po obrazu: »Da, moja mamica je bila edina, ki me je imela rada. Toda ona je sedaj mrtva.. . Vendar dobro, da je umrla, da vsaj ne vidi bede in nesrecne svoje hcerke. Ah, mati! — Tudi o tebi, Rado, sem mislila, da si me imel rad, sedaj pa vem, da sem se varala ...«
Polanic je vstal iin hotel oditi. Njeno tarnanje mu je slo na zivce, na drugi strani pa se mu je smilila. Ze je prijel za kljuko in hotel odpreti. Erzi pa je sko-cila za njim in ga potegnila s siilo od vrat: Ostani pri meni, prosim te, ostani! Bodi moj, kot si bil do sedaj — in niiti enkrat ne bos cul zal besede iz mojih ust! In ko je vendar hotel oditi, je padla predenj na ko-lena in ga prosila s povzdignjenimi rokami in s sol-zami v oceh: Ostanii!<
Ne morem! se je glasil njegov trdosrcni odgo-vor. Nesrecna Erzi se je zgrudila na tla. Polanic jo je dvignil s krepkimi rokami in jo polozil na diivan. Nato pa je hitro zapustil sobo in stekel po stopnicah.
Ko se je Erzi prebudila, se je liiitro zavedla, kaj se je zgodilo. Vedela je, da je sedaj vse koncano: »5el je — in ne bo ga nikoli vec, nikoli vec ... Vendar ga ne preklinjam in ga ne morem sovraziti, ker ga se vedno ljubim. Naj bo srecen, tako srecen, kot sem jaz nesrecna!
VI.
Od tedaj se gospod Polanic in Erzi nista videla vec, mislila pa sta nestetokrat eden na drugega. Kmalu se je izkazalo, da je Erzi glede vdove Fani imela prav. Polanic se je kaj hitro preprical, da je njegova gospodinja res veliko slabsa od Erzi, ki je biJa v bistvu vendar dobra deklica. Zato mu je bilo
69
zal, da je tako kruto in neusmiljeno ravnal z njo. Rad bi se ji bii zopet priblizal, pa se skoro ni upal — si-cer pa tudi ni vedel, ali je se v tistii hisi, ker je tudi nobeden njegovih tovarisev ni videl nikoli vec.
Nekega dne je poslal svojega prjatelja Ribica v javno hiso in ga prosil, naj se informira o gospodicni Erzi. In tako je izvedel, da je ni vec tam in da je
odsla se tisto noc neznano kam.
*
Minula so tri leta. Med tem je ze divjala strasna borba po celeni svetu. Polanic, kii je bil cisto slucajno (proscen vojaske sluzbe, je stanoval sedaj v mali, prijaznii sobici na periferiji mesta. Z lahkozivo vdovo Fani sta se ze davno popolnoma razsla, z lepo gospo Mici, kii mu je pred letom darovala krepkega sincka, sta se mihiogrede« se vedno shajala, o ne-srecni Erzi pa ni imel nobenega porocila. Veckrat je mislil nanjo in sele sedaj je bil preprican, da jo je imel rad.
Nekega dne je cisto nepricakovano prejel drobno kartico od nje. Kartica je bila pisana in oddana v Lipskem na Saksonskem. Iz kratke vsebine je spo-znal, da ga Erzi se vedno ni pozabila. Vtaknil je listiS v zep, potem ga zopet potegnil iz njega in zopet in zopet cital: Dragi! Po vsem svetu sem i,skala srece in miru, a najti ga nisem mogla nikjer, ker nikjer nisem mogla najti Tebe. Bog ve, ali Te bom se kedaj videla,ali mi ne bodejo poprej opesale moje moci... Ne pozabi popolnoma svo-je nesrecne Erzi 1«
Od tistega dne je veckrat misliJ na njo. Se v sa-njah je gledal njeno zalostno in bledo podobo. Obcu-
70
tek tihega kesanja se je porodil v njegovi dusi in v pijaci je skusal vtopiti vpijocii glas pekoce vesti. »Ali nisem morda tudi jaz malo kriv?c
Nekoc je prisel ves razburjen ponoci iz kavarne domov. Poznalo se mu je, da je pil malo vec kot po navadii. Vso pot je napol glasno govoril sam s seboj. Silno se je zacudil, ko je videl, da je stara postrez-nica Poldi se pokonci. Kaj takega se mu ni pripetilo se nikoli. Gotovo mu ima kaj vaznega povedati.
Kaj pa se je zgodilo, za boga svetega, gospa Poldi, da danes se niste sli spat. Tako pozno je ze!
vGospod Polanic! Cel dan in do sedaj sem vas cakala. Danes je poizvedovala po vas lepa, elegantna mlada dama. Ob 10. uri se je pripeljala z avtomobi-lom in vprasala za vas. ; Kako je izgledala?
»Bila je velika in crna iin lepa, da se nisem vi-dela lepse zenske na svetu. Rekla je, da se pelje na Dunaj in da se je mimogrede oglasila v Gradcu. Pri policiji ]& izvedela za vas naslov in je rekla, da bi rada govoriila z vami. Prisla je menda iz Milana, od koder so jo pregnali Italijani. Pustila je tukaj tale sah in me prosila, naj ga vam izrocim v spomin. Ho-tela je imeti kako sliko od vas, pa jaz ji je niisem upala dati. Rekla je, da naj vam povem, da vas po-zdravlja dama, ki jo dobro pozn-ate, iin da se pelje i Milana na Dunaj. In ce se ne bi vedeli, kdo da je, naj vam recem, da je to tista gospodicna, kii vam je pred kratkim pisala iz Lipskega. Dama mora biti zelo bo-gata in velikodusna. Take napitnine se v svojem ziv-ljenju nisem dobila.<
Polanic je sedaj vedel, da ni mogla biti nobeno druga kot njegova Erzi. Bil je zelo radoveden, ali se je ze odpeljala naprej, ali je ostala v mestu. Tudi on
71
bi se enkrat rad govoril z njo. Zato je drugi dan za vsak slucaj ostal doma. Nemirno je hodiil po sobi gori in doli ini zdaj pa zdaj pogledal na prostorni trg pred hiso. Cakal je zastonj — nje ni biilo. Zdaj se je na-slonil na okno in zamisljeno gledal pred se. Kar je pridrdral iz stranske ulice eleganten avtomobil, ki se je za hip ustavil na trgu pred hiso. Polanic se je zdrznil. V vozu je sedela Erzi, lepsa in mlajsa kot kedaj poprej. Dobro je videl, kako se mu je nasmeh-nila in kako je dvignila desnico v zadnji pozdrav. Videl pa je tudi, kako se je avtomobil zacel pomikatii, s prva pocasi, potem pa vedno hitreje in iptreje ... Polanic je hotel zakricati, pa ni mogel. Stekel je po stopnicah dolii — toda, ko je stopil na cesto, ni bilo ne Erzi, ne avtomobila nikoder vec...
Par dni pozneje je prejel zadnje njeno pisemce. Hitro ga je odprl in cllal: Dragi! Se enkrat sem Te liotela videti in videla sem Te! Sedaj nimam nobene ielje ve£! Sedaj pa tudi niniam nitfesar vei* iskati 111 tem svetu ... Z bogom za vedno! Bodi srefen! Srfm Te pozdravlja §e v smrti vsa Tvoja ErBi.
PolaniS se je prestrasil. Zaslutiil ^e, kaj se bo zgodilo. In res je cital teden dni pozneje, da so po-tegnili blizu Dunaja iz mrzlih donavskih valov truplo inlade zenske. Samomorilka je bila — nesrecna Erzi.
Pastircek in pastiricica.
( Delavski List 1923. st. 1. in 2.)
Komaj mu je bilo eno leto, ko ga je odnesla teta v vreco in cunje zavitega crez hribe in doline v pri-jazno gorsko vasico, kjer mu je bilo sojeno, da je prebil svoja otroska leta. Babitca, mati njegovega ooeta, ga je ljubila bolj kot nekdaj lastne otroke, dasi je imela rada tudi te ... In tudi on jo je vzljubil in imel jo je od vseh bitij na svetu najrajsi. Kako tudi ne! Saj mu je nadomestovala dobro, ljubeco mater v najneznejsii dobi njegovega zivljenja.
Pavelcek je rasel in se lepo razvijal. Vsak ga je imel rad, kdor ga je poznal. Z najvecjo ljubeznijo in neznostjo pa sta ga obsipala ded in babica. Veckrat sta prisla tudi oce in mamica, da ga obisceta, alii ni-koli ni hotel oditi z njima, oes, da mu je tako dobro in lepo pri stari materii. Bil je bistroumen decko in kmalu se je zavedel. da ni samo za to na svetu, da bi se igral in nagajal. Rad je pomagal, kjerkoli je mogel, najsrecnejsi pa je bil, kadar je gnal kozlicke na paso.
Tam doli ob robu bukovega gozda je bila prir jetna senca. Kosate bukve so pripogibale svoje dolge veje skoro do tal. Tu je sedel Pavelcek in tiscal vejo k tlom, okoli in okoli njega pa so skakljali kozlicki, se vzpenjali iji mulili mehko socnato listje. Naenkrat pa je izpustil vejo in skocil pokonci. Izza ovinka se je pokazala mala sosedova Betika, ki ga je bila od
0202010202010102000289010000010102
73
dalec opazila in prisla za njiim. Bil je je kaj vesel. Zletel je proti njej in jo prijel za roko. Nato jo je od-peljal malo v stran in kozlicki so skakljali za njima. Sedla sta na grivo, eden poleg drugega, obdana od Ijubkih ziivali. In tako sta sedela dolgo in se pogo-varjala. Bila sta vsa blazena in srecna, kot morejo
biti blazeni in srecni edinole nedolzni otroci.
*
Od tedaj sta se shajala redno nad bukovim go-zdom. Privadiila sta se na te sestanke tako, da nista mogla biti eden brez drugega. In ce se je zakasnil Pavelcek, je mala mevestica nemirno sedela na skalci in nestrpno gledala, kedaj in odkod bo prisel. Kadar pa je izostala Betika. je Pavelcek tekal okoli irn se za-lostno oziral tja gori proti beli hisici, napol skriti v sadnem drevju. In ko je zagledal deklico v daljavi, je zavriskal od veselja, da so se prestrasili njegovi kozlicki.
Ali njuna sreca je trajala le kratek cas. PavelSek se je moral posloviti od bukovega gozda, od gorske vasice, od svoje dobre stare matere in od vseh, ki so mu bMi dragi, in oditi v mesto v solo. Betika je ostala sama in zapuscena; veckrat je z bolestjo v srcu pogledovala tja doli proti samotnemu bukovju. Pa-velcka ni bilo vec. Videla ga je le se, kadar je prisfel na pocitnice. Ali tisti kratki dnevii so minuli vedno tako hitro. In pozneje se niti ob pocitnicah nista vi-dela vec. Kajtii Betika se je preselila s svojo materjo in bratcem — oce ji je ze davno umrl — v drugo, ve£ ur oddaljeno vas na prijaznem gricku sredi Loskega hribovja. In tako se je zgodilo, da sta s casom poza-bila eden na drugega ...
*
74
Minulo je mnogo Let. Zima je prisla v dezelo in debel sneg je pokrival Loske hribe. Na Luzah, mali vasici koncem ozke dolinice, so se pripravljali na ve-liko slavnost. Porociti se je imela hcerka najbogatej-sega kmeta in dalec naokoli znanega gostidnicarja — in na zenitovanjsko slavnost je bila povabljena vsa stevilna zlahta in pa vsa vas. Gostje so prihajali od vseh etrani1, od dalec in od blizu. Zeninovii starsi in sorodniki so prisli s Stajerskega ze prejsnji vecer in iz Ljubljane se je pripeljal dr. Pavel Vesel, ki je biil tudi povabljen in ki je malo poprej prisel iz vojske. Civilne sluzbe se ni bil nastopil, zato je prisel kar v svoji Ijpi castniski uniformi. Nevesta je bila zelo lepa in mlada, dasii je enega moza ze pokopala, pa tudi zeninu ni bilo nic kaj reci. Paradna orozniska obleka mu ie prav dobro pristojala in z lepega, okroglega obraza mu je sijala nepopisna sreca. Vesela in zgo-vorna nevestina mati je letala iz sobe v sobo, priprav-ljala in delala, kot da se je pomladila za dvajset let. Najbolj pa si je prizadevala mlajsa nevestina sestra Ursika, da bi postregla in ustregla prihajajocim go-stom, pred vsem pa svojemu bratrancu, »uglednemu gospodu doktorju". Tudi posebno kuharico so najeli za tiste dni in sicer tako, ki je znala kuhati tudi za gospode .
Ko je prisla dolocena ura in ko so bili zbrani ze vsi svatje, je zazvonilo v beli cerkvici gori na gricku. Mati je poskropila nevesto in zenina in naposled tudi svate z blagoslovljeno vodo, Ursika jim je pripela bele sopke na prsi. Nevesta je naenkrat zaihtela, toda samo za trenutek — in izprevod se je zacel pomikati naprej. Godci so zaigralii in prijetno so odmevali gla-sovi harmonike in klarineta od zasnezenih gozdov. Vso dolgo pot so igrali in svatje so veselo stopali za
75
njimi. Sele ko so dospelii do cerkvice na gricku, je godba umolknila ...
V cerkvi je bilo hitro opravijeno. Dr. Veselov prijatelj in nekdanji sosolec, ki je potem zvecer tudi prisel med svate, je zvezal zenina iin nevesto za vecno. Po oerkvenem obredu so se se malo oglasili pri Mez-narju, potem pa so se vsuli po hribu nizdol. 2e so bili doma. Zacela se je vrcdnevna gostija. Vrstili so se govorii, zdravice, petje in ples. Vseskoz samo ve-selje brez najmanjsega prepira. Najbolj zidane volje tned vsemi pa je bil dr. Vesel. Pel je, pil in plesal in zabaval vse od kraja. Posebno mnogo pa je plesal. Plesal je z vsemi, tudi s tistimi. ki poprej se niso plesale nikoli, in je samo malo stisnil zobe, kadar mu je katera v nerodnosti stopila na nogo. Najboljsa med vsemii plesalkami pa je bila brez dvoma mlada, zivahna Ursika, zato je tudi najvec plesal z njo in kadar sta se vrtela onadva, ju je bilo kar lepo gledati.
Zvecer so prisli fantje in dekleta iz bliznjih va«i. Dr. Vesel je kar ostrmel, ko je zagledal med njimi lep, bled obraz, ki se mu je zdel tako znan. Sedel je k svojemu stricu, ki ga je imiel najrajsi od vseh sorodnikov, in nekam utihnil. Spoznal jp je — in tudi ona ga je spoznala ... Po tolikih letih! Bila je mlada in lepa kot cvetoca vrtnica in v njenili o£eh se je blescalo, kot bi se utrinjale zvezde ... On pa je bil ze poro£en in sploh ni vedel, da se zivi nje-gcva nekdanja tovarisica na pasi, se monj pa, da je postala tako nepopisno lepa in vabljiva.
Pustil je strica in se ji priblizal. Prijazno jo je pozdravvl in ji stisnil roko — ona pai je zardela in vztrepetala po vsem telesu. Pavel je dobro opazil njen drget in na tihem si jc laskal, da mu je §e vedno udpna kot nekdaj...
76
Zapleiala sta po hisi in sanjala in se spominjaia onih srecnih in nedolznih dni gori nad bukovim go-zdicem ... In ko je godbg utihila, se kar nista mo-gla lociti. Plesala bi bila kar naprej. In kadar je biia prosta, je Pavel hitro skocil ponjo in plesal z njo — skoro samo z njo.
Ursiki pa to ni bilo nic kaj prav. Postala je lju-bosumna, ko je videla, da rajsi plese z ono nego z njo. — Sedla je v kot in jezno gledala po vrtecih se parih. In ce jo je kdo prosil za ples, se je izgo-varjala^da jo boli glava in da ne more vec plesati. Tudi Pavel je prisel ponjo — ze iz formalnosti — pa tudi njemu je odgovorila tako. Njemu pai je bilo to samo vsec, kajti imel p tem vec casa za njo — za svojo Betiko, ki se mu je med plesom naslonila na njegova prsa in pila mlado sreco s polnimi po-zirki. . . Prosila ga je, naj .se je od sedaj naprei vcasih sipomni s kako kartico in mu obljiubila, da ga ob prvi priliki obisce v Ljubljani. — In ko je proti jutru odhajala s svojim bratom, jo je spremil do hisnega praga. Rad hi jo bil spremil se dalje, pa se ni upal zaradi hudobnih jezikov. Zunaj je bilo se zelo temno. — Brat je odsel naprej, ona pa je ostaln za trenuteli . .. Ozrla se je okoli sebe in ko je vi-dela, da ni nikogar blizu, je stegnila bele roke, pri-tisnila na njegova usta gore£ poljub in rekla: Pa-vel, takrat sem te imela rada, danes te pa ljubim .. . Na svidenje!
In ze je stekla za svojim bratoni in izginila v pol temii...
* * #
Pavel js drzal obljubo. Posiljal ji je kartice in drobna pisemca, polna miline, ki so mladi deklici delala toliko veselje. Kako tezko je pricakovala nje-
r
77
govih vrstic, kolikrat jih je precitala, da jih je ze znala na pamet in kako je poljubljala potrpezljivi papir, ki ga je imel on v rokah ... Skrbno je sprav-ljala in skrivala vse, kar je prislo od njega, dasi jo je prosil, naj raztrga, ko prebere, ali sezge na ognju. Ona tega ni mogla storiti, prevec ga je ljubila.
In ko je skopnel sneg in ko so vzcvetele prve rozice na njienem gricku, je se bolj zahrepenela po njem. Napisala mu je lepo pismo in mu v srcnih be-sedah naslikala svoje hrepenenje po njem. Rada bi te videla, rada bi govorila s teboj — rada bi bila vsaj enkrat se pri Tebi!
Toda nerodni slucaj je hotel, da je pismo dobila v roke Pavlova zena. Naslov ni bil dobro narejen in pismo je prislo na dom. In ko je Pavel prisel iz urada domov, ga je s-prejela sicer mirna in dcbra zenica z vse prej kot ljubeznivim pozdravom.
3>No, lepo ir.e goljufas! Lepe reci delas za mojim hrbtom. Kamor gres, povsodi napravis kako neum-nostk
Ne bodi huda, nedolzna sala ...
>Nedolzna sala, ja seveda! — Pa kako mu pise: Bi ga rada videla, bi bila rada z njim — sama z njim seveda... Jaz ji bom ie> pokazala — naj le» pride!«
Pavel se ni hotel kregati — poznal je svojo zeno in vedel, da je najboljse, ako jo pusti pri miru. Bo ze pozabila, potem bo pa zopet v>e dobro. Se tisto popoldne pa je pisal Betiki in ji dal natancna navodila glede nadaljnjega zadrzanja. Xena pa se je obmila na Ursiko in jo prosila, naj pride v Ljub-ljano. Ursika je komaj cakala njenega poziva, kajti njena ljubosumnost ji se vedno ni dala miru. Vedela
78
je, da Pavel dopisuje z Betiko — saj jie poznala nje govo pisavo — in skusala je podkupiti pismonosa, ki je moral mimo njene hise, kadar je nosil posto na gric. Ali za sedaj ga se ni mogla pridobiti, kajti dobra Betika je dopadla tudi njemu tako, da je ne bi mogel zaliti.
Pavloiva zena in Ursika sta se domenili, kako bosta onemogocili sploh vsako dopisovanje. Ali na-pravili sta racun brez krcmarja. Betika je takoj za-slutila zanjke, ki so ji bile nastavljene, in je rajsi odnesla vsako pismo sama na posto, dasi je bila vec kot uro hcda oddaljena. Pavlove liste je pa tudi v redu prejemala, lcajti zagrpzila je pismonosi, da ga bo gospod doktor naznanil, ako ne bi dostavljal nje-govih pisem na pravi naslov. Tako je bilo kmalu zo-pet vse dobro in Ursika in Pavlova zena sta se ve-celili svojega navideznega uspeha, kajti res je bilo,. da ni prislo nobeno Betikino pismo vec nai — Pav-lov dom ...
# * *
Lepo jutro. Nervozno je stopal Pavel pred ko lodvorom gori in doli in cakal. Previdno se je oziral okoli sebe, ako ne bi opazil kakega znanega clo-veka. Nikogar ni bilo — zrak je bil cist. Vlak je pridrdral, iz kolodvora so se vsuli ljudje. Tam za-daj je stopala ona, sama, vsa lepa in vzhicena. Pa-vel jo je takoj opazil, tudi ona je opazila njega ...
2e sta stopala po dolgi kolodvorski ulici — tiiio in resno, kot bi se bala govoriti na glas... Tam pred veliko hiso pa sta naenkrat izginila ... Sele, ko sta se znasla v mali, preprosto opremljeni sobici, ki jo je bil Pavel nalasc najel zanjo, sta se oddahnila in zacela dihati mimo in brez skrbi Tedaj pa se mu je
79
Betika vrgia okoli vratu in ga zacela obsipati s po-ljubi. Vmes pa je jecljala: sSlednjic vendar pri tebi!« . ..
* * *
Kadar je le mogla, je pohltela k njemu v mesto. Saj se to ni zgodilo velikokrat, ker so ljudje tako pazili nanjo, da se ni mogla nikamor ganiti, da ne bi zvedeli, kje da je bila. Ali tiste kratke ure, ki jih je prezivela pri njem, so ji bile najlepse v njenem zivljenju... Ali vse lepo mine, mora minuti, ker ljudje ne morejo trpeti, da bi bila dva srecna, ako sami niso srecni...
In tako se je zgodilo tudi tukaj. Polagoma so prenehala pisemcka in izostala so srecavanja v Ljub-ljani. Betika je dobila kar dva zenina in eden izmed njiju }e postal njen — moz... Pozabila je na svo-jega tovarisa izza mladih let in tudi on je skoro po-zabil nanjo. Le kadar se vraca bozicni cas in kadar prihaja zopet novo leto v dezelo, tedaj se je spomni nehote in modruje: »Bog ve, kaj dela moja pastiri-cica. Ali se se kedaj spomni name in ali je srecna. Bog daj da bi bila! Ako pa ni, ako je morda celo ne-refna, potem naj gre in naj poisce svojega pa-stircka, saj ve, kje ga ima iskati...«.
w w
tErrgi fgrsi fgrgi rgrsi ts^xgi rgisi tgxsi rgrsi fcrrgi rsrrsi rgxg] [<=>1^»] rg>it3i C-JX [gxg) tcn^i
Mlada ljubezen.
(Delavski List, 1922. st. 5. Ponatis izsel v Delav-ski Sloveniji , Amerika.)
Ne bom popisoval, kako sem prisel do njenega dnevnika, saj to ne more nobenega zanimati. Ce pa povem, da so me njene besede ganile do srca in pri-stavim, da jih je napisala mlada, lepa in angelsko-nedolzna deklica, ki je komaj odprla svoje sanjave oci in plaho pogledala v svet lepote in ljubavi, po-tem upaim, da jim bos z zanimanjem sledila tudi ti, draga bralka. Ne bom izpreminjal. Poslnsaj, kako govori moja deklica.
Bila sem na Dunaju, ko sem ga prvic videla. Vaclav V. je bil mlad Ceh, veselega znacaja. Stano-val je v isti hisi, v istem nadstropju kakor jaz. Nje-gove sestre in tudi on so cesto zvecer prihajali k nam. Bil mi je simpaticen, a to je bilo tudi vse, kar sem zanj cutila. Nisem se dosti brigala zanj, ceprav sem slutila, da me Ijubi.
Zgodila se mu je nesreca. Stroj mu je odtrgal na desni roki dva prsta. Takrat sva se dusevno bolj zblizala. Ta nesreca ga je namrec tako potrla, da se mi je smilil. Poprej tako vesel, je sedaj postal cto-z :n in zamisljen. Popolnoma je obupal, zelel si je smrti. Branil se je, da bi mu obvezo obnovili. Dobi!
81
je hudo vrocino. Njegova mati in sestre so se zanj zelo bale.
Ko sem prisla nekega popoldne iz sole domov, me je poklicala njegova mati in me prosila, naj ga malo razvedrim in -naj mu prigovarjam, da bi se pu-stil obvezati. Stopila sem k postelji in mu dala roko. Nasmehnil se mi je ...
Ostala sem dolgo pri njem in mu prigovarjala. Pripovedovala sem mu to in ono — celo zasmejal s^ je vcasih — in med tem sem mu obnovila obvezo, da sam ni vedel — kdaj... Mrak je bil v sobi, ho-tela sem iti — pa me je prosil, naj ostanem in naj rau zapojem njegovo najljubso pesmico. Zapela sem . . Mirno je zaspal, spal je novemu zivljenju na-proti.
Od tega casa naprej mi je bil zvesto vdan. Vi-dela sem, da me ljubi, ceprav mi ni tega nikoli po-vedal. — Mjslim, da je dobro vedel, da mu njegovih custev ne bi mogla vracati. Bila sva si torej samo do-bra, dobra prijatelja.
Ko sem se morala vrniti v Ljubljano, niser-i rada sla. Ko sem mu stisnila roko v slovo — se ni mogel vec obvladati. Poljubil me je strastno — nato
pa je zaplakal na glas ...
* » * •
Bila je zgodnja pomlad in vijolice so cvetele. Vse polno jih je bilo na travnikih kraj Ljubljanice. Vsak dan sem sla k prijateljici in sem trgala na nje-nem vrtu tik ob vodi te Ijubljenke mojega srca. Ob vodi pod brezami je stala klopica. Rada sem s^dela na tej klopici in urejala vijolice v sopke, ali pa sem gledala v mimo mene hitece valove. Veikrat se mi je pridrazil brat moje prijateljice. 2ane je bil 19 let
B
82
....... :. ; : V ■IHJ'- '
star in dijak 7. razr. ljubljanske realke. Kakor vsi dijaki v tej starosti je bil tudi on zelo domisljav. Na-vadno sva govorila samo francoski. Prinasal je s se-boj Presernove pesmi, prestavljene na francosko, in deklarniral. Ob tej priliki mi je zaoel nekoc pripo-vedovati, kako me ljubi... Jaz sem se mu pa sme-jala, nakar je uzaljen odsel. Ko sva se zopet srecala, je bil cisto resen in se je delal, kot da se ni nic zgo-dilo. Opazila sem tudi, da ni nikoli omenjal ljubezni, kadar sva govorila slovenski.
Sla sem zopet k vodi na svojo klopico. Gledala sem doli na colne, ki so pluli po Ljubljanici. Hladen vetric je potegnil skozi nezno, svetlozeleno listje in prinasal opojni vonj vijolic. Kako sem bila srecna! Toda dolgo nisemi mogla nemoteno uzivati lepoto tega solncnega pomladanskega dneva ... Pridruzil se mi je 2ane in zopet mi je zacel govoriti o svoji veliki Ijubezni ... Jaz mu nisem verjela. — Rekla sem mu, naj mi nikoli vec ne govori o tem, ce lioce, da ostaneva prijatelja in 2ane me je razumel in ubo-gal. Spametoval se je in nikoli vec mi ni govoril o ljubezni. In tako sva se danes samo dobra pri-jatelja ...
* * ♦
Velika druzba je bila poleti vsak dan zbrana ob zeleni Ljubljanici. S sestro sva se hodili kopat na do-loceno mesto. Mamica je navadno hodila z nama, ali pa je vsaj pozneje prisla po naju.
Tako sem se zopet kopala nekega dne, ko sem prvic videla mladenica, ki mi ga je predstavil 2ane in ki je bil prvi, za katerega sem cutila nekaj, cemur ljudje pravijo Ijubezen. Pravzaprav sama ne vem, kako se je zgodilo, da je bil tudi on sprejet v nas ozji
83
krog. Vem pa, da smo se zabavali imenitno. Ce nismo bili v vodi, smo se vsedli v krog in moj novi znanec je pripovedoval, kako se mu je godilo v vojski, kar nas je zelo zanimalo, ker je znal tako lepo pripove-dovati. Vcasih smo tudi zapeli.
Bila sem vedno vesela, ustne so mi sle vedno na smeh, kar mu je posebno na meni ugajalo, kakor mi je to pozneje povedal. Po vecerji smo se zopet zbirali pri prijateljici. Sli smo na colne in se vozili po Ljubljanici. Kakor slucajno, sva bila vedno sku-paj v colnu. Tiho sem mu sedela nasproti in gledala v vodo, kjer je odsevalo nebo v vecerni zarji ... Ena barva se je prelivala v drugo, pocasi je izginjal roz-nati odsev, svctlomodro nebo je postajalo temno... tudi voda je postala temna, skoraj crna. Nebroj zve-zdic je vzplamtelo na nebu in luna je priplavala izza gricka.
Vso pot nisva govorila ne ene besedice. Oba sva vedela, da se imava rada, a tega si nisva pove-dala. Nisem zelela, da bi mi povedal, kar sem ze ve-dela ... Zdelo se mi je, da so to lepe sanje, nezne sanje, ki zbezijo, ako se izgovori. Bala sem se onega trenutka, ko bo govoril, povedal, kar cuti... Konec bi bilo moje srece, zbudila bi se iz lepih sanj ...
Coln za colnom je krenil proti domu. Predno. sva obrnila midva, sem zapela veselo kot ptica na vejici in on me je spremljal s svojim krasnim glasom. Na-jina custva so se izlila v melodijo, ki je donela poje-majoc v nocno tisino... Zadnji je prisel najin coln v pristanisce.
~ Nekoc se je pri kopaniu mocno ranil na nogi — samo zaradi mene. Sko6il je namrec iz 5olna, ker je videl, da sem ostala sama na bregu, tako ne-srecno na stekleno crepinjo, da si je prerezal pod-
6*
84
plat cez in cez. Komaj se je pozdravil — hodil je se s paiico — je prisel zqpet k vodi, ni ga vec trpelo doma ...
Sla sva skupaj na izprehod in ob tej priliki mi je povedai, kaj cuti zame. . . Stresla sem se, ceprav so mi bile vsec njegove besede. Neka temna slutnja se je polastila moje duse in mi pravila, da bo sedaj vse nehalo, ko je izpregovoril.. .
Videla sva se vsak dan, a vprico drugih sva se vikala in skrivala mlado ljubezen. Edino prijateljica j;e vedela za najino skrivnost. Ona je bila tudi tista dobra dusa, ki mi je prinasala njegova pisemca .. .
Ali najina ljubezen, ki je bila tako idealna, lepa in cista, ni trajala dolgo ... Nekdo me je zatozil pri ocetu. Kako je zvedel za vse, prav vse, ne vem. Od tega casa nisem vec smela hoditi k prijateljici. Njega sem sicer videla tupatam na cesti, tudi sem z njim govorila par besedi — mimogrede, a paziti sem mo-rala, da me nihce ne vidi. Bala sem se strogega oceta.
Kmalu nato se je pricela sola. Izgineval mi je pocasi iz spomina ... In kmalu nisem nic vec cutila zanj... Nova zvezda mi je zasijala in zatemnila s
svojo blisceco lucjo pozabljeno zvezdico...
* * *
Videla sem sreco... stopila je v moje zivlje-nje... toda kakor zvezda na nebu je ostala vedno v daljavi... in je sijala vsem .. . Hrepenela sem po
njej celo dolgo leto____Bila mi je tako blizu in ven-
dar tako dalec.. Le enkrat sem se zdrznila in iz-tegnila roko po njej... a ostala mi je nedoseg-ljiva...
85
Sanjala sem sladke sanje... ali videla sem, da se je sreca smehljala drugim ... Zato sem trpela, a tudi trpljenje mi je bilo sladko, saj sem trpela zanj, ki sem ga ljubila .. .
Naenkrat pa je stopil predme in me privil k sebi ... Moje sanje so se uresnicile... sreca je pri-sla k meni.
ro oire) (oirts tsire) <a

Ws
H
GXDirofcirtse
Zenska kaprica.
(Resnicen dogodek niladega visokosolca.)
(Delavski List, 1922, st. 9.)
Lepa majska noc je legla nad razuzdano nemsko mesto Gradec. Po dolgi ulici je stopal zamisljen mla-denic in mrniral sam s seboj. Vse skup ga je jezilo. Njegovi srecnejsi in premoznejsi tovarisi so sedeli s svojimi izvoljenkami po gostilnah in kavarnah ter se zabavali z njimi in uzivali dobrote zlate akademicne svobode in vesele mladosti s polnimi pozirki — on pa je taval po graskih uiicah sam, brez denarja, brez prijateljev in brez ljubezni.
»Ali sem mari jaz kriv, da sem sin preprostega delavca, ki me ne more tako podpirati, kot podpirajo bogatasi svoje otroke? — Ali smem od svojega do-brega oceta zahtevati, da zrtvuje zame se vec, kot si ze itak mora pritrgovati od lastnih ust? Ne, — oaj sem mu hvalezen, da me je spravil sploh tako da-lec... In ce ne bom mogel studirati naprej, bom gledal, da dobim kako sluzbo, pa bo... Tega vec-nega pomanjkanja in odrekanja sem se ze temeljito navelical... Brr!«
Prispel je do odlicne kavarne. — Nekdo je ravno odprl velika vrata, luc je blisknila na cesto in razpo-sajeni glasovi ciganske godbe so udarili nesrecnemu mladenLcu na uho, kot bi ga vabili, ali pa kot bi se mu rogali.
87
Hitro je segel v zep in zopet v drugi ter iskal in zacel steti. >Bo, za eno kavo bo in pa desetica za vratarja!« Odlocil se je hitro in vstopil. Ponosno je pogledal po gostih, kot je bila njegova navada, pri-jazno pozdravil in sedel k majhni samotni mizici v kotu, odkoder se mu je nudil pogled po celi prostor-ni dvorani.
Oci vseh gostov, zlasti pa pogledi zenskega sveta so se uprli v mladega, lepega, plavolasega in visoko-raslega prisleca. Omeniti moramo, da je bil nas mla-di znanec nenavadno krepk > in volike, naravnost atletske postave. Ceprav je bil reven, je vedno gle-dal na to, da je bil cedno — upraiv elegantno oble-cen, cisto obrit in skrbno pocesan. Njegove svetle, odkritosrcne oci pod visokim celom so pricale o nje-govi naravni inteligenci in sveza, zivahna barva nje-govih lic je svedocila, da je mlad in zdrav. Nje-gove nenavadno fine manire in samozavestno kre-tanje pa nam je lahko v dokaz, da se more povzpeti do najlepsega, upostevanja vrednega obnasanja v takozvani boljsi druzbi« tudi siromasen sin prepro-stega delavca, ako ima posteno srce in odprte oci...
Dobil je kavo in pikolo mu je prinesel casopise. Zamislil se je v citanje, ne da bi se brigal za svojo okolico. Zato tudiii ni videl, da ga mlada, elegantno oblecena dama pri sosednji mizi pozorno opazuje.
Godba je zopet zaigrala. Nehote je sedaj dvig-nil svoj pogled od casopisa in zazdelo se mu je, kot da so odskocile od njega lepe crne o£i. Kot bi se zbale njegovega pogleda, kot bi se sramovale in se hotele skriti... Toda le zai trenutek! Mlada gospa se ocividno ni mogla dolgo premagovati. Vnovif se je ozrla z nekako pobozno spostljivostjo proti lepemu mladeni^u — in tedaj sta se srefala njuna pogleda.
88
ln zazdelo se je obema, kot da sta se nasli dve dusi, kot da sta se srecali na poti, ali samo zato, da se zopet razideta ...
Dama je lahno zardela. Iz njenih oci je odsevala tiha bolest in nerazumljivo hrepenenje. V njeni dusi je vzcVetela rdeca rozica, ki prav tako hitro usahne kot je vzklila .... In mladi visokosolec, ki je bil od mnogih obozevan in ki je tudi sam mnogo ljubil, je postal nemiren. Hotel je zopet citati, pa ni mogel. Za godbo, ki jo je poslusal tako rad, mu ni bilo dosti. Neprestano so mu uhajale oci k lepi sosedi, kateri je njegovo zanimanje in njegov nemir ocividno do-padal... In razgovarjala sta se> tako — dolgo, dolgov s samimi pogledi — brez besede.
Naenkrat se je dama dvignila, osinila mladega zaljubljenca z zadnjim poveljujocim pogledom in od-sla s pocasnim, majesteticnim korakom mimo njeg i skozi vrata . .. Mladi moz je hitro placal in odsel zn njo. Sto misli in dvomov in upanj mu je rojilo po glavi. Ko je stopil nai ulico, je takoj opazil, da ga je lepa neznanka namenoma cakala in da se je v tem hipu zacela oddaljevati. Rad bi se ji bil pridruzlil in vprasal, ce sme..., pa ni upal. Korakal je torej za njo v majhni razdalji in pazil, da jo ja ne izgubi iz-pred oci. Dama se je veckrat ozrla, kot bi se hotela prepricati, ali gre se za njo.
Sedaj je postala pred veznimi vrati trinadstropne hise in se delala, kot da isce kljuc, v resnici pa v tej hisi niiti ni stanovala. V tem je prisel njen zasle-dovalec do nje in zacela sta se prijazno razgovarjati.
Nekaj minut pozneje sta vstopila oba v sosednji hisi. Mlada gospa je peljala svojega Adonisa za roko po sirokih stopnicah v prvo nadstropje. Roka se ji je tresla in trepetala je po vsem zivotu. Klju6 je za-
89
skripal, vrata so se odprla in gospa je potisnila svo-jega izvoljenca naprej v svoje stanovajije, nato pa je vrata zopet skrbno zaklenila. In ze je stal nas junak sredi razkosno razsvetljene in bogato opremljene sobe . ..
Mladi, nepoznani gospod! Samo eno uro morete ostati pri meni, potem pride moj soprog — opozar-jam vas nato...« In ko je cez dobro uro odhajal, se mu je vrgla se enkrat okrog vratu in ga prosila s tresocim glasom: Samo nekaj vas prosim in upam, da mi izpolnite mojo zeljo: Ako me srecate se kedaj, pojdite miimo mene, kot da me ne poznate, kot da nie niste videli nikdar ...
Hocem, dasi tezko! Vendar pa bi vas rad vpra-sal, kako to, da ste me danes tako bozanstveno spre-jeli... ne razumem ...«
2enska kaprica! Lahko no^k
niiiiiiiiiiiiiiiiini 11	ii ii	1 lllllllllllllllllllll................................................. | ||							iiiiiiinini	n iiiiiiiiiiiiniiiii		
fflfflgss	ii n	m i niiiii i	m III	m i iiin iii	Mi III!!	m lllll |	m 11 in	m iii n	ilUU i in n in	m* i iinii	M in	iin
llllllllllllllllllllll !		11«! 1	«ii	iiiiii	1	lllll I	il	1 ii				
Mlada zrtev.
(Delavski List, 1922. st. 10. Izslo tudi v ceski, prestavi.)
(Slika iz vojne.) -
Zabliskalo se je na Jezi in kmaiu je zacelo strasno grm?ti po vsem Kolovratu. Grmenje je posta-jalo vedno hujse in zdelo se je, kot da se hoce svet podreti. Granate so neusmiljeno udarjale na Kozma-rico in se razletavale med strasnim pokanjem. Vmes pa so padale mine najtezjega kalibra in stresale zemljo dalec naokoli. Drobci vrocega zeleza so frcali okoli in iskali svojih zrtev, od skal odkrhnjeno de-belo kamenje je odskakovalo in se valilo preko golih strmin tja doli proti zeleni Soci. Vsa gora je bila za-vita v crne oblake gostega dima — iz katerega se je zaculo tupatam zamolklo jecanje nesrecnih ranjencev, ki jiin v tem trenutku ni bilo mogoce pomagati. Pa ze so se zopet udusili njihovi milo proseci glasovi v strasnem divjanju peklenske nevihte. Kot da se je odprl pekel, kot da je neusmiljeno nebo zacelo sipati zveplo in ogenj na ta mali prostorcek nesrecne slo-venske zemlje. Se ni bilo dosti. Visoko v zraku se je v zaculo brnenje italijanskih aeroplanov, nekaj je za-sumelo po zraku in zletelo doli, kot bi potegnil ve-liko srebrno3vetlo crto, ter se razletelo v sivih lah z mogocno silo.
91
Toda kot bi odrezal, je prenehalo to grmenjo. Zaculi so se besni »hura« klici in Italijani so udrli v nase sprednje postojanke na Kozmaricii, ki so jih do sedaj drzali madjarski vojaki.
Nastala je splosna zmeda in ce bi bili znali Ita-lijani izrabiti svoj uspeh, bi bili z lahkoto prodrli naprej proti Knezi in Slapu. Toda )falijani tega niso znali nikoli.
Nase rezerve, ki so bile skrite na varnem v glo-bokih kavernah, so dobile ukaz za protinapad. Kot bi trenil, so privreli skriti mozje iz tal in leteli kot vihra proti dolocenemu mestu — in hrabri Italijani so pobegnili iz zavzetih jarkov, se predno so prisli Madjari do njili.
Sedaj pa je zacela italijanska artilerija znova svojo strasno pesem. Osemnajstletni praporscak je bil s svojo ceto ravno na polovico pota. Kar tresci ogrom-na granata sredi med njegove vojake. Nekaj jih je oblezalo na mestu mrtvih, nekaterii so se zvijali v strasnih bolecinah, ostali pa so hiteli z mocnim, ne-bojecim cetovodjem na celu naprej, kamor jim je bilo zaukazano.
Mladi praporscak se je bil tako prestrasil, da je bil ves iz sebe. Revez ni vedel. kaj naj bi storil. V tem je udarila druga granata v njegovi blizini. In sedaj si ni vec pomisljal. Zbeza\ je nazaj in se skril za bliznjo steno.
Kje pa je gospod praporscak?* je krical stotnik, ko je videl, da prihaja mala ceta brez svojega po-veljnika.
»Ne vem, mislil sem, da gre za naml! se je iz-govarjal ubogi cetovodja, ki si ni vedel pomagati.
»Poveljnik mora iti pred ceto! Ta bojazljiivec, ta izdajalec Ceski! — Bom jje posvetil temu >pemskemu'
92
lopovu! L© pripravi naj se!« In poslal je enega vo-jaka nazaj, da poisce izgubljenega praporscaka. Na-
sel ga je za veliko skalo tresocega se po vsem zivotu.
<= » *
Dva vojaka z nasajenim bajonetom sta gnala ble-dega mladenica, ki je stopal pocasi in bolestno gledal pred se. Velik in lep je bil ta mladenifc in veliki plavi lasje so dicili njegovo glavo. Toda na njegovih licih se je poznalo, da je prejokal minulo noc. Oci so mu bile krvave in ustnice so se mu tresle — clovek bi mislil, da bo zdaj klecnil na tla. Ali se je njegova dusa ze preselila iz telesa, ki je videti kot okorna masa brez vsake volje?
Sedaj je mladenic globoko vzdihnil, kot bi hotel obstati in govorifti in morda prositi. Toda vojaka sta ga surovo potisaila naprej. Ravnala sta pac„ kakor jima je bilo ukazano. Dospeli so do velike skale na koncu travnika. Za travnikom se je vzpenjal majhen gozdicek. Tu je ze cakal castnik s stiriimi mozmi. Ko jih je bledi mladenic zagledal, se je vrgel na kolena pred nje in jih zacel milo prositi: vPrizanesite mU pustite mi moje mlado zivljenje, saj nisem nicesar zakriviil! Oh, moja uboga mati! Kaj bo pocela moja mati? In moja ljuba, moja nesrecna Marenka? Do-volijo naj mi, da se zagovarjam, in dokazal bom, da sem nedolzen! — Usmilite se me vsaj vi, ako se me driigi niso hoteli usmiliti.' Dvignil je roke in po-gledal s prosecim pogledom, da bi se ga kamen mo-ral usmiliti.
Toda vojaki so imeli ukaz, kii so ga morali iz-vrsiti. In cez par minut je zadonelo in odmevalo po
gozdu nad Lubinom sest strelov iz vojaSkih pusk.
♦ * *
93
Pozneje so mi prebivalci priijazne vasice Lubin pripovedovali, kako se jim je smilil ubogi, mladi praporscak, ki so ga ustrelili madjarskii vojaki, ker je menda pobegnil iz boja. Kako je plakal in prosil s povzdignjenimi rokami — a vse ni nic pomagalo. — Ustrelili so ga kot psa in ga zakopali kot zivino, ki pogine za plotom. Bil je pac Ceh, ki so jih Madjari sovrazili bolj kot Italijane.
In zvecer sem pohitel cez travnik k oni skali in postal ob njegovem grobu. Tesno mi, je bilo pri srcu. Zamislil sem se in tiha molitev mi je privrela iz inoje duse: : Padel si v cvetju mladosti za veliko idejo, kot jih je padlo in jih bo padlo se mnogo. Toda ideja sama ne bo padla nikolik
ilHlllll
ao aia e»s ao oo e«3
lllllll I II I llll

Pri krizu.
(Delavski List, 1922. st. 12.)
Ob robu ljubke zelene tratice par sto korakov nad prijazno belo vasico stoji star ksen kriz. Zapu-scen je in pozabljen. Dez je ze skoro popolnoma iz-pral njegovo nekdaj lepo rujavo-rdeco barvo, velike spranje in luknje v strehi propuscajo dez in snezinke na razpadajoco Kristovo podobo in preperela klopica pod njo nudi le za silo prostorcek trudnemu potniku, ki pride tod mimo po mali stezici in se hoce odpociti, predno gre naprej cez skalnati greben nad trato.
Pred nekaj leti je skrbela za ta kriz nezna roka mlade deklice, ki je vsa srecna skoro vsak dan pri-letela preko prostranega vrta navzgor na priljubljeno ji tratico in okitila nemo Kristovo podobo s sopki in venci, spietenimi iz svezih poljskih cvetlic. Danes pa sedi ista nekdaj tako vesela in srecna deklic§. — vsa zalostna in potrta pod razpadajocim razpelom, na ka-terem ne vidis ne svezih ne posusenih rcz. Nemo zre pred se v tla in tiho plaka. Komolce je oprla na kolena in naslonila na roke trudno glavo. Silna bol tare njeno varano srce. Zdaj pa zdaj se strese po ce-lem zivotu, kot bi s silo hotela pregnati misli in spo-mine na srecne dni, potem pa ze zopet nepremicno bulji pred se, kot da ni vec duse v njenem telesu.
Mamica, mamica! Poglej, kako lep sopek rozic sem ti nabral. Prinesel sem ti jih, da ne bos zalostna
95
in da me bos imela rada. Na jih, mamica, vzemi jih> jaz pa bom zopet sel, da ti naberem se lepsihk
Mlada zena je dvignila glavo in solza ji je zdrk-nila po cbrazu, ko jo je prebudil iz tezkih misli ne-dolzni petletni simcek, ki je pritekel preko trate in ji ze oddalec molil rozice, ki jih je nekdaj tudi sama nabirala tako rada. Mali decko je opazil solzo v ma-terinih oceh.
Mamica! Zakaj pa se jokas? Zakaj si vedno tako zalostna? Ali me nimas rada? Ali nd maras za rozice, ki ti jih vedno nabiram? Le tiho bodi, takoj ti bom prinesel se vecji sopek, ves!«
Seveda te imam rada, pa tudi rozice imam rada — samo mislila sem ravno na tvojega papana in mo-lila za tvojo in njegovo sreco ...«
Kje pa je moj papa, mamica? Kaksen je in ke-daj pride?«
Tvojega papana ne bo niikoli vec! Prisel je, pa je zopet odsel — in od tedaj ga nisem videla vec! Sel je na vojsko, tebe ni nikoli poznal — mene pa je hitro pozabil in danes ne vem, kje je. Niti ne vem, ali je ziv alii mrtev — zato sem vedno tako zalostna.
Le tiho bodi, mamica, jaz bom tako lepo priden in ti bom vedno nabiral najlepsih rozic! In ko pride papa, jih naberem tudii njemu.« Pri teh besedah ^edolzni decko odhitel preko trate in izginil za ovin-kom, nesrecna mati pa se je pocasi dvignila in za-
takni/la sopek za Kristovo glavo.
*
November je bil v deSeli, toda tisti november je bil izvanredno lep in mil kakor malokdaj na Gorenj-skem. Mlad jezdec je dirjal na svojem Silem konjiCu po beli cesti mimo njiv in travnikov, okrasejiih z.
96
poznim jesenskim cvetjem. Uboga zival je letela kot ptica, da so se kresale iskre pod njenimi nogami in da se je dvigal prah za njo, jezdecu pa se je zdelo, da gre se vedno prepocasi. — Videti Je bilo, da se mu zelo mudi. Sluga mu je pravkar povedal, da se je pred pol ure odpeljala s kolesom po cesti proti sosednji vasi Rosova Zalka, najlepsa mladenka v vasi, v kateri se je nahajal njegov trenski oddelek, kateremu je poveljeval. 2e dolgo je metal za njo svoje pozeljive poglede in iskal prilike, da bi ji raz-odel1 svojo veliko ljubezen — in sedaj se mu je zdelo, da je prisel toli zazeleni trenutek. Zato je izpodbadal in podil konja, da bi jo dohiitel.
Zalka je bila od dobre in bogate kmecke hise. Njeni starsi so imeli poleg obseznega posestva malo gostilno. Med vojno jim je slo zelo dobro. Oce ji je ze davno umrl, zato je slonela vsa skrb za posestvo in za otroke na materi vdovi. Zalka je imela se dve starejsi in eno mlajso sestrico, ki so bile vse Iep? in obozevane, najlepsa in najbolj ieobrazena pa je bila ona. Hodila je v solo v mestu in ko je dovrsila osem razredov, je ostala doma, da pomaga materi in se-stram. Sosedov sin, ki je bil preddelavec na zelezniei, reven, toda posten in varcen mladenic, je se pred iz-bruhom vojne zaprosil za njeno roko — todn ponosna deklica ga nii marala, dasi je bil materi zelo vsee. Zalka je hotela imeti kaj boljsega, navaden in pre-prost delavec ji je bil premalo.
Tisti dan je sla v sosednjo vas po nekem opravku, obenem pa se je hotela se malo izprehoditi. — Hitro je opravila, kar jii je narocila mati; nato pa se je ravno naslonila na kolo ob travnatem robu ce-ste in gledala zamisljeno 5ez vrtno ograjo, ko je pri-galopiral po cesti znani jezdec in se ustavil pred njo.
97
Forociiik pl. Farkas je bil mlad in zal mladenic. ISjegova vitka postava, njegove svetle crne oci, nje-govi lepi lasje in njegove male angleski prirezane brcice in slednjic njegovo I jubeznivo, priikupno obna-sanje je Zalki zmesalo glavo ze takrat, ko je prvic stopil v biso njene matere. — Vzljubiia ga je v ticstem bipu, toda svoje skrivnosti ni mogla in n< smela za-upati nikomur. Saj jo je mati tolikrat svarila in ji pravila, da mlada deklica ne sme verjeti in zaupati vojakom, zlasti pa castnikom, ako noce biti nesrecna. Cutiila je, da jo ijubi tudi on, dasi ji tega ni mogel povedati, ker je mati strogo paziia na vsako njeno kretjo. Toda govorile so dovolj jasno njegove oci in njegovo obnasanje — in neizkusena deklica je mi-slilr . da je srecna ...
Slednjic se mii je vendar posrecilo, da moreni izpregovoriti z vami par besedi, ne da bi naju kdo motil. Saj novega vam pravzaprav nimam povedati, ker sama dobro vestft, da vas ljubim od onega tre-nutka, ko sem vas zagledal. Gospodicna Zalka, po-vejte mii, ali me imate tudi vi vsaj malo rada?
Mamica mi je rekla, da ne smem verjeti in za-upati zapeljivim besedam mladih castnikov.
Saj nismo vsi enaki! Meni» lahko verjamete, da se nisem cutil za nobeno zensko toliko. kot cutim za vas .. . Sicer pa vas prosim, ako mi dovolite danes -/vecer sestanek, da se laze domeniva in da se pre-pricate, kako resnicna in cista je moja Ijubezen do va.s . . . Deklica je narahlo zardela in neopa/.no vztrepetala v prijetno-slastnem obfutku. — Po krat-kem premisljevanju je odgovorila na pol tilio: Do-bro, danes zvecer ob 10. uri pri krizu nad vasico! Stisnila mu je roko, skocila na kolo in odhitela proti
98
domu. On pa je stal na mestu in se dolgo gledal za njo. Ko mu je izginila izpred ocii, je siknil skozi zobe: Prokleto lepa deklica!
*
2e ob trioetrt na deset je bil porocnik na dolo-cenem tnestu. Nervozno je tekal sem pa tja po tratici, obstal zdaj pred krizem, zdaj na robu in gledal dolii proti beli hisici med temnim drevjem in pazno po-slusal. — Skozi okno so padali bledi zarkii petro-lejke in razsvetljevali majhen koscek velikega vrta pod njim. Vsaka senca, ki se je prikazala, vsak sum, ki ga je zaslisal, ga je vznemiril in vzbudil njegovo pozornost. Ura v vaskem zvoniku je odbila 10. Luc v hisici spodaj je ugasnila — nje pa le se ni hotelo biti od niikoder. 2e je mislil, da bo cakal zastonj.
Kar se mu je zazdelb, da so narahlo zaskripale vezne duri za hiso. Stal je nepremicno in zrl proti mestu, odkoder je prihajal sum. Prijeten obcutek je spreletel njegovo telo, ko je videl, da se mu bliza pocasi in previdno bela postava njegove izvoljenke. 2e je stala pred njim, ze se je naslonila na njegove prsi v divjem, strastnem objemu in mu sepetala na uho: »Usla sem pri zadnjih durih — mislijo, da sem sla spat — in sedaj sem t\-oja, vsa tvoja in samo h oja ...
• *
Od tedaj naprej sta se shajala vsak vecer na ze-leni tratici pri krizu nad vasjo. Nihcu ju ni motil in bila sta vsa srecna, dokler ni prieel ukaz, da mora gospod porocnik naprej. — Odsel je, uboga Zalka pa je ostala sama — in plemenitega ljubimca ni videla nikoli, nikoli vec...
Sirota.
( Delavski List , 1922. st. 20.)
Huda bolezen jo je vrgla na posteljo. Tista bo-lezen, ki muci in unici toliko trpeCih mater. Ni ji se bilo 50 let, pa vendar je dobro vedela, da ne bo vstala nikoli vec. Nikoli veS!
V siromasni sobi je bilo vse razmetano; revscirn je gledala iz vseh kotov, neprijeten duh je napolnje-val vlazne prostore in svetloba je kradoma priihajala skozi edino okno od zapu§5enega in neprijaznega dvorisca. V peci je slabotno gorel ogenj, ki je vsaj malo segreval mrzlo stanovanje.
Na postelji, kakor jih imajo siromakii, je lezala uboga in nesrecna bolnica skoro nepremicno. V zad-njih mesecih njene bolezni se ji je postaral njen obraz, da bi je skoro vec ne spoznal. OCii, nekdaj tako svetle in mikavne, so slabotno odsevale kot iz «rlo-bokih votlin. Zdaj pa zdaj je tnidno potegnila ko-sfene roke izpod raztrgane odeje in jih sklepala k molitvi, proseC Boga, naj se je usmiili, «daj pa je zo-pet obupno zamahnila z njimi, kot bi hotela pregnati vse misli na smrt.
Kaj bo z mojim ubogim Rajkotom, ako umrem! In solza, vroia solza, ki je prwrela iz dna ljubefega mrterinega srca, ji je zalila trudne ofi.
100
Zdravnik je ze davno obupal nad njo. Rekel ji je, da si lahko privosci vsega, karkoli pozeli njeno srce, skodovatii ji ne more nobena jed. Pa kako si bo reva privoscila? Kje bo vzela, kdo ji bo dal? Starejsi sin, sin ljubezni, prve njene ljubezni, ki je stanoval pri njej, ji je bil sicer zelo dober in ji je pomagal, kolikor je niogel, ali kaj, ko je bil tudi sam revez, ko je imel tudi le to, kar si je prisluzil z delom prid-nih rok.
Tudi uciteljevi, ki so stanovali v isti, hisi in istem nadstropju, so ji dajali vsak dan loncek juhe in tu pa tani tudi kako drugo malenkost, se sicer zelo skopa hisna gospodiinja ji j^ vcasih prinesla kaj malega — ali vse to jo je samo bolestno spominjalo na nekdanje erecne case in jezilo ob zavedanju krivicnosti, da imajo nekateri vsega prevec, medtem ko morajo drugi trpeti toliiko pomanjkanje. In da ji ni vcasih posodila uciteljeva gospa kake kronice, si ne bi mogla privosciti niti tiistega pozirka slivovke, ki jo je v njeni bedi vsaj malo potolazil. ln kadar je zgana pijaca malc omamila njeno razbolelo zivcevje, tedaj te njena mehka dusa postala se mehkejsa, tedaj so ji liile solze kot v tekmi po obrazu, tedaj je klicala z ljubecim glason) svojega komaj desetletnega sincka in vzdihovala: Kaj bo, kaj bo s teboj, ko izgubiS se mens! Sirota!
Obrnila se je v zid., kot bi hotela skritii svoj<> solze pred ubogim otrokom, ki mu je bilo sojeno, da postane tako zgodaj sirota — brez oceta in matere. Duh ji je splaval nazaj v davno preteklost. Takrat je bila tako sretfia! Bila je mlada in lepa. Ljubila je vi-sokoraslega mladenica, ki je bil pri vojakih v Ljub-ljani. Postala je mati nedolznemu bitju. ki ji je sedaj v tezkii uri edina tolazba in opora. Takrat ji je l.a-
101
nila prva grenka kaplja v njeno sreco. Ljubcek je odsel in jo pustil samo z otrokom. S casom jo je po-zabil popolnoma. Ali ta ndarec je hitro prebolela, kajti seznanila se je s clovekom-postenjakom, ki je bil sicer preprost delavec, kii jo je ljubil in ki je po-stal njen rnoz. Lepo je ravnal z njo in njenim otro-kom. Takrat je bila najsrecnejsa. Oba «ta pridno de-lala in sluzila lepe denarce. Bog jima je dal kopico ljubkih otrok, kil pa jih je zopet kmalu vzel k sebi. Ko pa je postala mati zadnjemu, ki je ostal iz srec-nega zakona edini pri zivljenju in ki ji dela sedaj njeno smrt tako tezko — tedaj je drugi6 prihrumpl crn oblak na nebo njene sre6e. Ljubljeni moz ji je nenadoma umrl. Zakaj je moral umreti tako zgodaj? Od tistega dne ji ni srjalo solnce nikoli vec tako lepo i 1 nikoli vec ji ni bilo pri srcu tako toplo. Priblizal se ji je sicer mladenic, — lep in mlajsi od nje, tudi ona je bila se vedno lepa — in menila je, da jo Ijnbi. Vca-sih je celo mislila. da jo poroci in dn se povrne v njeno hiso nekdanja srec-a. Toda revica se je bridko varala. Brezvestni flovek jo je samo zlorabljal i»i iz-vlekel iz nje vse, kar je imela. Neumnica mn je da-jala zadnje vinarje, on pa je hodil z mladimi dekli-"nami okoli in zapravljal njen tezko prLsluzeni denar. In ko se je postarala, ko je prisla bolezen v njeno hiso in ko sta tej sledili beda in trpljenje — tedaj jo je strahopetno zapustil in odsel neznano fcam. Tako je ostala sama z dvema otrokoma — in tako je biJa sama tudi sedaj v tezki bolezni... StarejAi sin. ki je ze «Klsluzil vojake, je pridno hodil na delo, v prostih urah pa je pometal, pomival, kuhal in sival kot kako pridno dekle, mlajsi pa je bil predmet njene nepre-stane bolesti. Ucil se je sicer lahko, ali kaj, ko se ni nihfie brigal zanj. Zamazan in strgan Je hodii) okoli,
102
in veckrat se je sel potepat namesto da bi sel v solo. In kadar ga je brat natepel, se ji je smilil in bilo ji je hudo, kot da je natepel njo.
»Ne tepi ga!;; je prosila s slabotnlon glasom.
Pravkar je stopila uciteljeva licerka in prinesla juho. Ostala je pri bolnici in pocakala, da je zavzila skromno kosilce. 2e je hotela zopet odiiti. Bolnica pa jo je prosila, naj se malo ostane, in rekla s tresocim glasom: ; Bog oaj povrne tebi Mila, in tvojemu pa-panu in tvoji mamici, ko ste mi tako dobrii... Vem, da bom morala umreti; se na onem svetu bom pro-sila za vas. Reci, Mila, vsem ljudem, naj mi odpuste, ako sem kdaj katerega razzalila ... Moj Rajko, rnoj ubegi Rajko .. . Hotela je se nekaj reci, pa ni upala. Sele ko Mila odsla, je nenadno drzno misel izrekla napol glasno, pa se je skoro prestrasida lastnega glasu ... Ako bi se reveza hoteli usmiliti — ucite-ljevi, ki so tako dobri ljudje! Ako bi ga vzeli za svo-jega... Potem bi biil pa revez preskrbljen! Pa saj skoro ne smem na kaj takega misliti, ko imajo sami toliko otrok ... Gospod, gospod je tako dober, njemu se bo gotovo smilil, ali gospa gotovo ne bo zado-voljna . .. Ubogi Rajko! Zalostno se je ozrla na sincka, kii je brezskrbno sedel pri zakurjeni peci in se grel. Storilo se ji je milo in zaihtela je na glas, da se je otrok kar prestrasil. Nato pa se je nenadoma dvignila v postelji; kri ji je sinila v mrtvasko bledo lice. Zacelo jo je dusiti. S slabotnim glasom je pro-sila: Rajko, pojdi po gospoda ucitelja! Decko je zletel skozii vrata, bolnica pa je lovila z rokami po zraku, kot bi iskala opore. Ravno se je malo umirila, ko je vstopil uditelj.
Bil je velik, resen in zamisljen. Priblizal se je bolnici radoveden, kaj neki zeli od njega. Prijazno jo
103
je nagovoril in soseda je zaupno uprla vanj svoje motne oci: >Priblizala se mi je zadnja ura. Vem, da bom morala umreti, ali lunreti ne morem, ker ne vem, kaj bo z mojim ubogim otrokom po moji smrtii Nihce ga ne mara, vsem je napoti in brat ga pretepa ze sedaj. Kaj sele bo! Ali ni cloveka na svetu, ki bi se ga usmilil? Ali! ga ne bi mogli mogoce vi spraviti v kak zavod, da ne bi bil ljudem v nadlego? Oh, kako mi je hudo! Moj Kajko, moj ubogi otrok! Umolknila je in nestrpno cakala uciteljevega odgovora.
Ucitelj jo je tolazil in pocasii ter s povdarkom izpregovoril vsako besedo, da bi ga nesrecna mati ja razumela: »Pomirite se, gospa! Glede vasega otroka bodite brez skrbi. Pogovarjala sva se ze tozadevno z zeno in se odlociila, da ga vzameva med svoje otroke. Ako jih je pet, bo jedel tudi sesti. Nikdar ne bo cutil, da je tujec v nasi hisi in da nima ne o£eta ne matere. To vam obljubujem na vasi smrtnii postelji in bodite prepricani, da bom obljubo drzal... Zavpila bi bila od veselja, pa ni rnogla, bila je preslabotna. Ali snieh-ljaj na njenem razoranem obrazu je prifal, koliko sreco so ji prinesle v zadnjem trenutku njegove do-brosrcne besede. Ko je prisla zopet malo k sebi, je dvignila kvisku svoj pogled in izpregovorila s tihim, mirnim glasom: Sedaj lahko — in rada umrjem! Nato se je obrnila k sinu ir mu velela: >Rajko, bodi dober in priden! Na smrtni postelji obljubi svoji ma-teri, da bos ljubil in spostoval ufiteljeve kot lastne starsek
Nekaj dnii pozneje so nesli Rajkotovo mater k vecnemu pofitku. Pogreb je bil skromen in siromn-sen, kakor so pogrebi zapuscenih in pozabljenih. — Med malostevilnimi pogrebci je stopala za krsto vsa ufiteljeva rodbina.
104
Minulo je dvajset let. Nastala je vojska. Vsi uci-teljevi sinovi so morali pod zastave. Tudi Hajkota, ki je bil rezervni castnik prii artiljeriji, je zadela ista usoda. Tudi on je moral iti. Slovo od uciteljevih mu: je bilo tezko. Kajti ljubil jih je kot lastne starse, ka-kor mu je biila velela njegova mati pred smrtjo. Ucil. se je pridrj,o in srecno izvrsil vseucilisce na Dunaju. Postal je doktor prava in vedno se je zavedal, da se ima za vse zahvaliti uciteljevim. Gospod uciitelj je bil ze davno v pokoju in je zadovoljno zivel s svojo zvesto druzico v mali hisicii ob vinogradu.
Slucaj je hotel. da je sluzil njegov najstarejsi sin Milan pri isti baterijii kot Rajko. Bila sta si zve-sta in nerazdruzljiva prijatelja. Nekega dne je prejef ucitelj kratko pismo, pisano s tresoco roko:
Ljubii oce! Ne prestrasi se! V boju sem bil ranjen in se nahajam sedaj v bolnici. Rana nevarna, upam da se kmalu vidimo. Povedati pa ti inoram, da imam zahvaliti svoje zivljenje bratu Rajkotu, kii mi je v usodnem trenutku priskocil na pomoc. Ce bi ne bilo njega, bi bil danes ze med mrtvimi. Vecno mu bom hvalezen. Vec ust-meno. Lepo Te pozdravlja in poljublja Tvoj hva-lezni sin Milan.
Ucitelj se je prestrasil im razveselil. Nato pa je prebral pismo zeni in rekel: Bog nama je povrnil najino dobroto!
Strah v gozdu.
( Unija , 1923. st. 7.)
Tik nad robom strmega prepada, oziroina glo-boke zareze, nekake tesni, ki jo je napravila v teku tisoc in tisoc let mala recica, prihajajoca izpod Kaiii-niskih planin, sameva majhna, prijazna vasSca Hudo selo. Na nasprotni strani se dvigajo ponosne stavbe staroslavnega mesta na mogocni sivi skali. 1'rav na tem niestu nudi sicer licno inestece neprijetno in mucno sliko, v kolikor ne zakriva njegovemu pogledu mnogoletne umazanosti zelenje, ki se dviga vedno mogocnejse in vise iz prijaznega dola pod skalanii. Hise, ki jih ni niti dvajset v celi vasi, so vecinoma zidane; nekatere pa so tudi lesene, vse pa so zavite v bogato sadno drevje. Za vasico kraljujejo lepi, zeleni travniki, za njimi pa se razprostira obsirno hudoselsko polje.
Malo pred koncem vasi stoji tik ob cesti veiika„ napol zidana, napol lesena hisa z vecinii gospodar-skimi poslopji. Fred vec kot petdesetimi leti je go-spcKlaril pri Jurju — tako se je reklo pri liisi -— rn-zumen in priden gospodar. 2ena niu je sicer /.godaj umrla, ali drugic se vendar ni maral zeniti, ker ni liotel zavreci svojih dveh otrok, kukor je veckrat sam pripovedoval. Delal je od zore do mraka Ln z umnim gospodarstvoni je dasegel, da je bila njegovn kmetija" kmalu ena najboljsih v vasi. — Svoja otroka
106
je ljubil nad vse. Kadar je bil posebno dobre volje, je kaj rad pripovedoval o dozivljajih iz svoje mla-dosti.
Seveda je pri tem povedal eno in isto stvar bogve kolikokrat, ali otroka sta ga vedno z nova rada poslusala. Posebno deklica, ki je bila za eno leto starejsa od bratca, bi ga bila poslusala kar na-prej in je znala porabiti vsako priliko, ki se ji je zdela ugodna.
Bil je bozicni vecer. Debel sneg je pokrival zemljo. Zunaj je bilo silno mraz, v hisi pri Jurju pa je bilo tako prijetno toplo. Otroka sta sedela pri peci in cakala na oceta. Vedela sta, da bosta danes smela ostati dalj casa pokonci in upala, da jima bo dobri oce zopet kaj lepega pripovedcval. In nista se 1110-tila. Ko je dovrsil svoje delo, je prisedel k njima in jima zacel pripovedovati. Vrstila se je povest za povestjo:, eni pravljici je sledila druga in ze se je blizala ura, ko bo treba iti k polnocnici. 2e je hotel vstati, pa ga je deklica prijela za roko in prosila: Oce, sedaj pa se tisto, samo se tisto, kako vas je strasilo v Hudoselski gmajni!
Naj bo! Sicer je bilo to ze davno, davno, da se mi ze skoro ne zdi vec res, in tudi pripovedoval sem ze veckrat, pa povem se enkrat. Poslusajta to-rej: Hudoselski fantje smo se dogovorili, da gremo prvo soboto zvecer v Korobacevo na vas. Vesta, Ko-robacevo je tretja vas od tu, precej dalec doli za Savo. Gostilnicar na Korobacevem, h kateremu smo veckrat zahajali in ki nas je imel rad, ker smo niu dali dosti izkupiti, nas je povabil na strdeno zganje.
Strd bom dal jaz , je rekel, zganje boste pa pla-cali vi — pa bo dovolj dobre pijace in zabave! Bil ■sem fant od fare, bal se nisem ne hudica ne birica
107
in strahu sploh niseni poznal, zato so mi vaski fantje radi priznavali nekaiko prednost pred drugimi, dasi telesno nikakor nisem bil najmocnejsi med ujimi. Tisti vecer so fantje odhajali precej zgodaj. Oglasili so se mimogrede pri meni, ker pa se nisem bil prost, so jo mahnili kar sami naprej, jaz pa sem jim obljubil, da pridern pozneje za njimi. Pozno je ze bilo, ko sem jo ubral cez polje in naprej skozi sa-motne gozdove proti Korobacevemu. Hitro sem sto-pal in naenkrat sem se nahajal sredi Hudoselske gmajne. BiJ sem sam, cisto sam. Grobna tisina me je obdajala, slisati je fclio le odmev mojih korakov jn pa zamolklo jecanje dreves. Tako sem se pribli-zal ogromni lipi, ki je bila najvecje drevo vsega ob-sirnega gozda. Ljudje so pripovedovali, da pri tej lipi rado strasi. Spomnil sem se teh govoric in tudi na to, da so mi moj rajnki oce pravili, kako so ne-koc s svojiim sosedom kopali zaklad pcd to lipo, da pa ga jima ie hudobec prikril. — Dospela da sta po vecurnem dolu v globini enega metra do zelez-nega lonca, ki pa je bil prazen. V tem je udarila ura polnoci — in mcrala sta oditi brez uspeha. Na vse to sem se torej spcmnil, ko sem se blizal lipi. Strahu seveda nisem poznal, vendar mi je bilo nekam tesr.n^ pri srcu. — Kar naenkrat pa zasliSim cudne gla sove. Prihajali so nara\nost od lipe sem. Na vrhu drevesa je stal kozel, ne vem, kaksen kozel, in ve-kal, tako cudno vekal. Slo «li je kar skozi usesa in mozeg. Had bi bil pogledal proti vrhu, odkoder je prihajal gla^, pa si skoro nisem upal. Sel sem mirno naprej in si mislil: Naj veka, ce hoce, kaj me briga! Ko sem sel mimo lipe, je kozel tako zavpil. da sem mislil, da hoce skociti name. — Tudi to mi ni vzelo poguma. Spomnil sem se na strdeno zganje in na
108
svoje tovarise; pa sem jo ubiral po temnem gozdit naprej. Dolgo me je se spremljalo ko-zlovo vekanje, ki pa je bilo cim dalje slabotnejse. Kmalu pa je utihnilo tudi to in ze sem bil zunaj gozda. Ko sem vstopil v krcmo, sem bil ve3 premocen in tako upe-han, da sem komaj lovil sapo. Prisedel sem k fan-tom, ki so bili ze vsi zidane volje, ali povedati ni sem maral nikomur, kaj sem dozlivel med potjo, da se ne bi norcevali iz mene in da bi kdo ne rekel, da me je bilo strah.
Pozno po polnoci snio se zopet vracali in zapei sem moral hoditi sam. Kajti estali fantje, ki so ga imeli precej pod kapo, se niso hoteli vrniti po bliz-njici domov, kakor sem jim prigovarjal jaz, jaz pa tudi nisem maral iti z njimf. Tako smo sli vsak svojo pot. Fantje so se vsuli po stezi doli proti Savi, nato so se prepeljali s colnom crez reko in cd tam hajdi preko prijaznega Sorskega polja proti beli cerkvici sv. Ursule, ki sameva sredi polja, kjer so hoteli zvoniti dan , kot so mi rekli.
Jaz pa sem se vracal po isti poti, kakor sem bil prisel in s tem sainemu sebi dokazal, da me ni bilo strah. Toda komaj sem zavil v gozd, ze se mi je zazdelo, da sem zaslisal tezke korake za sabo. Po sumenju obleke in rozljanju orozja sem sklepal, da mcrata biti dva oroznika. Kaj hoceta od mene? Ve-del sem, da nisem zakrivil nicesar, vednar pa se ni-sem upal ozreti nazaj. Prisel sem do velike smreke, ki je stala tik ob poti. Hitro sem smuknil za debelo drevo in hotel toliko casa pocakati, da odideta oroz-nika naprej. V tem trenutku pa je tam v daljavi ne-kje /azvonilo dan — in o oroznikih ni bilo ne sluha ne duha. Sel sem zopet naprej; iznad vrhov dreves se je zacela razlivati medla jutranja svetloba v gozd-
'109
no teniino. Ko sem sel mimo velike lipe, je bilo ze precej svetlo in kozla sedaj ni bilo videti, ne sli-sati. Srecno sem prisel domov. Ostali hudoselski fantje so jo pa posteno izkupili. I?es so zvonili pri sv. Ursuli; ko pa so se vriskajoc in prepevajoc' vra-cali skozi tujo vas proti domu, so jih napadli fantje doticne vasi. Nastal je pretep in trije mcji prijatelji so oblezali s tezkimi ranami ob poti. Sele drugi dan so prisli ponje z vozmi in jih prepeljali v bolnico. Tako je bilo torej tisto noc, ko me je v Hudosek .i gmajni strasilo. Nikdar me ni bilo strali ne prej ne pozneje — tiste cudne noci pa ne bom nikoli poza-bil .. 1
Otroka sta se stiskala drug k drugemu, ker ju je bilo strah; ko pa je oce nehal pripovedovati in se zacel napravljati za k polnocnici, sta zlezla kar za pec, kjer sta kmalu sladko zaspala.
	non		RG	^iGnrs		
1	11	a	ff	iir III		llip llll llllllll!
g [o
roi
non
3B
Nevarni berac.
( Unija , 1923. st. 9.)
Kakih sto korakov nad lesenim mostom tam, kjer nekdanja drzavna cesta napravi prvi ovinek, stoji se danes cedna, enonadstropna kmecka hisa. Tu je bila pred mnogimi leti, ko jfe bil cestni pro-met se zelo zivahen, slovita gostilna. Takrat seveda se ni bila izpeljana nova cesta, ki se vije danes malo vise gori crez ravno polje in kii te pripelje po romanticno zgrajenem zeleznem mostu preko Kokrine tesni1. Takrat se niti vozinik niti pesec se nista mo-gla izogniti klancema, ki sta jn peljala doli k reki in potem zopet gori, in niorala sta hoces noces mimo omenjene gostilne. In marsikateri kar ni mogel na-prej, ne da bi se oglasil pri znanem gostilnicarju. Tako je bilo takrat vedno zivahno vrvenje v hisi, v kateri prebivajo danes poleg vdove gospodinje s svojimi otroki tihe in miroljubne delavske stranke.
Bila je ravno velika sobota. Po slovesni proce-siji, ki se vrsi ze od nekdaj ta dan popoldne v bliz-njem mestecu, so se zaceli zbirati praznicno oble-ceni domacini v zgoraj omenjeni gostilni Nad mo-stom«. — Kmalu so bile zasedene yse mize. Gostil-nicar je tekal ven in zopet noter in je storil vse, da bi ustregel svojim gostom. 2e je postalo .v hisi zelo zivahno. Eni so veselo pripovedovali, drugi so-jim hrnpno pritrjevali in tretji so se prepirali. Skupina
111
mladih ljudi tam v kotu pa je neprestano prepevala in se ni zmenila ne za ene ne za druge.
Kar so se odprla vrata in vstopil je neznan tu-jec, ne da bi pozdravil. Malo je postal, osvignil z neprijaznim. naravnost hudobnim pogledom goste za mizami, ki so vsi kot na povelje umolknili in ga za-cudeno gledali. Nato je samozavestno koracil proti kotu pri peci, kjer je bilo se eno mesto nezasedeno.
Kakor nalasc zame«, je mrmral sam pri sebi, da ga ni mogel nihce razumeti, mi vsaj ne bo treba sedeti med temi prokletimi lepo oblecenimi kmetavzarji,. Pogledal se je po raztrgani, zamazani obleki. Ironi-cen nasmeh mu je spreletel njegov bledi suhi obraz in jezno je siknii skozi zobe: Tudi jaz sem bil ne-koc oblecen lepo...« Sedaj pa je bil strasen pogle-dati. 1 Dolgi, razmrseni napol sivi, napol cmi lasje so se mu vsipali na razorano celo in cez tilnik. Nje-gova obleka: nekako gosposki krojena, ali krpa pn krpi, luknja pri luknji. In frevlji: raztrgani, blatn. in zapraseni, z izhojenimi petami.
Videti je bilo, da to ni bila prva gostilna, v ka-teri se je oglasil tisti dan. In ce si ga natancnejse pogledal v obraz, si se lahko preprical, da ni nein-teligenten. Nasprotno! - Bistremu ofesu skoro n. nioglo uiti, da se skriva pod razpadajocimi cunjanu propal inteligent. unicen od bogve kako burne pre-
Uklosti.
Zahteval je merico zganja in krcmar ga mu je prinesel brez ugovora, kot da se mu ne bi hotel za-meriti. Pozneje mu je prinesel zopet in potem zopet tako, da se ga je tujec do dobra nabra). In sedaj je postal drzen in nasilen. Zacel je preklinjat. vse svet-nikc in boga in zabavljati na gosposko in preht. go-stom ki so se mu upali ugovarjaH. In ko ga je nekdo
112
pozval, naj molci, ker bo sicer na kratko obracunal z njim, je pograbil v jezi kozarcek in ga vrgel z vso silo proti doticnemu gostu. Ta pa se je hitro umak-nil, da je kozarcek sfrcal mimo njegove glave in ined glasnim zvenketom razbil sipo oknu za njim.
V tem trenutku pa so pograbile nasilnega ne-znanca zelezne roke. Kot bi se zabliskalo, je zletel skozi vrata in oblezal \' cestnem jarku pred gostilno. Spocetka se sploh ni premaknil; vse skupaj je pri-slo tako hitro in nepricakovano. Ko pa se je zave-del, kaj se je pravzaprav zgodilo, je zaskripal z zob-mi, stisnil pest ,in zagrozil: Prokleti kmetavzarji, to mi boste drago placali. . . Se nocoj vam posvetim, da se bodete vecnc spominjali raztrganega beraca. — Vso vas vam zapalim, da vam bo pogorela do tal. Le pocakajte! Boste ze se videli, kdo da sem jaz. Mene, mene, ki seni nekdaj zapovedoval tolikiin in tolikim, mecejo sedaj na cesto! Kdo? Zabiiti, surovi kmetje!
Med tem se je naredila noe. Tujec se je dvignil in odsel s pocasnimi, negotovimi koraki po vasi. Jeza se mu je bila ze nekoliko polegla in odlocil se je, da si poisce prenocisca. Potrkal je pri prvi hisi, kjer pa niso imeli zanj nobenega prostora. Tudi pri drugi hisi so ga odslovili. Isto se mu je zgodilo tudi pri vseh naslednjih. Dospel je ze do zadnje hise na koncu vasi. Se tu povprasam. Ako me se tu ne sprejmejo, izvrsim svojo groznjo ... Vezna vrata so bila zaklenjena. Stopil je se par korakov naprej in potrkal na okno, skozi katero je prihajala dremotna luc. Videl je, da se je nekdo zganil v hisi, slisal trde korake v"vezi in ta hip so zaskripala vrata in s<> otl-prla. Gospodar, ki je mislil, da je kdo domacih ali sosedovih, je vprasal tujca, cesa zeli. Ko je izvedel,
za kaj gre, mu je velel, naj vstopi in rekel: Se ni-kogar nismo odpodili od nase hise, pa tudi vas ne bomo.« Peljal ga je v hiso in mu odkazal prostor za pecjo. Neznanec je gledal srepo v tla in ni izprego-voril besedice. Molce je slekel jopic in ga vrgel na mizo na klop. — Mati, ki je bila s svojiin sinoni — gospodarjem edina v hisi, je dobro slisala, kako je pri tem nekaj zaropotalo. In komaj se je cudni gost izleknil na odkazanem leziscu in zasmrcal, se je pre-vidno priblizala njegovi obleki in jo pregledala. Nato pa je sepnila sinu na uho: Pazi se! Zdi se mi, da je nevaren clovek. — V zepu ima debelo 2elezno krogljo, povezano z jermenik —
Ne bojte se, mati! Tudi jaz sem pripravljen za vsak slucaj . In pokazal je s prstom na sekiro, ki jo je imel vedno pri postelji, odkar ga je neki lopov napadel ponoci. >Onega, ki mi je hotel ukrasti tele iz hleva, sem pregnal z vilami, temu bom pa posvetil s sekiro, ako bi bilo treba. Le zaspite brez skrbik Kljub teniu mati ni mogla zatisniti ocesa. Sin pa je kmalu zaspal in se je zbudil sele, ko je tujec sredi noci nenadoma zlezel izza peci in za5el hoditi po sobi gori in doli in ocividno v pijanosti klicati neko neznano ime. Mati se je vsa tresla, gospodar pa je bil ze prijel za svoje orozje. Toda tujec, ki se je menda navelical svojega nocnega izprehoda, je zopet zlezel nazaj za pec in znova zasmrcal. In v hisi je bilo zopet vse mirno. ,
Tudi zjutraj, ko so vstali, je gost trdovratno molcal, gospodar pa tudi ni silil vanj. Sele ko mu je dohra zenica prinesla zajutrek in hlebcek kmha, se mu je razvezal jezik in nekako ginjen je izpregovo-ril: Vidim, da ste dobri Ijudje. Hvala vam za vse! — Ali mcrda veste, zakaj tam doli pri Loki toliko-
'114
krat gori ? Ker revezem ne dajo prenocisca. Tudi v vasi vasi bi bili imeli nocoj rdecega petilna na stre-hah, ce ine se vi ne bi bili sprejeli pod krov. — Samo vam naj se zahvalijok
Gospodarju niti na misel ni prislo, da bi ga n.i-znanil gosposki. Vecel je bil, da je odsel nevarni flovek, ki se pozneje ni vrnil nikoli vec.
Silvija.
( Jugoslavija , st. 138., 12. jun. 1921.)
Odprla je okno preproste sobice in pogledala v •/.eleno okolico... In videla je, kako stopa tam ob bregu tihe Ljubljanice po ozki pesceni stezici mlad par... Prav pocasi stopata, roko v rcki — iu videli je, da sta vsa srecna . .. Sedaj sta zavila za oglom in iizginila v zelenju ...
Silvija je sedla na stol... Zadnji solncni zarki so se vsipali skozi odprto okno v njeno sobico in po-ljubljali njene srebrnobele lase... Njene trudne oci so se uprle v neko tocko na mie.ici — in tako je se-dela nekaj casa zamisljeno — kakor <la je dusa za trenutek zapustila njeno telo... Naenkrat se je zga-nila, urno vstala in se naslonila na okno .. . Gledala je proti Ljubljanici, onega srecnega para pa ni bilo ve5 videti... In tedaj se je zamislila v davno ininulc case, ko je bila tudi ona tako srecna, ko je tudi ona stopala ob strani moza, ki ga je ljubfla edinega na svetu ... Iri zabolelo jo je srce ob tem spominu — in vroca solza ji je zdrknila po se vedno lepem obrazu. Zivo ji je stopil pred oci on, ki mu je posvetila vse svoje zivljenje, kateremu je ostala zvesta do njego-govega prezgodnjega groba in se dalje... Kolikrat bi se bila lahko poroiiia ... kako so se ji dobrikali, laskali, kako so se trudili za njeno Ijubezen, za njeno
8*
0101000123020000000102000001020223020200020201482348534823530153234853532348235353535348484848235302
116
naklonjenost — vse zaman, njeno ljubece srce je bilo posveceno le enemu in zaprto za vse druge...
Sedla je zopet na stol in ga primaknila tik k oknu. Na mizici poleg nje sta lezali dve lepo vezani spominski knjigi. Odprla je prvo in njen pogled je obtical na dveh posusenih nageljckih... Oh, ti dve nedolzni cvetki sta biili nekoc tako lepo rdeci, kot je gorece ljubilo njeno srce ... Ta nageljcka je nosila v prsni gumbnici takrat, ko je smela biti tako srecna,
tisti nepozabni vecer, ko jo je poljubiil prvikrat.. .
*
Nocna tisina je objela slovensko prestolico ... Iz velike dvorane najvecjega mestnega poslopja so pri-hajali mili glasovi prelepe slovenske pesmilce in se izgubljali v tiho no5... Zunaj je cakala ogromna mnozica, da vidi viisokega gosta in slavljenca do-ticnega dne ...
Onadva pa se nista brigala za mnozico... Pri stranskem izhodu sta odhitela z lahnimi koraki po temni; ulici ... naprej v tiho noc, v blazeno samoto ... Ona ga je ljubila ze davno, tako tiho, tako pozrtvo-valno, ne da bii komu zaupala svojo skrivnost. Tudi on dolgo ni vedel za njo... In sedaj je sla z njim, ki ga je ljubila, in bila je tem srecnejsa, ker je cutila, da jo ljubi tudi on, ker je videla, da ga njena ljube-zen osrecuje... Njeno srce je bilo polno blazene sreoe, ko jo je rahlo priviil k sebi, ko je stopala ob njegovi strani ... Pravil ji je nekaj, izpraseval jo je, ona pa ni vedela, kaj mu odgovarja — samo Cutila jc, da je nepopisno srefcna ...
Naenkrat — sama nista vedela, kako je prislo — je slonela na njegovih prsih in zaf-utila strasten po-Ijub na koprneSih ustnicah... To je bil njegov prvi
117
poljub, prvemu je sledil drugi, tretji .. . Nasli sta se dve dusi, ki sta ustvarjeni ena za drugo. . . Nobena strast, nobeno poaelenje nii motilo njiju tihe, idealne srece. Hotela sta iti naprej — toda korak se jima je zopet ustavil in zdelo se jima je., da se ne moreta lociti...
>Zakaj te imam tako rad? jo je vprasal in jo privil se mocneje na ljubece srce, kakor bii se bal, da jo.izgubi ze sedaj, ko jo je se komaj dobil. ()h 11 e — nikdar je ne izgubi, tisto noc mu je prisegla v srcu vecno zvestobo, ceprav ni izpregovoriila nobeno besede.
Od kedaj me ljubis, Silvija? —
2e davno! Od tistega casa, ko seni te prvic vi-dela! Ko sem spoznala tvojo blago duso, sem zacutila nekaj posebnega zate, cesar sprva sama nisem raz-iunela ... Iz tega se je razvila v mojem srcu mogocna Ijubezen ...
V zvoniku je udariila ura pnlnoci in ju opozorila, da mora iti... Vzdramila sta se in se locila s lihiiii zagotovilom, da si ostaneta zvesta in da ne pozabita tega vecera niikdar ...
*
Poljubila je veli cvetki, ki sta jo tako zivo spo-minjali njega in nekdanje srece in jih zopet vtaknila v knjigo nazaj... Dolgo jih je opazovala z mokrimi ocmi^ kar ni se mogla lociti od njih ... Tedaj pa zacela listati po spominski knjigi, kakor bii se bila neoesa spomnila, in kmalu je nasla stran, ki jo je \ iskala ... 0£i so se ji zasvetiJe, odrekajoc smehljaj ji je sinil po obrazu in zacelu je citati napol glasno besede, ki jih je davno napisal on in ki jih je citulu
118
li.sockrat. .. Pri posameznih odstavkih je globoko vzdihnila... in citala iste besede zopet in zopet.
.. . in podajas se na pot v zivljenje. Na tej dolgi in tezki poti naj Te spremlja angel varuh, siije naj Tii vedno solnce srece, ki jo zasluzis... Toda:
Brez ljubezni srece ni
ne zabi tega zive dni!
In ce kdo na svetu zeli, da si srecna, zelim ti to gotovo jaz. Ne pomisljal bi zrtvovati svojo lastno sreco — da bii bila le srecna Ti, dobra, plemenita dusa . . . Pa sreco je lahko najti, tezko pa je, obdrzati jo .. . Dva mogocna cinitelja sta potrebna, da bo sve-tla in vecna: srce in razum! Ako bi sledila samo uka-zom srca ... potem bi morda prisla v krasen vrt, poln najlepsih cvetlic, nepopiene lepote... Izpod dehte-cega cvetja pa bi prezala nate strupena kaca, cla Te ob prvi priliki pici in unici vso sreco za vedno. .. Ako pa bii slusala samo ukaae mrzlega razuma in nic ne upostevala klicev cutecega srca, se mi zdi, da bi zasla v sobane brez solncne svetlobe in gorkote . .. Hazum naj bo zvezda vodnica Tvojemu srcu! In srecna bos... In v tej sreci se spomni tupatam njega . . . v globokem prepricanju, da Ti on privosci to sreco in naj bi bil on — se tako dalec od nje ... In ce bom slisal o sreci Tvoji, bom molil bogove, naj Ti je ne vzamejo ...
. . . Prisli pa bodo tudi zate dnevi, kot pridejo za vsakega umrljivega — ko bos mislila, da sii nesrecna in zapuscena, oes, da Te nihce ne razume ... Ne ob-upaj. prenasaj tiho in udano svojo bol v prepricanju, da jih je brez stevila bolj nesrecnih in bolj zapusce-niih ... In ce Te zapuste vsi, ce izgubiS vse, duh in spomin na moza, ki Ti je bil pravi prijatelj in §e veJ,
121
Te bo spremljal na Tvojih potih... Ko bos sla ob robu propada, si misli, da Te cuvajo tifite plave oci, ki so Te gledale tolikrat tako dobrohotno . . .
... In kadar Ti bo prav hudo pri srcu, vzemi to knjizico, zatopi se v misliih v tiste case, ko se nisi poznala gorja, ko si bila obozevana in srecna, ne da bi se popolnoma zavedala te srece. .. Morda Te bo zabolelo srce, morda Ti bo solza zdrknila po obrazu — pred oci pa Ti bo stopiJa slika onega, ki Ti je ze-lel samo dobro ... mogoce edini med vsemi ... in ki ga tedaj mogoce ne bo vec med vami... In ce bos cula, da je nehalo biti tisto dobro, mehko srce — pridi, ce Ti bo mogoce, in vrzi cvetko na njegovo go-milo — saj cvetke je ljubil nad vse. — To naj bo slovo dveh sorodnih dus, kii sta se srefali v zivljenju, ki sla ziveli ena za drugo, ki pa sta se slednjic m o r a 1 i lociti.
Zaprla je knjigo in si obrisala solzne ofi. Danes ji je bilo tesno pri srcu ... Najrajsi bi bila plakala na glas in s potoki solza utesila svojo bol ...
Zakaj je morala od mene tako kmalu — ta zlata, plemenita dusa, kakor jih pozna svet tako malo? je vzdihnida izmucena starka in v duhu je preletela se enkrat vso dolgo pot svoje lepe, srecne Ijubezni od onega veselega trenutka. ko ga je videla prvic, pa do onega zalostnega dne, ko Je posula nje-govo gomilo s cvetkami, kakor je nekdaj fcelel sam ... Zgodovina njene ljubezni je bila ena sama, dolga, ne-pretrgana pot srece in veselja... Ljubezen njijn obeh je bila resnicna, ne pred altarjeni od duhovnika blagoslovljena in zapovedana... Rodila se je v nju-nih sorodnili dusah prostovoljno, sama od sebe ...
120
pozrtvovalna ljubezen, ki nicesar ne zahteva in vse daje... Ko ga je spoznala, je bil on ze davno poro-cen in videti je biil zadovoljen in srecen ... Nikdar nisi opazil na njegovem obrazu zalosti ali bolesti — z nekim izvanrednim veseijem in zadovoljstvom so zrle njegove oci v svet, ki se mu je zdel tako nepo-pisno tep ... Leto dni ga j>a ze ljubila, ne da bi bil on opazil, izborno je znala skrivati svoja custva . .. Tudi v njegovem srcu se je vzbudila neka posebna naklonjenost do lepe, mlade deklice ... One odstavke v spominski knjigi je napisal, ko se ni vedel za njeno skrivnost. Ko pa je spoznal, da ga ljubi, jo je vzljubil tudi on, ali ostal je postenjak in ni zlorabljal njenega * mladostnega razpolozenja ... In zato mu je bila Sil-vija hvalezna sele pozneje, ko je bolje spoznala svet — in ljubila ga je tem srcneje ... Od onega nepozab-nega vecera prvih poljubov so hitro minevalii dnevi, meseci in leta... in onadva sta bila srecna, da sta se videla, da sta si stisnila roko in da sta pokramljala par minut.. . Le vcasih je hotel slucaj, da sta bila za tre-nutek sama, nemotena ... in tedaj so govorili poljubi, brez besed ... Ona je sla v svoji pozrtvovalnosti tako dalec, da se je popolnoma odpovedala celemu svetu in njegovim vabljivostim — zivela je za njega, samo za njega, ceprav ni mogla pricakovati od njega ni-cesar... Vedela pa je dobro, da je njegovo srce njeno — le njeno... in to ji je zadostovalo, ta zavest ji je dajala pogum in moc, da ji je bilo vsako delo prijetno in lahko, da so ji minevali dnevii hitro — prehitno v medsebojnem pricakovanju — in da se ji je zdelo zivljenje tako lepo kot njemu ... In tako sta zivela dolgo vrsto let srecno in zadovoljno vedno locena, a vendar vedno zdruzena... Ali ni prosto-voljna, idealna ljubezen lepsa in trajnejsa od one
121
druge? Koliko gorja lahko povzroci ona ... in koliko srecnih ur ti nakloni ta ...
In ko sta bila najsrecnejsa, je 011 nenadoina preminul... Njegove zadnje besede so bile: „Hvala Ti, draga Silvija, /,a Tvojo pozrtvovalno Ijubezen, ki me je toliko let tako osrecevala. .. Ostani srecna v zavesti, da sem bil prav radi Tebe srecen do zad-
njega trenutka... hvala Ti, moja, moja Silvijal ... * * *
V sobi se je polagamo stemnilo. Silvija ni ho-tela prizgati luci. Ze od nekdaj je najrajsi sanjala v tajinstveni poltemi tihih vecerov in mislila nanj, ka-teremu je posvetila vse svoje zivljenje in kateremu je darovala vso svojo mladost.. . Vsaka inalenkost, ki je bila v zvezi z njim, jo je spominjala njene nekdanje srece, ki je bila prevelika. da bi mogla ostati vecna ...
Od zunaj je potegnil topel vetric in prijeten vonj pomladnega cvetja je zacel prihajati v njeno tiho sobico. Zazdelo se ji je. kot da posilja on neme pozdrave iz mrzlega groba... In tedaj se je spom-nila, da je pozabila pogledati se v drugo knjigo. Hi-tro jo je odprla, stopila k oknu in zaceln listati... Ze je nasla stran, ki jo je iskala. Ni ji bilo za to. da fita ob taki razsvetljavi kratke, r lepo mosko pisavo pisane verze, saj jih je ze citala tisockrat, saj jih je ze znala na painet — videti in poliubiti je hotela njegovo sliko in pa cvetke, ki jili je pred davnim, davnim casom utrgala njegova roka ... Tri narcise, lepo posusene in /. zidanim trakom zvezane!
Te narcise nii je dal na kolodvoru na Jeseni-cah ... Takrat se ni vedel, da ga ljubim ... Oh, bil je tako mlad in lep in dober... Dal mi jih je in
'122
me pri tem pogledal tako dobrohotuo... Zazdelo se mi je, da sem ga razumeia v tistem trenutku in tako prijetno mi je postalo pri srcu ... Kako sem se bala za te njegove cvetke. Kako skrbno sem vas cuvala, da se mi ne bi pokvarile in ko sem prisla domov, sem vas vtaknila v svojo najlepso knjigo... Tako seu. vas resila pogina in tako vas imam se danes, ko on ze davno pociva v hladnem grobu. Hvala bogu, da imam vsaj vas! Kadar gledam vas, kadar se pogo-varjam z vami, - mislim, da se pogovarjam z njim . .. Kadar vas poljubljam, se mi zdi, da poljubljam njega in da mi vracate poljube v njegovem imenu... In srecna sem, kolikor pac morem biti srecna - brez
nje_,a... . c, - • V pesku pred hiso so zahrescale stopmje. Srecm
par se je vracal z vecernega izprehoda. S.lvija je se enkrat pogledala za njima, nato pa je zaprla knjigo in okno. Vsa utrujena je legla na divan in kmaiu jo je objel sladek sen ...
KAZALO.
1.	Hudobna hdi ........ . .	8
2.	Erii......................50
3.	Pastirtek in pastirifiiea .	........72
A Mlada ljubezen..........80
5.	Zenska kaprica ... . .......86
6.	Miada atev . / ... ......
7.	rri krifa . ...............94
8.	Sirota.................99
9.	Straii v goztiu........... . .	105
10.	Nfvarni berai...............ltO
11.	Silvija.................115