*t 52. i." i h '•' ' '" »"¦ ¦ '¦¦¦"^..........."¦"........"...........¦¦'" hhoja trikrat na teden, in oienr v torek, Četrtek in sebftto ob 4, uri popoldne tor otanp po poAt projemana ali v Gorici na dom poSiljuna• vse loto ........15 K •/»...........t" » Pooamifino Stnvilko stanejo 10 vin. „S0Ca" ima nasloctnj*' i/rodne prilogo: (M. novem letu „Kailpot po Ooriikeni in GradlStanskem" in ,&«itpot po Ljubljani is kranjskih mestih", dalje dva trat v lotu „fowit nt leloiafo ..parnltoytlB^oJtiitt4 tm". Naročnino nprfjema apravnišitvo v Gosposki ulic; 5tov. T 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A OanrAcek Na naroČila brei doposlanc naroinine se ne onramo Oglasi in poslanice so računiju po lVtit-vrsiah de tiskano I-krut 1« v, 2-ktat 14 v, 3-krat it v vsaka vrsta. V takrat po dogodbi. Vccjo črke' p8oSa« in »Primorec« so prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in toh-lo tobakarnali: Schwarz v Šolski ul„ Jollersitz v Nunski nI., Ter. Leban na tekalisSu Jos Verdi, Poter Krobulj v Kapucinski ulioi, I. Bajt v po-kopidižCni. ulici, I. Alatiussi v ulici Formica, L Uovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarai Lavxen5ič na trgu dolla Casonna. Talftfon It. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršcek (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Prvi maj ni k. Prvi majnik -- delavski praznik! Mogočne delavske čete bodo koraku!© jutri, na dan prvega raajnika, po cestah in ulicah večjih in manjših mest. Slišali se bodo govori o proletarijatu iu prirejale se bodo delavske veselice v proslavo delavskega praznika. Tudi v miših deželah bo obhajalo delavstvo rnajuikov praznik. V ospredje nam stopata mesti: T r s t in (1 o r i c a. Kakšna razlika v vsakem pogledu, zlasti pa v zrelosti slovenskega delavstva 1 Precej časa je stalo v Trstu v vrstah mednarodne socijalne demokracije, slednjič pa se je odtrgalo od nje tgr si vstvarilo samostojno lepo organizacijo, ki se imenuje „N a rod na delavska organizacija". Kruto izkoriščanje delavcev, zapeljevanje v nesrečo, poleni pa zapostavljanje sioveuskega življa na vsej črli, vse to in Se drugo je odcepilo slovenske vrste ter jih združilo v posebno, lastno organizacijo. Veselje je opazovati, kako se ta organizacija razvija, ker je pač slovenska organizacija, ker je organizacija našega, delavca, po njega željah iu volji ustrojena, prilagodena njegovemu žitju in bitju. „Narodna delavska organizacija" v Trstu proslavi prvi dan majnika na lep načiu, da bo pravi delavski praznik. Dopoludne bo slavnostni shod v nNarodueai domu14, popoludne pa pri Sv. Ivanu velika ljudska veselica. Ni dvoma, da bo to lep delavski praznik. Tudi pri nas v Gorici se pripravlja delavstvo, to jd sccialnodemokratično, na proslavo prvega majnika. Po zidovih goriškega mesta so nabiti lepaki, laški in slovenski, ki vabijo ua praznik prvega majnika. Laški lepaki so veliki in močno rdeči, slovenski najmanj za polovico manjši iu bledejži. Tako so pokazali že na zunaj, kdo da gospodari v socialni demokraciji v Gorici. Vsa prireditev bo imela zopet tako laško obiležje, kakor nivaduo vsako leto. No, govoril bo slovenski govor najnovejši gtciulucdemokratičui organizator. Čudne reči razlaga | o shodih. V Solkanu je brije rekel, da kdor ima več kot potrebuje zase. \i v a d e drugim. On pa ima polne žepe denarja', več nego potrebuje zase — ker se mu je napravilo ime in ga obdalo z niuibu-som, kar je neslo in Se nese. Stopil je sedaj, ko je podkovan, na čudna pota in v Padgori je razlagal v nedeljo, da Stofenci nismo narod. Slovenci nismo u ar od — le tako nekako skrpucalo, tak utis so dale njegove besede navzočim poslušalcem. K a j takega govoriti v Podgori, v oni eksponirani Podgori, glede katere je pred leti on sam razlagal, k a k o t r e b a p a z i t i i n d e 1 a t i, d a se jo reši tako, da se ne bodo mogle nikdar izpolniti vroče laške želje, da bi postala Podgora laško gnezdo. V kraju, kjer treba gojiti slovensko narodno zavest, tam nastopa organizator" proti slovenski narodnosti in pomaga Lahom. Tak človek ui več Slovenec! Kdor tako dela, temu je slovenska narodnost deveta briga ; tak je človek, kateremu je vse-jeduo, ali govori ta ali oni jezik; tak ne pripada nobeni narodnosti, v sedanjih odno-šajih med nami pa koristi le našim narodnim nasprotnikom. Če bo jutri govoril kaj o narodnosti, brez dvoma ponovi svojo podgorsko izpoved. Žalosten tak prvi majnik! Socialna demokracija v Gorici ima za sabo precejšen kos neprelepe zgodovine; pokalo je v tej „demokraciji", sleparilo, zavajalo se je delavce na kriva pota, samo nič dobrega in pametnega se ni zgodilo. Spomnijo naj se Bsodrugi'', kaj vse je pisal pred leti „11 Šole", kako grdo je razkrinkal četo, ki je zapovedovala soc. demokratom. Pa, kar je bilo, je bilo! Dandanašnji kaže soc. demokracija v Gorici tudi le malo življenja. Treba je pač nove, krepke organizacije. Lahi naj imajo svojo, Slovenci pa svojo. Skupaj ne gre, to so nam spričala jasno zadnja leta. Tudi pri nas stojijo lažki soc. demokratje više nad slovenskimi; tudi pri nas so slednji le potrebni privesek, da se pokaže število. Za bratstvo in enakost pa ne delajo taki govori, kakoršeu je bil «;.)-vor dr. Turne v Podgori. Tak le podkrepljuje Lahe v poniževanju Slovencev. In slovenski delavec naj bo Se naprej poniževan V! Ne! »Sočo« slikajo nekateri celo za proti-delavoki list, dasi ve vsak pameten človek, da to ni res, da bi bili mi proti delavcem. Ravno nasprotno. Mi želimo delavstvu dobre, pametne, zdrave organizacije, da bodo njihovi interesi vsestransko kar najboljše zastopani. Tako delo vidimo v „Narodui delavski organizaciji", ki združuje s strogo delavsko organizacijo tudi na-roduost, katero pa je treba položiti v kot v soc. demokraciji, pa le našim slovenskim delavcem T- Luhi se svobodno nacionalno šopirijo v njej. Zato svetujemo nagemu delavstvu, naj no posluša krivih prerokov, ki nimajo v resnici nobenega srca za delavstvo, marveč naj se pridružijo vrstam „Narodne delavske organizacije." Želimo, da napoči prvi majnik tako organiziranemu slovenskemu delavstvu na Goriškem ; čim prej, tem bolje! X + Y. Veliki javni shod v Brjah. O tem shodu smo podali zadnjič kratko poročilo. Obširneje poročamo tu iz peresa ude-iežnika shoda. Na belo nedeljo 20. t. m. se je vršil v Brjah veliki javni shod na dvorišču g. Ignaca Pečenka. Iz vsake hiše brsjske so prišli ljudje, iz nekaterih kar cele družine, da so se shoda vdeležile. Prišlo pa je obilo naših prijateljev Ri-hemberčanov z zastavo na shod. Prišli so Polji-i in Preserci, celo iz tujih občin: Vel. Žabelj, Svinegsi, Sela itd. so nas počastili. Pilo je pri shodu, ki je trajal skoro tri ure — od 4. skoro do 7., nad 400 ljudi, ki so stoje vstrajali. Vdeležilo se je shoda tudi mnogo oseb ženskega spola. Pričujoči so bili pa tudi nekoji klerikalci, ki so se mirno vedli, razun nekega Drejčeta, ki je pa le po tihem parkrat siknil. Shod so počastili gg. poslanca Andrej Gabršcek in Josip Št reke l j, p?-g. dr. K. Podgornik in še drugi veljaki in gospodje o.l daleč. Otvoril je shod g. Andrej Gabršcek in kot predsednik shoda je prav lepo nagovoril ia pozdravil vse navzoče domačin, posestnik Anton Pečenko. Gospod Gabršcek je v svojem lepem govo.a popisal, kako sta kimala v deželnem odboru naša zastopnika, kako so v zboru vpogibali naši tilnik pred Pajerjem na komando Gregorčiča. Greh naših poslancev je tudi novi volilni red; kako vse drugače bi bila vlada pritisnila na Lahe, ako bi bili imeli naši zastopniki le količkaj možatosti in krvi v sebi (Glej Moravsko I) Položaj se pa mora zboljšati v korist tlačenemu Slovencu v deželi; zato daje on garancije. Ako se pa tudi sedanji poslanci pokažejo nezmožne in nevredne, pomerite ž njimi, kakor ste letos z Gregorčičevo kliko! Govoril je še mnogo, pa vsem iz srca. Nato nastopi gosp. dr. Podgornik, ki v svojem temljitem govoru pojasnjuje naše cerkveno prašanje. Kakor znano, je bilo sklenjeno zidati v Rihembergu novo cerkev in že so naložili za letos 30G0 K doklade. Pritožba je pomagala, da se je ta doklada ovrgla. Ovreči se bo dala tudi za naprej vsaka nova doklada, če bomo edini. Cerkev v Rihembergu je prav močna in trdna, kakor so to druge boljše po deželi. Govornik in zidarski mojster sta pa prepričana, da so leseni stebri pod obok kot podpora postavljeni le nerodno slepilo za nevedne ljudi. To naj se takoj odstrani iz cerkve, cerkev prebarva, kaka razpoka v ometu še izza potresa naj se zamaže, pa je to čedna in lična hiša božja. Sicer pa je tudi denar zbran, če se hoče cerkev podaljšati, čemur nikdo ne nasprotuje. Bere tudi gosp. Štrancarja dopis v nGorici" in pojasni njegovo drzno in nedosežno farbanje glede žup-nišča. Slednjič je bila sprejeta glede cerkvenega prašanja enoglasno resolucija, ki se jo predloži zadevnim oblastem. Mnogi domačini so posegli v debato in se izrekali proti vsakim novim cerkvenim dokladam za cerkev v Rihembergu. Izreklo se je tudi na shodu onim starešinam iz Brjij, ki so za to novo cerkveno breme, popolno nezaupanje in preklic. Vse ljudstvo je proti tem starešinom. Dalje je bilo govora o ustanovitvi lastne županije za Brje in o popravi katastra zlasti Dvajset let pozneje. Nadaljevanj« — „Treh mušketirjev". == Francoski spisal : = ALEXANDRS DUMAS. — (Dalje.) XVII. Saint-Enstaški berač. D' Artagnan je dobro preračunal in premislil, ko se ni odpravil takoj v Palais-Roval; dal je Commm-gesu časa, da je nrišel pred njim tja ter lahko poročal kardinalu o velikih uslugah, ki sta jih on, d' Artagnan, tn njegov prijatelj Porthos to jutro izkazala kraljičini stranki. In res sta bila oba od Mazarina proljubeznivo sprejeta: hvalil ju je na vso moč ter jima izjavil, da imata oba že čez polovico poti, ki si jo želita, za seboj, to se pravi, d' Artagnan na poti do stotnika, Porthos na poti do barona. D'Artagnan bi imel rajSi tion-if nego vse te po-klone, zakaj vedel je, da Mazarin lahko obljubi, pa zelo težko stori: cenil je torej kardinalove obljube nekako tako kakor trhlo jed ; toda delal se je vseeno zelo zadovoljnega pred Porthosom, ker mu ni hotel vzeti poguma. Počim sto bila prijatelja pri kardinalu, je poslala kraljica ponj/ Kardinal je mislil, da So podvoji vnemo svojih dveh brantteljev, če jima da priliko, da so jima kraljica sama zahvali; namigne jima torej, naj gresta za njim. D' Artagnan in Porthos mu pokažeta svojo prašne in raztrgano obleko, toda kardinal zmaja % glavo. — Ta obleka, pravi, jo boljša n,'<*o obleka skoro vseh dvornikov, kar jih najdeta pri kraljici, zakaj vajin.'. ob!e':a je bojna obleka. \V Artagnan in Porthos odideta z njim. Dvor Ane Avstrijske je bil Številno obiskan in živahno-vesel, zakaj zmagi nad Španci je sledila povrhu Se nova zmaga nad ljudstvom. Broussela so odvedli brez upora iz Pariza, in sedaj je moral biti že v Saint-Germainski ječi; in Blancmčnila, ki je bii are-'"an istočasno z Brousselom, toda brez hrupa in brez . >V-e težaT9, so vtaknili v Vincenneski grad. Comminges je bil pri kraljici, ki ga je izpraše-vala " podrobnostih njegove ekspedicije; vsi so posluša njegovo povest, ko je zapazil med vrati za hrbtom kardinalovira, ki je ravnokar vstopil, d' Arta-gnana h ''^r-iiosa. — A'-, glejte, milostljiva gospa, pravi Gommin-ger ter steče d'Artagnanu naproti, tu je nekdo, ki vam lahko pove to bolje nego jaz, zakaj on je moj rešitelj. Ko bi ne bilo njega, bi jaz gotovo tičal sedaj kje v mrežah pri Saint-Oloudu; zakaj nameravali so me vreči naravnost v reko. Govorite, d'Artagnan, govorite ! Odkar je bil d'Artagnan poročnik pri mušketirjih, je bil morda že stokrat v isti sobi kakor kraljica, a Se nikdar ni govorila ta z njim. — No, gospod, pravi Ana Avstrijska, sedaj, ko ste mi izkazali tako uslugo, pa molčite? — Milostljiva gospa, odgovori d' Artagnan, ničesar vam nimam povedati, samo to, da je moje življenje vam posvečeno in da bom najsrečnejši onega dne, ko ga zgubim za vas. — Vem, vem to že zdavnaj, gospod, odvrne kraljica. In zato sem vesela, da se vam smem tu javno zahvaliti. — Dovolite mi, milostljiva gospa, pravi d'Artagnan, da odstopim nekaj te hvale svojemu prijatelju, nekdanjemu trevillskemu mušketirju, kakršen sem bil tudi jaz, (naglašal je te besede), in kateri je delal čudeže, pristavi še d' Artagnan. — Kako se imenuje gospod? vpraša kraljica. — Pri mušketirjih, odvrne d' Artagnan, se je imenoval Porthos, (kraljica je vstrepetala pri tem imenu), toda njegovo pravi ime je vitez Vallon. — De Pierrefonds de Bracieux, pristavi Porthos. — Preveč je teh imen, da bi se spominjala vseh, in spominjati se hočem samo prvega, pravi kraljica ljubeznivo. Porthos se prikloni. D'Artagnan stopi par koral; «• nazaj. V tem trenutku se je naznani* ^ udjutorjev prihod. Klic začudenja je zadonel v kraljovi skupščini. ¦ Dasi je koadjutor zjutraj še imel pridigo, je bilo ven-jdar znano, da so nagiba k Froiidi; in če je Mazarin prosil nadškofa pariškega, naj da svojemu nečaku pridigati, je imel pri tem očitno namen, zadati Betzu udarec po italijanski šegi, kar ga je vselej tako silno veselilo. proti občini Kamnje; o slabih poteh in na-pajališčih, o regulaciji Vipave, ki osobito pod Brjami mnogo Škode dela. Pojasnila od strani gg. poslancev so vse zadovoljila. Kot tretji govornik nastopi poslanec g. J. Št rekel j ter govori o brezobrestnih posojilih, o pomenu in dobroti domačih trt, o povzdigi sadjein živinoreje. Vsem je ugajal pomenljiv in lep govor g, Štreklja. Udeležili so se debat9 še mnogi, tako je M a k o v e c govoril o užitnini na pivo in vino, Jos. B e-sednjak o dacu prostem žganju tropin. Nekdo drugi o hipotečnem zavodu, Janko Vodopivec iz Žamenj o potrebi zavarovanja proti toči in uimam, Možina o načrtih za napajališča in poti itd. Nato predsednik v lepih besedah vsem se zahvaljujoč zaključi shod, ki je bil res vrlo lep, poučen in zanimiv. Vsi zadovoljni smo se potem zbrali v Besednjakovi gostilni, kjer je bilo slišati še mnogo lepih govorov ter petje domačih pevk in pevcev. Bil je lep dan in lep večer. Gospodje poslanci, le tako med ljudstvo in za ljudstvo, in ljudstvo bo VaSe! DOPISI. Iz tolminskega okraja. PodllllC. — Stvarni dopisnik iz Pod-melca v „Prim. Listu" od 23. aprila št. 17. ima zelo zarujaveio orožje. Rad bi sicer vzel nekaj na muho in zadel v živo, a žbog slabe priprave mu je izpodletelc, ter zadel je v krivo firmo. Blato, katero je hotel brluzgniti na me, zadelo je njega samega. Zaganja se, ,kot strupena osa v sladek sad v mojo osebo na tako podel način, da mu ni najti primere. Pečeta ga podmeiška in knežka čitalnica, katere slednje sem jaz ustanovitelj. Ker ti dve društvi nočete brezpogojno slediti njegovemu, ne baš srečno obrisanemu načrtu, udarimo, mogoče se bode vendar kaj prijelo, ono osebo, katero veže celo stanovska dolžnost, da jih podpira in deluje v njih po svojih močeh. Gospodje! zak8j ste pognali farni voz že v 'tek tir, da ga ni mogoče več krmiti? Če zdrči ta tja pa sem iz tira, je H to moja krivda? Gospod župnik se bode še spominjal na najin pogovor dne 7. januvarija t. 1. in na pogovor z mojo soprogo štiri dni poprej, da je zahteval, naj po mogočnosti odpravim napredne časopise iz obeh čitalnic ter delujem v pomiritev razburjenih tarnih duhov. Kaj ne, da je to lahko zahtevati? Drugače pa je storiti' Gosp. župnik se bode zopet spominja], kako sva oba obsojala posamezne članke naprednih kot klerikalnih časopisov. Moja vest, čast in stan mi torej ne pripušča, da bi podpiral laž, kajti ona ima kratke noge. Kaj torej storiti? — Kratek odgovor: oboji časopisi in če je mogoče še več, naj bodo v obeh društvih in čitatelji naj potem sodijo ter bistrijo i?i pojme. Mizarski vajenec, kateri se bodo učil delati samo mize in ne tudi druge oprave, bode slab mojster. — Dopisnik bi tudi moral vedeti, da je moja zasluga, da je v knežki čitalnici poleg »Slov. naroda" tudi »Slovenec". Slav. javnost naj po označenem sod!, sem li smel drugače postopati v ohranitev ljubega miru, katerega smo vsi želeli. Da ne stavite nobenih zaprek napredku našim čitalnicam, je dokazal že gosp. Jermol iz Bakovca. Zato molčim o tem. Da bode pa javnost še bolje umela, kdo je pravi zdražbar, bodi povedano še, da sem 8. marca t. 1. vrgel lepi krščanski pozdrav: »Hvaljen bodi Jezus Kristus6 iz šole in da čez tri leta vržem samo še gosp. župnika in j ko bom pod šol. streho sam svoj gospod, se bode blestel na lavorikah moje slave mesto prvega pozdrava, pozdrav: »Hvaljen bodi Andrej Gabršček". Res, pes ni in ni bil nič večji od navadnega psa! Dd! dal Matiček — lagati se ne sme! Na vso nadaljno imponujočo prozo in še bolj duhovito poezijo vrlo nadarjenega člankarja „Prim. Lista" na tem mestu ne odgovarjam. Imenujem* ga le javnega obreko-vala* in podlega lažnika, dokler ne pritisne svojega imena izza kulis uredniškega pulta pod omenjeni članek. F. Jelinčič. Iz ajdouskega okraja. Iz Gabrija pri Ajdovščini. — Dne 3. maja t. j. prihodnjo nedeljo, priredi bralno in pevsko društvo v Gabrijah veliko veselico na prostem po .sledečem vsporedu: t. V boj (godba). 2. Veseli pastir (poje mešan zbor). 3. Naprej (godba). 4. Ti osrečiti jo hoti (poje moški zbor), o. Mladi vojaki (godba). 6. Kmet pred fotografom (burka). 7. Lepa naša domovina (godba). 8. Svarilo (poje moški zbor). 9. Koroški drvarji (godba). 10. Krčmar pri zvitem rogu (burka). Po končanem vsporedu ples. Vstopnina k veselici 50 v, sedeži 30 v, plesni komad 20 vinarjev. Pričetek veselice točno ob 3. uri popoldne. Vspored je tako sestavljen, da bode dajal veliko veselja in smeha, zato naj ta dan nihče ne ostane doma, ampak vsi k veselici. Za par novčičev boste preživeli .-Mko veselega časa. Okoličani torej vsi, potrudite se do Gabrija in videli bot-te, kako bode odgovarjala krepka, prvaška stkolska godba; da star ia mlad, plesal bode rad. V soboto na koncert f.Pevskega in glasbenega društva"! Z Ohrida. V soboto 2. maja koncert ..Pevskega in tilasl). društva" v Gorici. Pri koncertu Pevskega in glasbenega med drugim X. šopek srbskih narodnih pesni macedonskem narečju nekoliko težje razumljivo, Biljana platno beleše na OhridsMte ladni izvori Mi pomioaha vinari, Ivinari Belogradjani. „ Vinari, more, Belogradjani, krotko terajte karvanot, da ne mi platno zgazite, ot mi je platno darovsko". Biljano, momo ubaval Ako ti platno zgazime, so vino če go platime, Vinari, more,. Belogradjani, ne vi go sakam vinovo, tok vi go sakam ludono, što napred tera karvanot, što nosi fesot nad oko, Dirjanju gleda pod oko. Do tri mi puški puknale, do tri junaci, lele tugo, padnale, do tri mi majke, lele tugo, pJakale. Dinka dvori mete, drobni solzi roni, Dinka popova, ikonomova, of! Dinka dvori mete, tanki prsti krši, Dinka popova, ikonomova, of! Pušči me, pušči me, majko le miia, do na dvor, da vidim. Mi vrvi, majko le mila, no ludo i mlado. Za nego, za nego, mila majko of, ja sakam. Niknalo, niknalo, cvete šareno vo momino — to pendžerče. Denje go, denje go moroa vardele, Noče go, noče go bečar kradefie. De gidi, de gidi, bečar bodala 1 ne znaješ, ne znaješ Fante da ljubift, sam 2naješ, sam znaješ, cvefte da kradel. društva v soboto dne 2. maja t. 1. se bo pelo z Ohrida. Ker j<* originalno besedilo v srbskem-prinašamo izvirnik in poleg prevod na slovenski: | Biljana je belila platno • na ohridskih hladnih studencih. j Prišli so mimo vinski trgovci, ! vinski trgovci Belograjci. j „Vi trgovci vinski, Belograjci, j Počasi poganjajte karavano. • da mi platna ne poteptate, j ker mi je platno podarjeno". i Bi»jana, lepa deklica! 1 Ako ti platno poteptamo, j z vinom ti ga plačamo. ,• . i Vi trgovci vinski, Belograjci, ! i ne vprašam po vinu, | ampak vprašam po golobradcu, I ki naprej poganja karavano, j ki nosi fes na oči, Biljano gleda izpod čela, j Tri puške so počile. j Trije junaci, oj žalost, padli, | Tri matere so, oj žalost, plakale. Dinka hišo pometa, drobne solze toči, Dinka popova, ikonomova (višjega duhov.), of! Dinka hišo pometa, tauke prste vije, Dinka popova, ikonomova, of! Pusti me, pusti me, mati mila, v vas, da vidim, Bega me, mati mila, mladenič mlad. Po njem, po njem, mila mati, povprašujem. Pognalo, pognalo je pisano cvetje na dekličinem oknu. Po dnevu, po dnevu ga dekle čuvalo, Ponoči, ponoči ga je fant pokradel, Pojdi, pojdi fant neumni! ne znal, ne znaš Fante ljubiti, samo znal, samo znaš cvetje krasti. Domače vesti Konoirt psiskigi in giitlmigi druitva pri- hodujo soboto obeta po svojem sporedu, da nam poda izreden glasbeni užitek. Točke sporeda so skrbno izbrane in pevski zbor se je vedno trudil, da bo izvajanje krasnih skladeb na višku umetniških zahtev, Poleg veličastnega Dvorakovega „T e - d e u m aH bo zvenela hrvatska pesem „Na Ozlju gradu", ki pobuja spomine na hrvatskega narodnega junaka Zrinskega. Znamenita moderna skladba Mladega slovenskega skladatelja Lajovica nam predočuje bolest, ki kuje in kluje v notrini človeške duše. Prav posebno zanimiva točka sporeda pa je otožna macedonska narodna pesem, krasno harmonizirana. Prvikrat bomo v Gorici slišali pesem v čudovito mehkem macedonskem jeziku, v katerem sta slovanska bla-govestnika prinesla pred tisoč leti krščanske ideje našim slovenskim prednikom. Narodna pesem slovanskega naroda, ki je največ trpel po udarcih nesrečne usode, in še sedaj ječi pod britkim jarmom! Že ta točka v sporedu sobotnega koncerta zasluži največje zanimanje! Naše pevsko društvo je s tem sporedom zopet pokazalo, da ume svojo vzvišeno nalogo. Njegov zbor goji pod mojster-skim vodstvom zborovodje gosp. M i c h 1 - a umetno ic narodno pesem vseh slovanskih rodov in ker daje na leto dvt» koncerta, pomladnega in jesenskega, nudi nam vsaki nastop društva že polovico njegovih prizadevanj tistega leta, ki imajo namen povzdiguiti poslušalce iz počenjanja vsakdanjega življenja v idealne višine umetnosti. Ako se Slovenci na Goriškem hočemo povzdigniti kot kulturen narod nad zahteve Vsakdanjosti, nad navadnosti kmetijskega, obrtniškega, trgovskega in uradniškega dela in se hočemo uvrstiti med višje stremeče narode, tedaj moremo to doseči le, ako gojimo višje stoječe duševno življenje, ki ga nam nudita umetnost in znanstvo. Ako ne gojimo ne umetnosti ne zuanstva, potem smo to, kar smo bili pred stoletji. Kakor stojijo stvari danes, bi nam bilo kaj težko, stopiti v tekmo znanstveno delujočih narodov. Ali umetnost pa moremo gojiti in v svesti smo si, da v nas cveteta leposlovje in petje tako, kakor pri nobedem narodu v enakih razmerah. Ilavno temu se imamo močno zahvaliti za narodni preporod, ki se je zvršil v zadnjih desetletjih. Zlasti pelje ja pri tem bistveno pripomoglo in zatorej stoji visoko v čislih v vseh slojih našega naroda. Slovenska in slovanska pesem, umetna in narodna, ako se lepo proizvaja v polno donečih besedah naše ali katerekoli druge nam sorodne govr<:ce,je vsikdar pobu- j dila in navduševala in privabila poslušalcev I iz vseh plasti. j Mogočni zbor našega pevskegsj društva si je pa tudi v svesti si svoje naloge vselej ' tako skrbno izbral spored svojih proizvajanj j in se zanj a tako vestno pripravljal, da je še vselej zadovoljil občinstvo iu mu nudil pričakovani umetniški užitek. Prepričali smo se, da je tudi za koncert, ki se bo vršil prihodnjo soboto, izbrani spored tak, da zadovolji imenitno vse, ki počastijo ta večer slovansko glasbo in počastijo ob enem pevski zbor, ki žrtvuje obilo časa in truda, da nas povzdigne nad vsakdanjosti življenja v višine uuietni-niškega uživanja. Oni, ki so poslušali zadnjo zborovo vajo, trdijo, da bo koncert prihodnje sobote eden najlepših, ki so se doslej izvajali v Gorici, in pričakuje se torej, da se odzove naše občinstvo iz mesta in dežele mnogoštevilno vabilu na koncert v slavo slovanske glasbe, sebi v »ižttek in našemu društvu v oporo in priznanje. Vojvoda Cumberland odpotuje jutri iz Gorice v Milan. Izrekel se je jako pohvalno o lepem sprejemu in postrežbi v hotelu „Sadbahna. Ogledal si je mesto in našo okolico, katera mu je izredno ugajala. Katoliška telovadbi v »Gsntralu". - Gimnazijski suplent dr. Capuder naganja sreduje-Šolske dijake k telovadbi v »Central". Telovadba v ošfariji, na katoliški podlagi! Vabi jih dr. Dermsstia. naganja suplent dr. Capuder. Tega človeka sicer ni videti nikjeri v Gorici, ali pri skritih klerikalnih intrigah, pri klerikalni gonji dijakov, pri tistem tajnem Škodljivem klerikalnem gibanju je pa povsodi zraven. Temu možu smo veliko preveč prizanašali. Zato postaja skrajno predrzen. Posvetiti mu bo treba drugače. Takih ljudij ne bomo trpeli n.* goriškem gimnazija! Spnmemba v občinskem isliinam ndu za So- riltom, — Povedali smo, da m m spremenila določila §g 29,, 83., 35. und 37. občinskega volilnega reda. Zakon je dobil, kakor znano, najvišje potrjenje. § 20. ima sedaj nastopno besedilo: „Ako bi bil kdo izvoljen, ki nima pravice biti voljen, ali, ako bi se kdo posluSU zakonitega izgovora in bi izvolitve ne vsprejel, ima biti starešina, oziroma namestnik -tare* Šiue oni, ki je dobil v dotičnem volilnem razredu za starešinami oziroma namestniki največ glasov. Isto velja tudi za slučaj, ako bi se izvoljenec brez zakonitega razloga branil vsprejeti izvolitev, aH sploh, ako ne bi prihajal k sejam, sklicanim v svrho izvolitve županstvr-, ali ako bi so odstranil, predno se zaključi \olitev, ne da bi zadostno opravičil svoje odsotnosti ali svoje odstranitve (g 33); razun tega se naloži dotičnemu globa v smislu L 19. občinskega reda. § 33. se sedaj glasi: Osem dni po dovršeni volit vi skliče Župan ali oui, ki ga nadomešča pri občinski upravi, k seji potom juvnega razglasa in posebnega povabila vse člene novoizvoljenega starešinstva v svrho, da izvolijo županstvo. V slučaju, da bi prva seja ne bila sklepčna (j; 37.) ter bi se volitev županstva vsled tega ne mogla vršiti ali dovršiti, skliče žapan ali oni, ki ga nadomešča, držeč se višenavedenih določil, tekom 14 dni po prvi seji drugo sejo, opozarjajo izrecno na § 29. občinskega volilnega reda. Členi občinskega zastopa, ki se no vdeleže sej za izvolitev županstva aH se odstranijo, predno se zaključi volitev, ne da bi z zadostnimi razlogi opravičili svoje odsotnosti ali svoje odstranitve, zapadejo globi do 100 K. Prisojati globe in odločiti glede izgube mandata (S 2i|.), pristojna je okrajna politična oblast; proti odločbi slednje jo dopuščen utok, ki se mora vložiti tekom 8 dui pri na-mestništvu, katero odloči v obeh slučajih; proti namestništveni odločbi ni prhava. V slučaju, da bi bilo tudi tretje sklicanje seje, h kateri se povabijo v smislu $j 29. namestniki, brezvspešno, razpusti namestništvo novi izvoljeni občinski zastop in naroči, da se imajo vršiti tekom 14 dni nove volitve na podlagi zadnjih volilnih imenikov, kateri se ne razglase v drugič iu proti katerim ni utoka. S 35. določa: Najstarejši i/.med členov občinskega zastopa, ki so prišli k seji, vodi volitev, privzemši še dva druga člena občinskega zastopa. S 37. se sedaj glasi: Da je volitev veljavna, morajo biti navzoče nnjtnanje tri četrtine vseh členov občinskega zastopa in izvoljeni mora dobiti sadpolovično večino glasov navzočih. Pri izračunani - reh četrtin je gledati na tole: S tremi muoženo število členov občinskega zastopa se tleli s štirimi in ako se pokaže ostanek, smatrati se ima ta ulomek kakor celo število, katero popolni zakonito število treh četrtin. Volitev se more vršiti usttneno ali /. glasovnicami, kakor starešinstvo to sklene. V prvem slučaju se je ravnati po določilih j| 26., v drugem se preči tajo in vpišejo v glasovnik imena, zapisana na pobranih glasovnicah. Klerikalni difjakl na Presirjib v rihemherški občini so se pokazali v pravi luči. Na kratko je bilo že omenjeno, da so napadli v Vidmar-jevi gostilni na Preserjih napredujake. Na to pa se je vsula po farovških listih cela kopa lažij. Po stari navadi hočejo klerikalci naslikati nnprednjake za izzivalce in divjake, dočim so klerikalci sami izzivalci in divjaki. Ležejo klerikalci celo, da so prišli napred-njaki nalašč v Preserje, da pretepejo klerikalce. Kaka grda laž. Klerikalcev je bilo tam kakih 50, napredujakov pa 10. In ti da bi bili prišli z namenom, pretepati toliko klerikalcev ! V „Prismojencu" lažejo tudi, da so aretirali orožniki dva Lukcova in dva Cebro-nova. Aretirali so samo po enega. Eden napred njak je bil udarjen s polenom, enemu so ujeli nogo v vrata. Sploh prave divjake so se pokazali klerikalci. O tem se bo še govorilo. Potem bosta videla nPri8mojenec" in „GoricB," kateri so barabe in kateri niso. Drcitie SlaiCI! ? PrllirlV (oddelek Gorica) bo imelo v nedeljo 3. maja svoj letni redni občni zbor. Predavanje o Trubarju sinoči je bilo privabilo nad 100 oseb v dvorano evaogeljskega žnpnišča. Predavanje ni bilo tako, kakor smo se ga nadejali. Govor je bil mestoma lep, aH pričakovali smo nekoliko več Trubarja in manj drugih refleksov. Vse drugo izven predavanja je bilo neumestno. Razpis natečaja. - Razpisuje se natečaj za meato „opravnika za pobiranje deželne davščine na pivo" v sodnih okrajih tolminskem, cerkljanskem in kanalskem sadežem pri Sv. Luciji. Prosilci za to mesto morajo dokazati, da posedujejo vse kvalifikacije potrebne za izvrševanje opravil, določenih aa opravnika. Pravilno opremljene prošnje se imajo predložiti deželnemu odboru do 10, maja 1.1. Nadrobna pojasnila glede službe in službenih prejemkov kakor tudi glede vseh drugih podrobnosti se podajajo pri uradih deželnega odbora. Deželni odbor. O ti|nosi) Iz uredDlJtii nSoSe" p«piMfe8uj«r „GoricaB, daje namreč naše uredništvo izdalo dr. Pavlici, da je bil anapad" na dr. Pavlico t v nSoCiu lani izvržen vsled informacije gosp. poslanca Štreklja. Vse zlagano. Dr. Pavlica nima nobenega takega pisma v Fekab. -=, Sploh pt ne vemo, čemu ne da dr. Pavlica sedaj miru, ko je dobil zadoščenje? Ktr ne miruje, bomo morali objaviti celo zgodovino tiskovne pravde dr. Pavlice proti „SoLia. Ne bo posebno ugodno zanj. — Naravnost beda-§ta je zahteva, da naj poslanec g. Štrekeij preklice „informacije°. Gosp. poslanec nima ničesar preklicati —- naj prekliče rajši dr. Pavlica vse tiste skrajne, peklensko in-famoe napade in žalitve g. poslanca v „l'rim. listu*, katerega vrhni urednik je on. To bo umestneje. Zaletavanje ^Gorice* v g. poslanca ue dela dr. Pavlici nobene časti. Za ntutilji i fiortiktn osrčja« ummm je imenovan mons. Fr. Castelliz, vodja deškega semenišča in prof. verouka na uittelji-šču v Gorici. Ta navadni katehet bo sedaj amuštral" semeuiške profesorje in setneuiščnike. Castelliz je zagrizen Lah. Zato je vsekakor čudno, da ga postavi sj o venski nadškof na tako mesto, katero je poprej zavzemal slovenski duhovnik, doktor teologije. — Kaj pravijo k temu z a-postavljeni slov. duhovniki 't Flliikl Sekliilil pilil se zahvaljuje p. n občinstvu, društvom in mladeničem, ki so nas preteklo leto poselili ?. naročili. Priporočamo se tudi v nadatjno naklonjenost p. n. občinstva, druMev in mladeničev, ki prirejajo javne plese, plesne zabave, veselice itd. Pri današnji konkurenci se bode p. u. občiustvo in društva z uarodn«ga stališča gotovo raje ozirali na naše godbeno društvo kakor na druge neslovenske. -»- Priporoča se Prvaka sokolska godba, -— Ivan Peršič, načelnik. BiCiktlj 1$ ttkrilll neznan tat vrat n ju 1 r. Petriču v hotelu „pri pošti" v Gorici. Hicikelj je vreden 240 K. UstRfca. - V V: Prihodnjič. OobrO domaČe idriliifl. Med domačimi zdra* vili, katere se uporablja pri preblajenju itak kot pomirjujoče .sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniment. Capsici eoinp. s sidrom (nadomestilo za ,Anker-Pai.n-E,\peiler")J katero izdeluje Dr. iiichterjeva lekarna v Pragi. Cena je uizka: bO v, K 140 in 2 — za steklenico; steklenica je v eiogantni škatljici ter označena s sidrom. OpzirjUS slavno občinstvo na oglas g. Petra Grudna o otvoritvi nove zaloge koruze, ovsa, otrobi, tižola in drugih deželnih ] pridelkov. Rodoljubi z dežele! Kdor le more, naj pride na koncert »Pevskega in glasbenega društva". natančnostjo, jo bil ros zanimiv. Bratska društva, kakor „NaS prapor" iz Povrne, Bralno in pevsko društvo iz Št. Andreža in „Pre-fiorn" iz Št. Petra, ki so tu naBtopila, so se pokazala pod vodstvom g. K. Komela, kaj in koliko zamorejo. Ljudstvo je bilo kar očarano nad preciznostjo in ubranostjo prijetnih glasov. Ko bi bilo tu izbirati, katero društvo je častneje rešilo svojo nalogo, ne bi vedeli, koga naj bi kot prvega pohvalili. Pela so |i«ssa*4a#*sij»% J^aljasi;. JimJUJ^mburanje je ¦ bilo tudi prav dobro. In društvo* je lahko ponosno, da goji kak tamburaški zbor. Igre so se izvrL'ie tudi v vsakem oziru dobro. Vse vloge obeh iger so bile v povsem dobrih rokah. Po končanem vsporedu pa se je vršil živahen ples, ki je trajat do dežja, ki je prišel okolo 10. ure. Društvo mora biti vse-kako zadovoljno in ponosno nad tako prireditvijo, ki mu dela čast. ________-,*%. , iniU* bSo' jjORlCflJL 7*1 riCl" naznauja svojim članom in prijateljem, da priredi v nedeljo dne 10. maja 1008. izlet v Nabrežino. -~ Tega izleta se udeleži tudi kolesarsko društvo „Balkan" h Trsta. 6llltliškl pnlStlli I Resčlk. — Tambura-61 m in pevsko društvo „Svoboda* priredi v nedeljo 3. t. m. Aozdngrnberjev tridejanski ljudski igrokaz „Krivoprisežnika. Mešan zbor zapoje Nedvedov „Yiolčin vonj". Igrala bo vojaška godba. Začetek ob 4. pop. Po igri ples. Pričakovati je obile udeležbe. Zveza narodnih društev. Prošnja na goriike rodoljube. Predsed-ništvo „Zveze narodnih društev8 se obrača do goriških rodoljubov s prošnjo, da bi blagovolili darovati knjige bodisi pripovedne ali gospodarske vsebine „Zvezi narodnih društev" ter jo na ta način podpreti pri njeni akciji, pomagati društvom pri snovanju javil i h knjižnic. Kdor ima kako knjigo, naj blagovoli naznaniti svoj naslov „Zve?.i narodnih društev8. Bfjl, — V nedeljo 3. nifljn priredi ženska podružnica sv, C. in M. ter Pralno in pevsko društvo v Brjah veselico s petjem, deklamaeijo, nagovorom, igro in s pomnoženo prvaško godbo v zagrnjenih prostorih. Začetek ob 3 Vi popoldne. Natančneje prihodnjič. Želeti je v tem lepem kraju in času obite vde-ležbe. Odbor. Visellci »Slov. Čitalnice" i Dol. Vrtojbi v nedeljo dne 20. t. m. se je vršila v občo za-dovolj n ost udeležencev, kakor tudi društva lamega. Vspored, ki se je proizvajal z vso Trgovsko - obrise in gospodarile vesti. Redni obesi zbor slov. trg. druitfi i Cilju se vrši dne 3. maja t. 1. v mali dvorani Čitalnice v „NTar. domua ob iS. uri popoldne. — Društvo si je stavilo važno nalogo, da ustanovi samostojno stanovsko trgovsko bolniško blagajno za Spoduještajersko. Politični pregled. _____ ZbmtCI. — V seji 28. t. m. je bihi prečitana interpelacija grofa Tbuoa glede afere \Vahnnund, nakar je zbornica prešla na dnevni red. Xa predlog predsednika je bil zakon glede niiuisterstva za javna dela iz-ročeue apecijalnt komisiji, obstoječi h 15 členov. PMUlM ZfcMfllCf je predloženih 13 nujnih predlogov, med njimi predlog dr. Levickego o jezikovnemu zakonu za vse dežele. VsesillEiki profjsor Šurml.i i Zapiti ualroi- Ijei). • Ban Itauch ga je pognal v penzijo. Surrain je odličen učenjak, ima komaj nekaj nad 40 let, pa je moral v pokoj. Zakaj V Zato ker je kot poslanec član hrvatako-srbske koalicije, ker je v opoziciji proti sedanjemu tiranskemu režimu na. Hrvatskem, ker je politični nasprotnik barona Itaucha. Jubilejni sianist uitfi casarji. — Določeno je, da bo cesar prisostvoval samo dvema jubilejnima slavnostima in sicer poklonu dunajsko šolske mladine in slavnostnemu sprevod a meseca junija. Cesar ne bo prisoten na nobeni drogi prireditvi. Odbor, ki ga je imenoval praSki mestni svet, da poskrbi za način proslave cesarjevega jubileja, je sklenil, da 18 bo sodeloval na zgodovinski' sprevodu na Dunaju. V tirolske« (Milili Zboru so vložili klerikalni poslanci obeh narodnostij interpelacijo, da se mora profesor Wahrmund takoj odstraniti z vseučiii&ča, svobodomiselni poslanci pa interpelacijo, da naj se napravi zoperni gonji proti Wahrmnndu konec. NimiStaikORI f Galiciji je imenovan vseučilišči profesor dr. M. Bobr/Jnski. Včeraj gaje cesar zaprisegel. Trilttl fOlilll rtf&r«!. - Doseglo se je sporazumijenje med laško večino in slovensko manjšino. Okcuca brez Škorklje, Kjadina in Kjarboie dobi 12 mandatov, mestni volilni okraj 68. Volilci v okolici bodo razdeljeni v 2 razreda in 3 volilne okraje. Koncert „Pevskega in glasbenega društva" v soboto zasluži polno dvorano. Razne vesti. Kongris »osredn zvezs slovanskih časnikarjev" bo letos v Ljubljani ob priliki slavnostnega odkritja spomenika pisatelja Trubarju dne 28.—30. junija. Kdor izmed časnikarjev in pisateljev se namerava udeležiti tega kongresa, naj do 20. maja 1.1. pošlje prijavo tajniku aZveze" g. Josipu Vejvarf (Praga II.), »Narodni Listy" in obenem kongresni prispevek 10 K blagajniku g. J,QS,.Jp.kov3kemu v Češkem Brodu. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Pripominja se, da se vsled oklepa odbora „Osredne zveze slovanskih časnikarjev" pripuščajo h kongresu samo oni časnikarji in književniki, ki so člani kakšnega društva, nahajajočega se v »Osrednji zvezi" ; izjeme v tem oziru dovoljuje odbor samo v posebnih uvaževanja vrednih slučajih. V Trstu so aretirali nekaj rokovnjaških kvartopircev in slaboglasnih žensk. Nekaj razupitih kvartopirskih brlogov je praznih. Pripnedana prizaoianji 1. nuja, — iz Fmn- kobroda ob Menu javljajo: Policija vseh ve-čih mest jo v interesu javnegs mira s posebnim proglasom prepovedala sprevode po ulicah na dan 1. maja. Med delavstvom vlada radi tega silna ogorčenost in bati se je izgreda. Razpisane štipendije za umetnike In pisatelje. — C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje poživlja skladatelje in pisatelje iz kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru, ki nimajo sredstev za daljno izobraževanje in ki menije, da imajo pravico za jedno takih štipendij, da vlože svoje prošnje najdalje do 10. maja 1.1. pri dotičnih deželnih gosposkah. Podrobneje pogoje objavlja „Osser. Triestino" od 27. t. m. En kilogram železa v želodcu. — V Hirschbergu na šleskem je neko 171etno dekle pogoltnilo mnogo žebljev in igel, z na-ujenom, da se usmrti. Pri operaciji so odstranili 141 :l žebljev in 180 igel, skupaj en kilogram železa. Izključena Iz vsili šol celega okraja. — „Pravo Lidu" piše, dn so učenko ljudske šole Ano M. v Čeških Iiudjojevieah izključili iz Šol celega okraja, ker nikakor ni hotela k spovedi. Deklica noče več k spovedi, ker so bila stavljena vprašanja tako gnusna, da jih ni mogla ponoviti. Težka nezgoda na postaji Sv. Andreja v Trstu. — Matej Zabret, uslužbenec pri državne železnice, iz Naklega, je pripenjal dva vagona, je prišel po nesreči med dva odbijača, ki sta ga stisnila in malone strla. Tovariši so ga spravili iz kraja nezgode in ga poslali v bolnišnico. Zdravniki so konstatirali jako težke notranje poškodbe in pretresenje možganov. Ogrska vlada zgradi 4000 delavskih hiš v Budimpešti. — „Pesti Hirlap" javlja, da je mini-sterski predsednik sporočil županu Barczy-ju, da namerava vlada zgraditi v prestolnici 4000 delavskih hiš. Mestni zastop je izjavil, da stavi v dobi 40 ali 50 let vladi potrebna zt-mljišča na razpolago pod pogojem, da si pridrži lastninsko pravico. Arefofan trgovec z orožjem v Sofiji. — Policija je našla pri trgovcu z orožjem Tufekčevu 13.500 rubljev v bankovcih po 500 in 100 rubljev. Ta svota prihaja, kakor je dokazala preiskava, ed tatvine v tiHiški bsnkt. Tufek-čev je priznal, da je prejel denar od armenskih revolucijonarcev, katerim je prodal za 20.000 rubljev bomb in eksplozivnih predmetov. Medicinska fakulteti na fhki. - Mestni oba. svet reški je soglasno dklenil, da prosi madžarsko vlado, da ustanovi medicinsko fakulteto na Reki z italijanskim učnim jezikom. Tudi šolski svet je za ta predlog in se je sestavil poseben odbor, ki ima nalogo, da sestavi organizacijsko osnovo za ustanovitev te fakultete. XVI, oblini zbor »Slovenskega planinskega društvi. — V soboto se je vršil v Ljubljani občni zbor S. P. D. Načelnik g. prof. Orožen se je ozrl na 15 letno uspešno društveno delovanje. Po poročilo tajnika g. Hauptmana o delovanju osrednjega društva in podružnic za 1. 1907 je imelo skupno društvo koncem poslovnega leta 1907. 2662 članov, in sicer osrednje društvo 634, 17 podružnic pa 2028. Dohodkov je imelo osrednje društvo 42.014 K 90 vin., izdatkov pa 40.771 K 53 vin. Gotovine je 61 K 16 vin., hranilnih vlog pa 1182 K 21 y. Proračun za leto 1908. izkazuje dohodkov 12.443 K, izdatkov pa 31.910 K, tako da je primanjkljaja 18.458 K. Vseh 18 podružnic je imelo dohodkov 56.274 K, stroškov 44.324 K, prebitka 11.949 K, imetja 103.818 K, dolgov 43.750 K, čistega imetja 60.067 K, posojil pa 13.350 K. Šolstvo na Balkanu. — ^Učiteljski glas" prinaša to-le statistiko o balkanskem šolstvu: Na Romunskem pride ena ljudska šola na 82 km- in 2800 prebivalcev: v Srbiji na 42 km- in 1230 prebivalcev: na Bolgarskem na 27 km2 in 1102 prebivalca;. v Črni gori na 70 km- in 1900 prebivalcev; v Bosni je šolstvo najmanj razvito. Tam pride ena šola na 145 km8 in 4289 prebivalcev. Izjaua.*) Podpisani Anton Češornja, v Bre-ginju št. 64, izjavljam tem potom, da nisem plačnik za noben dolg svoje žene, ki stanuje v hiši št 49. V Breginju, 29. aprila 1908. Anton Češornja. •) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo lo toliko, kolikor zahteva-tiskovni zakon. Suojemu ljubljenemu mojstru, gosp. Jakobu Suligoju urarju držaune železnice u Gorici kličejo gromoviti ž i u i o pouodom imendana! Udani pomočniki 3. R. & H. Ss. Poreška Met Filijalka na Opčinah 176 Podpisani prodaja naravna vina lastnega pridelka iz lastnih vinogradov, nahajajočih se v okolici Poreča. CENE: Teran vsomX?Š po 16 lr. liter Vino belo JSfrffi „ 2D „ „ DomaČi tropinovec . „60 „ „ Za trgouce cene po dogouoru Razpošilja st po povzetja. — Vrnčunjene sodove se jemlje nazaj, ako so nepokvarjeni in prosti prevoza. Ivan Stiiiiich veleposestnik v Istri. hv 558 1. 1908. Razpisuje se služba ebčins^ga tajnica § J|o^ca z letno plačo 1320 kron. Prosilcem je dokazati, da so sposobni za tajniško poslovanje in da so v govoru in pisavi zmožni slovenščine in nemščine; želi se, da razumejo tudi italijanščino. — Prošnje z vsemi potrebnimi dokazili, med katerimi tudi o dosedanjem službovanju, starosti, nravnem vedenju, je predložiti do 20. maja t. 1. podpisanemu županstvu, katero daja na zahtevo podiobneja pojasnila o službenih pogojih. Župan: A, A. MlekUŠ L r. Proda se posestvo v Brdih. Več se izve pri .§. Va1ei)tii)a \)et)di*an)it)q $ Ijojsforn. Bratje^Tannenberger. Dunaj IX. Wahringstr. 22. Hajoečja specijalna zaloga umelnih predmetoo iz kitajskega srebra, alpska medenine, bakra in nikla. Bogata zaloga daril za osako priliko. _______ ^_ - Jedilno orodjp in drugi predmeti neprekosljiue kakouosti. — '"¦', Sprejemajo se razna popraoila. Dopisuje se u slouenščini, italijanščini in nemščini. Modeli „37" Cenili se pošlie na zahteuo zastonj in poštnine prosto. Poštnina in zauojnina se pri pošiljaiuah ne zaračuna. naznanilo. Naznanjam slav. občinstvu, da sem otvoril y Rabatišču št. 22 zalogo ;, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih prii Priporočam se slav. občinstvu za obilen obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. Z odličnim spoštovanjem Peter Gruden. Ztlrol). jajca, mleko se snovi Iz katerih se izdeinjejo „PekateteB in ker ima Prva kranjska tovarna testenin v Ilirski Bistrici pravi recept, ni čuda, d& sega po njih vsak, ki jih je okusil. 3 - letno pismeno jamstvo. Hikoli ueč u žiuljenju t Vum no muli prilika kupiti po tako nizki < K a- mesto K 18-- krasim, prNfiui. Uhw> iiluf-i nuokn ;ti'kri-ivinoiitoir uiii i/, lilunii-siflmi. Mo.';!!... Irpo ftii.iir.ui-. dvojimi nUvji-. lino pivizkiiš«'!!'. k"l>'-j'' n:i 10 kamnov. Z li-po vcn/.i.-o in ul.fxki.in K 10- . KiiHko ura s SfkiinilniUu K 9- : i U.-t-i.r-Tnla oki-vju kron 7-flO. U:i/.p<.;ilj.t |io |i.,\j!.-tj«: Kiv>poitna dru/l-a /a razptiMljiinjf ur (prej Henrik Weiss) lunaj, XIV '3. Seciisharerstra se 514. Svari se preti kričcfti ivkiaiuo in ponar»sjaiij. m. Išče se več izurjenih ogljarjev kakor tudi več delavcev, proti zelo dobri plači. Več se izve pri I) o m i \\ i k u L u š i u u, Ljubljana, Jenkove ulice št. 18. Andrej Fajt pekovski mojster v gorici Corso Franc. Gius. št. 2. --------- Filijalka ? Dornbergo.-------- Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naroČila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, lina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko noč priporoma goriške ptnee, potice Itd. Poprava In komisijska zaloga dvokoles in it-Talnih stroje? prt BATJELU Gorica Dia Duomo 3-4. Prodaja tudi na mesečne obroke. Beniki tanko. Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjem. Prua goriška touarna umetnih ognjev s strojnim obratom izdeluje: rakete, bengalične ognje, rimske soeče, kolesa itd. itd. posebnost: papirnati topiču Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 •; 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm ==: 100 x 150 z monogramom. == ferd. ulakuc pooblaščen in priznan pvrotebnik Gorici, tekalne frtu jit 34. Iz prijaznosti se sprejsniRJo naročila tudi v kavarni si)ogaaa*' tik sodnijske palače. Tr^c\/5ko-obrtqa zadruga v1 Gorici regrlstrovans zadruga z neomejenim Jamstvom. NačelBtvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1005. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vpok izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine !»% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4",* večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »8oea« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelsivo in nadzorstvo. iT.jH Varstvena znamka: „Sldro" Sfii Ijniment. Gapsici coinp. 1-^14 Nadomestek za ¦**¦¦¦ Anker-Pain-Expeller je povsod pripoznano kot najboljša sredstvo proti preblajenjn itd. Zn cuo 80 vin.. K 140 iu 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenico v škutljuli z ua$o varstveno znamko „gi-drom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Or.RICHTERJEVA LEKARNA k „ zlatem toga" y Prag. I I EliBabothgasse Štor. o nova. Dnevno r«»polUJan>. ssssssss Odlikovana pekarija in sladicama Rarol Draščik v Gorici na Komu % (laitai bili) zvrSuje naroČila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače zrn birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In llkarj« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstva m mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •a** po Jako zmernih cenah. "**aj Anton Potatzky v Gorici. Na ar«dl Ra*tt»SJ* <• TRGOVINA NA OftOBNO IN 0E8EL0 Najceneje kapovtliže utraberitaf« I« 0r»l«t«a bttfs ter Ikailn, pr*)- I« tltij. POTREBŠČINE za piiamice, kadilce in popotnike. | Najboljše Sivanke sta živnlno stroje, j POTP.KKSOlSB i za krojais in Sšcffarfa. 1 Nvfilitj:ce. — Eoiiil %cncL - Ma^ne | knjltlee. i lišna obuvala za ?ss letne čase. j Posebnost; l Semena za zelenjave, Irave m detelje, j Najbolje oskrbljena stloga s« krsm*rj#, kroinjtrje, prodajalce pt» sejmih in trgih ter n¦ doieli i '.,; ¦ -8 Trskiao (itokfllevo) jetrna eljc Posebno srcdst70 proti prsnici boltt- ntm In spJoJal t*lc.sai slAbcuti Iivirna steklenica tetjA oSia n«i?no. rmeno barve po S 140, bele b»rtf K 2 Trsklno teleruito jetrno olje. ¦ •-** " ^^ ^ jBf* r u.;;v "•" : Trskino Jetrno oye se ieleinim Jodecem. s t«>m ..i-.mh m .,L.ir.v.-j.» ¦- »:..•;.«:!¦, r.i»i i c -¦ ¦< vw kosln? Iio! /ni. ?.!(v.iii otoki, ^ol.;-. in;i!..;r.:: «r ¦.:.: irl. ¦———= Cenn <»ne steklenice Je t krono 40 vinarjev. .--. :—...: OPOMBA. Olje, katerega narotam direktno iz rlorvegtje, preiSie se vedno v mojem keat. Ub«ratortjt predoo se napolnijo steklenice. Zato laiaorcm jamilti svoilm tt. odjemalcem glede eistote in == stalno sposobnosti za zdravljenje, === CrlstoffolottljBva pijača Is kina In ialaaa. najboljil prlpomoCck pri zdravljenju s irskim oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = Lekama Cristofoletti v Sonci na travniku