/ ^ izhaja bđ olčfobra 1947 0t tednik - Od 1. januar-Ja 1958 kot poltednik — Od Manuarja 1960 trikrat te-in sicer ob pone-jkih' sredah in sobotah KRANJ — SOBOTA, DNE 17. AVGUSTA 1963 LETO XVI. — ŠT. 95 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan <* t A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ine ^gnske skupšč ^kšna naj bodo •fonočja krajevni skupnosti FrfdonSle$?im P°čitnicam bo trŽišlca nKA- avgusta zasedala * Pristoin!nSka skuP^"a- Nanjo 30, saj "Jni or8ani že pripravljajo okviri drugim sprejeli tu-T^Jemo i u7nevni Program. Pri-skupščin° ' da bo občinska ^sklenn,"3 tei seji razpravljala ^dttevVnf ° odl°ku o uporabi in ?°»ociu «uJavnih vodovodov na ?' «U bn u«ne- Predvideno je tu-sS obm^f*nfka skupščina do- uV0 stat??Vala k°misijo za izde-občini Razen navedenih Vala še skuPščina obravna-*adev. vec drugih neodložljivih Prvi o 80 * tržt«uitek občinskega statuta »o d K?bČini že zdelali ln Spripomh!H SOrazmemo pre-^fltevp in Priporočil za do-*>ktftev' aneceJ Predlogov za do-^ti d a" »Premembo so dale il »Pretf organizacije. Za-£Ved* treh nove ustave pa bo * 'ke8a °a Prvotni osnutek ob-ievlI«im 1 ,ta Prilagoditi tudi J° n?J!2.d.eIavo statuta, 1 Prilagoditi ustavnim določl-nedvomno morala J °° Manja eJ|eIJlto Proučiti vsa ^e »kupni *e nanašaJ° na kra" ri za iznolnitev plana skopskih Izvršitev dosedanjega urbanističnega plana mesta Skopja odložena Jutri bodo na letališču v Brnlkih pričeli betonirati drugi pas betonske vzletne steze. Tudi ta bo široka sedem metrov in pol, zraven njiju pa bodo kasneje zgradil še dve. — V sredo si je gradbišče v Brnikih ogledal predsednik izvršnega sveta SRS VIKTOR AVBELJ in se s predstavniki investitorja in podjetij, ki izvajajo dela, pogovoril o sedanjem in pri hodnjem delu pri izgradnji tega nadvse pomembnega objekta Skopska mestna skupščina je na ponedeljkovi seji sprejela več odlokov, ki bodo pripomogli k urejanju razmer v razrušenem Skopju. Mestna skupščina je med drugim sprejela tudi odlok, ki določa, da se Izvršitev dosedanjega urbanističnega plana mesta Skopja zaradi nastalega položaja po potresu odloži. V skopskih tovarnah, kamor se je že vrnilo 82 odstotkov delavcev in uslužbencev,, pa se je pričela zadnje čase tekma s časom. V vseh delovnih kolektivih so se pričeli prizadevati, da bi čimprej nadomestili zamujeno in da bi let- tudi presegli. Zato se na vse mogoče načine prizadevajo, da bi zvišali proizvodnjo in produktivnost na raven, ki so jo imeli pred potresom. Čeprav trenutno razkladalne zmogljivosti na skopski železniški postaji niso popolnoma izkoriščene, se je skupnost jugoslovanskih železnic že odločila, da bo v Skopju zgradila še začasne pomožne tire, ker se bo v prihodnjih tednih in mesecih promet zaradi pospešene obnove Skopja zelo povečal. Zemlja pod Skopjem se še vedno ni umirila, ker skopska seiz- Premajhne možnosti £Sr~-r--- na ^r po kranjskem območju v teh dneh odganjajo turiste j*vcu kapacitete nezasedene Edino Pra* v vse sobe na območju kranjske občine, ki so bile na-tavaU tUristom ln že mn°g° tak,h> w iih lastniki niso name- vsaj še toliko prenočitvenih jih imajo, saj morajo vsak dan dobesedno oddajati, so v teh dneh zasedene. — Turistični delavci r,uJeJo, da bi lahko oddali vsaj še toliko S««—I. ta, Tak *n,ati 8°Ste' ki bl SV°* dopUSt radI Prežive11 v teh krajih IV^tov^3'. da VečJ'e skuPi-m erJim i.u',ei° iz kraja v en0ciŠčniner ne morejo nu-a. prav pred dnev} so na primer, v hotelu Evropa morali odsloviti skoraj 100 gostov, ne da bi jim mogli svetovati, kam naj se obrnejo. ^JŽJHJku XIII. gorenjskega sejma iskovavci s° postali kupci rvi ^tua Soxatel» komercialnega tr^n° ugota riehote vsiljujejo bCres dohii Podarska P'"ire-<£8a Za *• la Zn»*l«—j ~-i— C1 ^UoT01"01 Potrošnjo. To v ozkem pome-so namreč kup- ct Sde Vavci v ------- terl0>m\^ b»i 'AIet05nJih * , ra?st??.etnih sejemskih ° ^iliSaVljavci Padali za 1JO°ov dinarjev blaga, «1. n>le tetjj ^atki!°Vorno Pričajo neka rekord med njimi pa je doseglo trgovsko podjetje Murka, ki je prodalo za približno 60 milijonov dinarjev pohištva. Letošnji sejem je obiskalo nad sto tisoč ljudi, kar je približno toliko kakor preteklo leto; ali celo še nekaj manj. Toda k slednji ugotovitvi naj primerjamo še podatek, da so lani na gorenjskem sejmu prodali za 380 milijonov dinarjev blaga. Iz tega je mogoče povzeti, da je letošnji oblskovavec mnogo več kupoval kakor pa lanskoletni. Le- Nadaljevanje 2 na 2. strani V tem času je mogoče dobiti prostor le še v domu na Krvavcu. Težko je reči, kaj je vzrok temu, vsekakor pa cene oskrbe med vzroki niso na zadnjem mestu. Preddvorčani so se pred leti radi pritoževali, da njihov kraj glede turizma ničesar več ne pomeni. Letos doživljajo izreden naval gostov. Turistično društvo razpolaga s 77 posteljami v zasebnih hišah, gostov pa je stalno med 90 in 100. Preddvorčani so zato, da so ugodili turistom, izpraznili tudi sobe, ki bi jih sami potrebovali. Zaseden je tudi grad Hrib. Vaščanov pa seveda tudi gostom je najbolj žal tega, ker umetno jezero še vedno ni dobro. Kljub obsežnim sanacijam jezerskega dna in novemu dovodu vode je jezero začelo usihati že mesec prej kot lansko leto. Sicer res ni prazno, vendar širok blaten rob ob obali kvari njegovo lepoto. V Preddvoru bodo tudi letos nagradili tiste prebivavce, ki bodo vzgojili najlepše cvetje za okras svojih domov. Priznavajo, da so vaščani za tako obliko lepšanja domov in seveda vasi zelo vneti in bo težko izbrati najboljše. Na Jezerskem je povpraševanje po turističnih sobah tako kot v Preddvoru, če ne še precej večje. Posebno veliko ljudi prihaja sem Nadaljevanje na 2. strani 1 ni plan ne samo dosegli, temveč / mološka služba še nadalje zazna-■ ■■ i ... I va potresne sunke. Doslej je bilo Rekorden obisk ina Krvavcu 1^, Čeprav ne bi pričakovali, pa je vendarle res, da Krvavec največ izletnikov obišče v poletnih mesecih, prav julija in avgusta ,rpa tu navadno zabeležijo rekordno število gostov. Na spodnji postaji krvavške žičnice so nam povedali, da te dni prepeljejo na Krvavec tudi 200 in več izletnikov dnevno .medtem ko ob nedeljah to število štirikrat poraste. Novi dom na Krvavcu kljub temu ni nikoli polno zaseden, povsem drugače pa je s kakimi sindikalnimi domovi na Krvavcu, saj v njih največkrat ni prosto niti eno ležišče. Minuli mesec je Krvavec obiskalo okrog 7 tisoč izletnikov (z žičnico so zabeležili 12.792 prevozov), v avgustu — kot kažejo prvi podatki — pa jih bo še več. Ce to število primerjamo s podatki o obisku marca, ko je na Krvavcu največji zimski obisk, vidimo, da je skoraj dvakrat večje, saj so marca letos na primer zabeležili 8.526 »žičniških prevozov«. Doslej se še nikoli ni primerilo, da zmogljivost žičnice ne bi bila kos navalu gostov. Kljub temu pa bodo reduktor žičnice pred zimo nekoliko popravili, tako da bo na uro lahko prepeljala namesto 200 — 240 turistov in bo za pot od dna do vrha porabila le 13 minut (doslej 17). Kot kaže, za- enkrat na vrhu Krvavca Se ne bodo gradili nove žičnice za smučarje, obnovili pa bodo sedanjo vlečnico, tako da bo njena zmogljivost 200 smučarjev na uro. Sprememba na njej bo tudi ta, da ne bo več vlekla na vrh večjih skupin smučarjev, ampak bo tako kot v Kranjski gori - na viseča sidra. — J. 2. že nad 300 potresnih sunkov od velike katastrofe. V zadnjih dneh so v Skopju identificirali tudi nekaj novih žrtev potresa, tako da je število identificiranih narasla na 902. Naporom skopskih delovnih kolektivov, da bi nadomestili zamujeno proizvodnjo, so po svoje priskočila na pomoč tudi nekatera slovenska podjetja. Tako Je na primer Iskra določila termlnsko sicer še nedoločen moratorij za vse obveznosti, ki jih imajo skopska podjetja do podjetja Iskra. — P. *Jj °*»kift ln*aŠIb občinskih središčih se pripravljajo na srečanje «w*vlja]njn 80renisklh partizanov, ki bo v Cerknem 8. septembra. *«&t ^ še Po°db°ri iŠČe'° naslove nekdanjih borcev partizanskih let0«Viti 0Žje°Sebn0 nasl°ve komandnega kadra. Tako bodo skušali 8a PohJedr° bivših Partizanskih enot in jim zaupati vodstvo Ki-a . °da* Vcčina teh enot pa bo iz vrst mladine, 'a »» ^Ja v % 8erna« je že določeno, bo krenila VII. SNUOB »Fran-Jo^ ,l,k. y0*"' v b'rigade bo vključenih okrog 300 mladincev in 0^ °Vr>ik JL&tV° te enote J'e že prevzel nekdanji komandant brigade ^k hJt Karel Leskovec-Korl, komisar bo Viktor Kirn in taba L Franc Jernejc-Milče. Brigada bo krenila na dvodnevni pohod v petek, 6. septembra, zjutraj. Ob tej priložnosti bo na Trgu revolucije v Kranju slovesnost, pri kateri bo sodeloval zbor »F. Prešerna« in godba na pihala. Nato bo brigada šla skozi Stražišče, Jamnik in Cepulje na Mohor. Tam bo prvi >spopad« s »sovražnikom«. Eden izmed treh bataljonov pa bo iz Čepulj krenil na Lavtarski vrh, kjer se bo prav tako vnel »boj«. Zvečer se bodo vsi bataljoni združili v Železnikih, kjer bo partizanski miting. Tudi naslednji dan se bo brigada razdelila v dva dela. Prvi in drugi bataljon bosta krenila čez Jesenovec, črni kal, Blegaš in čez Črni vrh. Tretji bataljon pa bo šel čez Smolevo in Robidnico. Zvečer bo brigada v Novakih, kjer bo srečanje vseh nekdanjih borcev Prešernove brigade in partizanski miting. Naslednji, tretji dan pohoda, to je v nedeljo, 8. septembra, bo brigada krenila v Cerkno, kjer bo osrednja slovesnost ob udeležbi partizanskih enot iz vseh krajev Gorenjske in Primorske. — K. M. Gondole krvavške žičnice vsak dan prepeljejo okrog 200 turistov SOBOTA, t?. AVGUSTA 0 TE DNI PO SVETU • U TANT POVABIL HRUŠCOVA V NEW YORK Uradni zastopnik ZN ni niti potrdil niti zanikal vesti, da je generalni sekretar OZN U Tant povabil Hruščova na letošnje zasedanje. U Tant meni, da bi nekakšna konferenca »na vrhu« v ZN prispevala k popuščanju mednarodne napetosti. • ABAS ODSTOPIL Predsednik alžirske skupščino jo podal ostavko na svoj »položaj. V obrazložitvi je povedal, da se ne strinja z osnutkom ustave, ki sta ga izdelala vlada in politični biro. Abas je po pisanju tiska odstopil, ker nasprotuje enostrankarskemu sistemu. • PRIJETA OBOROŽENA SKUPINA V Alžiru so uradno sporočili, da ■o aretirali skupino oboroženih ljudi, ki jo je vodil Abdel Kader Redak. To oboroženo skupino naj W sestavili na pobudo nedavno aretiranega Budiafa. I « PREDSEDNIK JEMENA V KAIRU Jemenski predsednik Abdulah el Salal je prispel v Kairo na obisk v ZAR. Med petdnevnim uradnim obiskom se bo jemenski predsednik pogovarjal z najvišjimi voditelji ZAR o razvoju položaja v arabskem svetu. • NOVI NAPADI KITAJSKE V Pekingu so objavili poročilo, v katerem kitajska vlada znova ostro obtožuje vodstvo Sovjetske zveze, da želi imeti ne le monopol nad jedrskim orožjem, temveč tudi izključno pravico pri obravnavanju problemov jedrskega orožja. • TERJESKOVA V PRAGI Na povabilo CK KP Čehoslova-SKe je prispela na obisk v Prago prva ženska-kozmonavt Valentina Ter ješ kova. • HUD POTRES NA JAPONSKEM Centralna meterološka agencija v Tokiu je včeraj zaznamovala močan potres na Japonskem. Liudje in dogodki C Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in d V afriških političnih priročnikih so opata Fulberta Voulouia, vsemogočnega vladarja francoskega Konga, vedno uvrščali med »le-nnc sence« današnje Afrike. Njegovo ime se je znašlo na črni listi takoj za vodilnimi mračnimi silami črne Afrike, za južnoafriškim ra- sistom Hendrikom VsfWoerdom in za rodezijskim samodržcem sir Rov VVelenskim. V času, ko je imel Mois čombe še politično moč, je stal tudi katanški plačanec na seznamu afriških »črvivih vladarjev« še pred brazzavillsklm opatom. Po njegovem političnem propadu pa si je črni opat pridobil tretje mesto in ga zadržal le kratko dobo, ker je po vesteh, ki sedaj pri- hajajo iz francoskega Konga popolnoma izgubljen. Politični portret kongo.škcgu opala po tej uvodni primerjavi ni več niti malo skrivnosten, čeprav je njegov življenjepis za epsko obdelavo zelo zanimiv in Svojevrsten, V primerjavi z ostalimi afriškimi ova diktatorji je opat Youlou izredno mlad. V štiriintridesetih letih svojega življenja je doštudiral teologijo, bil posvečen v duhovnika rimsko-katoliške cerkve in pozneje zaradi kršitve duhovniške zaobljube črtan iz duhovniškega stanu, ker se je kot župan BrazzaviHa pregrešil zoper cerkvene predpise. Od tega časa se je posvetil izključno političnemu delu. Ustanovil je stranko »Demokratično unijo za obarmbo afriških interesov« in z osemindvajsetimi leti postal kmetijski minister francoskega Konga Leta 1959 je pozaprl vse svoje politične nasprotnike in se oklica] za predsednika francoskega Konga in od takrat »vedril in oblačil« v francoskem Kongu, ki je leto pozneje, leta 1960 postal neodvisen v okviru francoske skupnosti prekomorskih držav. Enako kot je bil opat Youlou pobožen vikar župnije sv. Frančiška v Brazzavillu, enako pobožno je gradil svojo politično moč in jo zaključil s tmjevim preganjanjem vseh svojih političnih nasprotnikov. Nobena politična tatvina pa nc ostane dolgo prikrita. Nasilje sproži odpor. In odpor proti črnemu opatu je bil v francoskem Kongu vedno večji. Po zadnjih vesteh je razvoj dogodkov v Kongu pripeljal že tako daleč, da opat čaka, da položi politične račune v hišnem zaporu, kjer ga stražijo kongoški vojaki in padavci. Kljub pomoči francoske vojske, ki je prišla pravočasno, opat You-lou ni mogel spremeniti poteka dogodkov. Čeprav jasne slike o dogodkih v Brazzavillu še ni mogoče dobiti, je vendar po zadnjih vesteh nadvse prepričljivo, da jc opat v matnl mreži. Dopisniki velikih svetovnih časopisnih agencij sporočajo, da je opat žc odstopil. Vojska je prevzela popolno oblast v francoskem Kongu. Na čelu tega vojaškega prevzema oblasti sta dva kongoška stotnika, ki sta osnovala skupno upravno poveljstvo. Vojska se je očitno vključila v sedanje nemire v Kongu kot posredovavec. Na začetku priprav za državni udar vojska ni nastopala kot grobar opatove diktature. Nezadovoljstvo, protesti proti osovraženi oblasti in ^50fa. Nc«i jajo v Brazzavillu že več do.1, ^ vec tega opozicijskega 'j,, per oblast brazzavillskega ^, so kongoški sindikati. "„in sindikalno gibanje, ki »O s ^ pridružili prebivavci te V™* # dežele z manj kakor niNljo" » | bivavcev, je izva! opat ncKB\v|j. pred obletnico kongoSke «eic nosti. Neposreden povod « je bil napovedani ukrep P<* t nika Youlouja, da organi*1''« ^ no politično stranko v drz* posledica tega ukrepa bi ** of le združiti tudi tri sindika,J0 or ganizacijc v enotno slndika ^ ganizacijo pod vplivom W„( enotne stranke, že ob V^-f oblasti je opat pozaprl š1*™*^ Iitične voditelje. Težnja z0p. sIndi tove načrte so bile vse trt ^ kalne organizacije. Povod » ^ de je bila tudi prepoved v* ^ litičnlh zborovanj. SindiK8ljt(V razglasili tridnevno splo*11" «$v ko, ki se je razrasla v s'rJ%fll ljenje opatovega režima. P'1' je s požigom številnih ja*1"", d' nov in hiš ministrov Vove^i,t se opatu bliža »sodni dan«- Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in cW*dkl Akcija za Skopje KAKOR KDO MORE V mali vasi Voglje so dali okrog 100.000 dinarjev Zbiranje pomoči v kranjski občini se nadaljuje. Izmed vseh 23 krajevnih odborov RK, jih je nad 20 zelo delovnih in ljudje z velikim razumevanjem dajejo svoje prispevke organiziranim in pooblaščenim zbiravcem. V Šenčurju so se za to zavzele vse organizacije. Najprej so o tem razpravljali člani ZK na svojem sestanku, nato pa so uresničevanje teh sklepov podprli v vseh drugih organizacijah. Do 20. avgusta, kot jc določeno, bodo zbiranje zaključili. Tako je v večini tudi dru- NESREČE • NEPRAVILNA VOŽNJA MOPEDISTA V sredo ob 15.40 se je na cesti VI. reda v Otočah pri Radovljici zaletel mopedist Franc Hrustelj v Katarino Tomac. Tomaceva je šla peš, vendar je mopedist nepravilno prehiteval in jo zadel/ Z lažjimi poškodbami so jo odpeljali v zdravstveni dom Radovljica. • ZARADI DEŽNIKOV SPREGLEDAL KOLESARJA Na križišču Ljubljanske ceste in Savske ceste v Kranju je v četrtek ob 5.50 trčil osebni avtomobil KR 18-62 (voznik Franjo Brun-skole) v kolesarja Staneta Vilfana. Kolesp.r je vozil iz Labor proti Kranju, iz nasprotne smeri pa je pripeljal osebni avtomobil. Voznik osebnega avtomobila je zavijal v levo in zaradi večjega števila pešcev z dežniki na cesti spregledal kolesarja. Odbil ga je v stoječi avtobus, ki je čakal, da bo Ljubljanska cesta prosta. Pri nesreči so je kolesar težje telesno poškodoval (pretres možganov in zlom ključnice) in je bil prepeljan na nezgodni oddelek ljubljanske poliklinike. • MOTORIST V KOLESARJA V četrtek ob 12.30 je na cesti II. reda v vasi Zg. Bitnje trčil Alojz Krmelj z motornim kolesom KR 10-877 v kolesarja Viktorja Pivko. Kolesar je vozil iz. smeri Stražišče - Bitnje in pravilno zavijal v levo prek ceste. Za njim vozeči motorist trčenja ni mogel preprečiti; kolesarja je odbilo v hišo, sam motorist pa je z glavo zadel v hišni vogal. Materialna škoda je ocenjena na 32.000 dinarjev. # NEPREVIDNOST KOLESARJA Na Cesti maršala Tita na Jesenicah pred hišo št. 12 je v četrtek ob 14.10 podrl osebni avtomobil KR36-22( voznik Franc Brane) kolesarja Rudolfa Zupana. Voznik osebnega avtomobila je vozil po Cesti maršala Tita za kolesarjem, in ko ga je dohitel, je kolesar tik pred njim zavil v levo in mu zapri pot. Nesreča je bila neizbežna. Kolesar ima težje poškodovano glavo (pretres možganov in počeno lobanjo). Pastirski bal na Jezerskem Jezersko -— Jutri bo na Jezerskem tradicionalni PASTIRSKI BAL pri Planšarskem jezeru. Organizatorji te pomembne in priljubljene turistične prireditve so poskrbeli, da se bodo udeleženci kar najbolje počutili. Pripravili so bogat program in poskrbeli za humano razvedrilo. Tako bo na Jezerskem še ena večja in pomembnejša prireditev. Pričakujejo, da bo v celoti lepo uspela, samo če ne bo prireditve motilo slabo vreme. — R. Vreme NAPOVED ZA DANES IN JUTRI Danes bo sprva deloma sončno, pozneje od zahoda povečana oblačnost. V noči od sobote na nedeljo je pričakovati poslabšanje vremena s padavinami. V nedeljo delno izboljšanje do spremenljive oblačnosti. Temperatura brez večjih sprememb. j VREMENSKA SLIKA j V zadnjih dneh so se nad Alpami in deloma nad našimi kraji zadrževale frontalne motnje, ki so ponoči povzročale padavine 7. nevihtami. Cez dan je bilo pretežno sončno vreme. Nad Evropo se prehodno krepi visok zračni pritisk, vendar se iznad Anglije proti srednji Evropi gibljejo že nove vremenske motnje. j VREME V PETEK OB 13. URI V Planici je bilo zmerno oblačno, temperatura 17 stopinj; v Lescah in na Bledu zmerno oblačno, 19 stopinj in zračni pritisk 1017 milibarov ustaljen; na Jezerskem pretežno jasno, 17 stopinj; na Triglavu in Kredarici pretežno oblačno, 4_stopinje, pihal jojugo- v.hodni veter s hitrostjo 12km na uro.." ~~—J ■-r"--*^-^- ■ ms . . god. V mali vasi Voglje so prebivavci zbrali zdaj že 27.600 dinarjev. Mnogi pa bodo, kot so ob, ljubili, dali krompir, skupno so obljubili že 4.100 kg krompirja. Tako so v tej vasi že prispevali oziroma imajo pripravljenega denarja in blaga v vrednosti okrog 100.000 dinarjev. So primeri, ko posamezniki prispevajo tudi po 1500 dinarjev, izpod 300 dinarjev pa skoraj ni prispevka. Marsikje, kjer trenutno nimajo denarja, pa so pripravljeni dati drugo blago, zlasti krompir. Predvidevajo, da bodo tako zbrali približno 10 ton krompirja, ki ga bodo nato verjetno prodali in izkupiček nakazali na račun ponesrečenemu mestu. K. M. Tudi Jeseničani se pripravljajo Jesenice — V Cerknem bo 8. septembra velika proslava v spomin na narodnoosvobodilno borbo, njene žrtve in zmago. Razen bivših borcev se bodo proslave udeležili tudi številni Jeseničani. V njenem okvira bo 6. septembra miting v Bohinju, 7. septembra pa v Gorjah pri Cerknem. Na obeh mitingih in na osrednji proslavi bodo nastopali tudi Jeseničani s svojim ansamblom narodnih plesov, komornim zborom in kvartetom, obvezniki odreda PV pa bodo improvizirali več akcij. U. Podjetje PEKO Tržič gradi nedaleč od sedanje tovarne nov proizvodni obrat Gradnja vodovoda dobro napreduje Besnica — O gradnji vodovoda V Besnici smo že poročali. Sprva so mislili, da bi vodovod letos zgradili samo v Spodnji Besnici, ki ima 95 hiš, kasneje pa jc bila t dodatnimi sredstvi dana možnost, da so pričeli z gradnjo vodovoda tudi v Zgornji Besnici, ki ima 73 hiš. Dela so že tako napredovala, da ima že okoli 65 odstotkov hiš priključke za vodovodne pipe. V Zgornji Besnici pa so pravkar končali z deli na glavnem vodu. Do jeseni bodo imele predvidoma vse hiše pitno vodo. Kap-nice in druga zajetja pa bodo ostala le spomin na preteklost. Kolikšna je vrednost prispevka in zagotovljenega dela, ki ga je opravilo prebivavstvo samo, bo Nadaljevanje s I. sira« Premajhne možnosti v času raznih prireditev. Oddane so tudi sobe v Cerkljah in bi bile verjetno tudi po vseh ročju, če bi jih seveda sploh ime-drugih krajih na omenjenem podli. Po drugih krajih zato beležijo le izletniški turizem. Razen sob za goste v hotelih Evropa in Jelen je v Kranju še 21 turističnih postelj pri zasebnikih, s katerimi razpolaga turistično društvo. Posebno v tem času ugotavljajo, da tO število še zdaleč ni zadostno in da si bo treba prizadevati za njegovo pove- znano šele po končanih delih. Po- čanje vemo naj samo to, da skoraj ni vaščana, ki ne bi na ta ali oni način prispeval vse, da bi bila dela čimprej končana. — R. C. Naslednja akcija: ureditev podko-renske ceste Cestno podjetje v Kranju je pred kratkim uredilo cesto na Jezersko vse do 32. kilometra, medtem ko ima asfaltiranje preostalih treh kilometrov in 641 metrov cestišča do državne meje v programu za prihodnje leto. Tako kot cesti Kranj — škofja Loka in Skofja Loka — Jeprca bodo tudi jezersko te dni še površinsko obdelali in uredili okolico, da nekaj časa na njej ne bo potrebnih nikakršnih popravil. Trenutno ima podjetje »v delu« še cesto v Spodnji Besnici, konec tedna pa se bo lotilo ureditev podkorenske ceste, kar bo prav gotovo njihova največja letošnja delovna akcija. Posuli jO bodo z bitu-gramozom in površinsko proti prašno obdelali (prav tako kot v Sp. Besnici), za kar bodo mo- odaljeni delovni prostor prepeljati 250 do 300 ton materiala. Zadnje dni je delavce kranjske- V lokalu turističnega društva je v tej sezoni velik promet. Turisti sprašujejo po informacijah in kupujejo turistične spominke. Zanimivo je, da so jih v letošnjem letu prodali že dvakrat toliko kot da precej večji, če bi imeli večjo lani vse leto. Promet bi bil seve-izbiro, do katere pa ne morejo zaradi nezadostnih sredstev društva in zaradi premajhnega prostora. Za podobnimi dejstvi tiči tudi vzrok, da še niso odprli menjalnice, po kateri tujci zelo sprašujejo. Ce bo razvoj turizma nadaljeval s takim razmahom, s kakršnim je zastavil letos, bo vedno bolj občutna skromnost turistične materialne osnove. Tako v Kranju kot tudi po drugih krajih bo treba misliti na nove prenočitvene zmogljivosti. V mestu M obenem še prav posebno potrebovali turistični center, kjer bi bile Dotrpela je naša draga žena, mama, prababica in tašča ga cestnega podjetja oviralo sla- potrebne luristično informacijske bo vreme, težave pa ,ie imelo podjetje tudi s prevozom materiala iz kamnolomov v Kamni gorici, Zmincu, Gorenji Savi in Naklem. Da bi njihovo delo nemoteno potekalo, bi potrebovali 14 velikih kamionov, na razpolago pa jih imajo le 9, tako da so morali delo v Kamni gorici ustaviti kar za ves teden. Kot zatrjujejo strokovnjaki v podjetju, bo odslej delo na cestah teklo hitreje, ker so te dni uvozili dva stroja iz Sovjetske zveze, na poli s Češke pa je zanje tudi nov valjar. Konec meseca bo Cestno podjetje v Kranju pričelo obnavljati cesto na Vršič. Uredili jo bodo tako, kot so jezersko, široka pa pisarne, biroji potoval«* p0d<£ prodajalna spominkov ^ tu4l ^ no. Tu naj bi names^ tU* Hef Gorenjske, ki je *c \Jf^ Relief, ki bo izredna ^ ^ privlačnost, bo namreč ^ «j, širok in 12 metrov dolg- to 2 Obiskovavci . so postali kupc»^: šnjo prireditev jo »g*^ bolj kakor pretekle oo tf % tisti, ki so hoteli na tu j kupovati. To pa JC "0jne 5 V najlepše potrdilo razvw. vj1(, gorenjskega sejma. Jifffr hodnje bo organizator^ t&L načelo, da je treba £3Jtrg°V krog proizvajavcev poP°U podjetij, ki bodo lah^rfE ma ustregli sleherno * 9K*> zahtevam kupcev. u°ho$o 'fj*1 poletni prireditvi P8 a* popestrili tudi s ten . skušali prikazati tu« Q]} razvoj družbenih 8l~ed* ?V renjskega sejma P» ,-aZv°J«# pravah o nadaljnjem ^ -t$, že mimo sicer že si v ve, da takšna Vf&gfifr f> no se je že razvil gor« .■ llSt < , nujno potrebuje l\ (i» prostore. Toda trenutno zelo P0**^^ & ne rečemo, da se »l jj, je). .vabil" »V in kaj je >rJ>l$, in kbj jc t-ks«'' 'mfa kupcev? To je b»/c,ek» č«ljati na skrajšani dc-'ovne sSj.n.a Pravem koncu. Stro- Ce,k« okt k" bodo namreč do 7a" iinaii^ obra pripravile ustrezne vana v3-v kater«h bodo obravnavo a,ja vPrašanja, ki so posred-Uvedbo yeposredno povezana z Podlagi , J[a,l«R« delavnika. Na J«tju n 7* analiz pa bodo v podaje ukrepali. — P. Zve^er na prostem predvajale «lma Kozara l^vna^ i20* av8Usta> praznuje k*svoi skupnost Orehek-Dru-yesno n,!P,raznik' ki Ka bodo slo-UVod vP'oslavili danes in jutri. 'večer nJraznovanje bodo danes taciJ»rni iPravili m,adinci z reci-*V"6|r Pa k pesmimi- Ob osmih k! ^nee« «,na pro,tem Predsta-bo k iz narodnoosvo-jutrJ ^roe »Kozara«. I4 krajevrf°!dnc bo slavnostna se-ado PoKr upnos,i- kasneje pa i PloSč vencc Pred spomin-. <*■ V « Prvoborca Filipa Do-Sb kraiPOred Praznovanja praz-? U,di 'Cvnc skupnosti so vkljU-h *kom5^ons,''|-anie nove sad-"abaviffj'fc. ki so j0 prebivavci sredstev. 0nia '"d" iz lastnih d k°nčaneni Praznovanje' še ne S «e £0' Dopoldne je predvi-"^ldne « ni n',s,op mladine, Pa Prosta zabava. —, P. ] bo novega v Kranju tem času preurejujejo štiri trgovske lokale Center Kranja ni velik in zato ima človek pri sprehodu skozenj prav lahko občutek, da vsepovsod nekaj popravljajo. Trenutno so od gimnazije do Titovega trga v delu kar Štiri adaptacije trgovskih lokalov. Tako se skrivata za opažem prodajalna z gospodinjskimi potrebščinami na Koroški cesti in pritličje stavbe na križišču nad Jelenovim klancem, razen tega pa smo se že lansko leto navadili na »planke« v začetku Maistrovega trga. Preostane nam še gradbišče trgovskega podjetja Kokra na Titovem trgu. Pozanimali smo se, kdaj bo prenavljanje trgovskih lokalov zaključeno. Dosedanje izkušnje so investitorje izučile, da jemljejo obljube izvajavcev z določenim pridržkom. # Kot so nam povedali pri trgovskem podjetju »Merkur«, je njihova prodajalna Ideal na Koroški cesti že urejena, sedaj zaključujejo z urejevanjem vhoda, izložbenega okna in ostalega dela fasade. Prodajalno so povečali in s sodobnim pohištvom opremili tako, da imajo kupci dober pregled nad prodajnimi predmeti in lahko tudi sami izbirajo. — Predvidevajo, da bodo dela pri tem lokalu zaključena približno čez en mesec. # Prenavljanje prostorov ob križišču za potrebe sodobne trgovine z železnino in tehničnimi predmeti jc obsežno in zato tudi dolgotrajno delo. Upajo, da bodo novo trgovino lahko odprli za 29. november. V ta rok je vključena tudi že preureditev prodajnih prostorov, ki jih uporabljajo sedaj. Ker se bo s to adaptacijo prodajna površina močno povečala, bodo v novih prostorih prodajali dopolnjeno in razširjeno vrsto artiklov, ki jih je moč kupovati sedaj. # Naj ob tej priložnosti omenimo, da je bila v ponedeljek dopoldne otvoritev prenovljene Merkurjeve poslovalnice v Šentvidu. Lansko leto se je namreč podjetju Merkur pridružilo podjetje Kovina i/ Ljubljane s petimi poslovalnicami, med katerimi je bila prodajalna »Okovje« nujno potrebna prenovitve. # Založniško podjetje EM-KA iz Ljubljane z urejanjem svojih prostorov v Kranju nima prevelike sreče. Bili so prepričani, da bodo papirnico in knjigarno lahko odprli že v lanskem avgustu, vendar Se v tem času visi nad dograditvijo prostorov velik vpraSaj. Na poti sta dva vzroka: ne morejo izprazniti nekaterih prostorov, v katerih so stanovanja, razen tega pa gradbeno podjetje ne/ izpolnjuje svojih obljub. Kljub temu upajo, da bodo vsaj sprednji del lokala, kjer bo papirnica, lahko odprli še to jesen, zadnji del — knjigarno pa v prihodnjem letu. Predvideno je, da bo prodajni prostor segal od vhoda z Maistrovega trga do Kokrinc struge. En vhod v Kranjsko trgovsko podjetje Živila Je pred nedavni m v Zalogu pri Cerkljah odprlo nov sodoben trgovski lokal, ki je založen z vsem potrebnim potrošni Skim materialom Ugodne M perspektive za razvoj turizma Razvoj turizma V Zgornjesavski dolini je povezan z zmogljivostmi gostinskih in turističnih objektov. Dejstvo je, da ta dolina doslej razen v zadnjih dveh letih, še ni bila upoštevana skoraj pri nobenih investicijskih vlaganjih, če- Ker iz hiše na Maistrovem trgu bo odprt v Kranju ne morejo izseliti stranke, novi lokal nekaj časa Se ne prodajne prostore jc predviden skozi hišo Na skali 1. $ Tudi adaptacija prostorov trgovskega podjetja Kokra se jc precej- zavlekla, ker so pri podiranju naleteli na več nepredvidenih težav. Prizadevali si bodo, da bi blagovnico lahko odprli vsaj ' v taksni času, da ne bi povsem zamudili jesenske sezone. 2e ob raznih priložnostih je bilo mogoče slišati, da v prihodnje v starem centru Kranja nc bodo več dovoljevali večjih adaptacij trgovskih prostorov. Trgovska podjetja naj bi velike prodajalne gradila v novih objektih obstoječe prodajne zmogljivosti pa naj bi z manjšimi izboljšavami služile namenu, kakršnemu služijo sedaj. Cez desetletja, ko bo zgrajen novi center Kranja, naj bi bile tu predvsem prodajalne z izdelki domače in umetne obrti in manjSi gostinski obrati. S. M. Pokopališče bodo razširili Besnica — Pred dnevi so v Besnici pričeli s pripravami za razširitev in obnovo pokopališča, ker je sedanje premajhno in ne ustreza potrebam kraja, še manj pa sanitarnim predpisom. Po načrtu ga bodo razširili za 2000 kvadratnih metrov in bo tako še enkrat večje od sedanjega. Ce bodo dela tekla po predvidenih načrtih, bo pokopališče še letos urejeno. To bo za kraj velikega pomena /lasti zato, ker so /aradi sedanjega majhnega pokopališča umrle iz okoliških hribovskih vasi pokopavali na pokopališču v Selcih nad Skofjo Loko. Po obnovi in razširitvi pa bodo vse umrle z območja KS Besnica pokopavali na domačem pokopališču. — R. prav so gostinski, trgovski in turistični objekti že skoraj doslužili. Vsi lokalni organi pa težijo sedaj predvsem za tem, da bi ta dolina dosegla boljše pogoje za močnejši razvoj domačega in predvsem tujega turizma. Zato lahko z zadovoljstvom povemo, da je bil pred dnevi na gospodarski banki sklenjen delni dogovor za dodelitev kredita za izgradnjo turističnih objektov v Zgornjesavski dolini, katere področje je izrazit zimskošportni center in ima tudi vse pogoje za razvoj letnega turizma. Gospodarska zbornica, banka in sekretariat za turizem in gostinstvo so razpravljali o predlogu občine in ga tudi sprejeli. Predlagane gradnje bi pomenile delno realizacijo 7-letnega plana razvoja turizma v Zgornjesavski dolini. Te so: gradnja vlečnice Podle«, za katero so uredile traso mladinske delovne brigade; gradnja vlečnice Mojca, ki bo namenjena otrokom in manj veščim smučarjem; gradnja kopališča v Kranjski gori, ki naj bi bilo dograjeno že do prihodnje sezone; gradnja trgovskih objektov v Kranjski gori in v Ratečah; izgradnja "PTT omrežja v Zgornjesavski dolini, gradnja bara v Kranjski gori, gradnja ali adaptacija frizerskega salona in mehanič-no-servlsne delavnice v Kranjski gori in adaptacija gostilne »Pod Kepo« v Mojstrani. Ti objekti bi ogromno pomenili za razvoj turizma v Zgornjesavski dolini, ker ima le-ta naravne možnosti, da bi za jeseniško občino pomenila drugo stopnjo dohodkov. Njihova izgradnja pa je odvisna od sprejetja v zveznem natečaju, ker predvidevajo razen lastne 50-odstotne udeležbe tudi 50-odstotni natečaj za zvezni kredit. Po doseženem delnem odgovoru na gospodarski banki pa smemo pričakovati, da bo to sprejeto. — P. U. Tekstilindus trojčkam Kranj — Delegacija sindikalne Organizacije kolektiva Tekstilindus v Kranju je obiskala srečno mamico pred tednom rojenih trojčk, Francko Hribernik z Visokega, ki je še v kranjski porodnišnici. Mati in tri deklice so zdrave. Poklonili so ji 40 metrov flanele, in ji v imenu kolektiva čestitali. — K. Ob Savi Dolinki # Na Jesenicah jc nedograjeno poslopje v bližini metalurške industrijske šole, na katerem so ustavili že pred dvama letoma nadaljnjo gradnjo zaradi pomanjkanja sredstev, zelo bodlo v oči. Trgovsko podjetje »Zarja«, ki mora izprazniti svojo poslovanico v »Kasti« za potrebe Železarne, pa se je odločilo, da bo dogradilo omenjeno stavbo. Z nadaljnjo gradnjo poslopja so že pričeli in bo dobil južni del Jesenic v kratkem primeren trgovski lokal. • Na Jesenicah gradnja doma družbenih organizacij lepo napreduje. Medtem ko so z betonsko ploščo nad podzemnimi prostori nekoliko zakasnili, v poletju vidno raste poslopje in je upati, da bo še letos dograjeno prvo nadstropje. Za tolik napredek v gradnji ima razen gradbenega odbora veliko zaslug članstvo Svobode in ostalih organizacij, na Javorni-ku in Koroški Beli, ki jc osredotočilo vso dejavnost na prostovoljno delo pri gradnji doma. • Na Blejski Dobravi bodO po vsej verjetnosti pričeli še letos graditi potrošniški center paviljonskega tipa. Soinvestitorji so podjetja Rožca, (lo-renjka in Mesarsko podjetje. V paviljonu bo restavracija, trgovina in mesarija. Lokacija je že določena in bodo pričeli z gradnjo že letos, najpozneje pa v začetku prihodnjega leta. V sedanjem lokalu trgovine pa mislijo uredili brivnice. Videti je, da bo dolgoletna želja do-bravskih volivcev končno uresničena. • Na Jesenicah so zadnje dni preiskovali parcelo v neposredni bližini gimnazije, kjer mislijo zgraditi tri stanovanjske stolpnice. V kolikor bo teren ustrezal, bodo pričeli v kratkem z gradnjo stolpnic, ki bodo dale okoli 120 novih stanovanj. S stopnicami bo delno rešen jeseniški stanovanjski problem. »ODEJA« škofja Loka obvešča vse interesente, da od 1. 9. do preklica nesprejema Individualnih naročil za izdelavo prešitih odej in ostalih izdelkov. Interesenti naj naročajo omenjene Izdelke v obratu Ljubljana — Komenskega 1. Za naroČila se priporočamo! Q'*l pretl rad' zaustavljajo pred barometrom, ki Je nameščen avtobusno postajo in se pozanimajo, kako kaže vreme _ ..s*ja za sklepanje in odpoved delovnih raz- Iv »ŽITO« Kranj Opisuje prosto delovno meslo skladiščnik VK *a skladišče v Lescah. 1 takoj. Plača po pravilniku o OD. — Pogoj: dobrn " na ° Poznavanje žita in izdelkov ter večletna praksa 2 ^ °dcnju podobnih obratov, aSotovljeno stanovanje v bližini delovnega mesta. Hlevi, ki Jih delavci kranjskega Gradisa grade za cerkljanski obrat Kmetijskega gospodarstva Kranj blizu Pšenične police, bodo zgrajeni predvidoma prihodnje leto. V sklopu kmetljskogospodarskih objektov bodo tu štirje hlevi s 3000 kvadratnimi metri površine za skupaj 400 glav živine, trije silosi in mlekarna. Podoben hlev kranjakeg« Kmetijakega gospoderatve bo tudi v labnici SOBOTA, 17. AVGUSTA«« Iz naših kolektivov Graverji morajo imeti mirno roko elezn a etno s t Potrebe prehitevajo proizvodnjo — Delavnice so hkrati tudi šola za ljudi, ki pusto železo spreminjajo v Umetniška dela — Končno pod isto streho Kropa že leta in leta slovi po svojem umetnem kovaštvu. To tradicijo nekdanjih mojstrov pa sedaj nadaljuje UMETNO KOVAŠTVO V KROPI, o katerem je zapisano v letošnjem družbenem planu občine Radovljica, da naj ta 42-članski delovni kolektiv še nadalje usmerja proizvodnjo v iskane umetno obrtne izdelke. — To določilo občinskega družbenega plana je tako pravzaprav -samo potrdilo zastavljeni delovni program Umetnega kovaštva v Kropi. ^ O tem, da je za izdelke Umetnega kovaštva v Kropi veliko zani-manje, razen ostalega pričajo tudi številni izletniki — domači in tuji — ki hodijo semkaj kupovat izdelke umetnega kovaštva. Na splošno pa kupci najbolj povprašujejo po drobnih izdelkih (stop-niščne ograje, okenske mreže, svetila, lestenci). Dosedanja proizvodnja pa ne more zadoščati povpraševanju, saj v Umetnem kovaštvu menijo, da bi lahko prodali dvakratno proizvodnjo. Samo za ilustracijo, kolikšno je povpraševanje po tovrstnih izdelkih, naj navedemo dejstvo, da je ljubljansko trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt DOM želelo, da bi odkupilo celotno proizvodnjo. Za umetno kovaštvo pri nas nimamo posebne strokovne oziroma poklicne šole, zato mora delovni kolektiv kadre za svoje lastne potrebe vzgojiti v svojih delavnicah. V povojnih letih so tako usposobili za umetno kovaška dela in graverstvo približno 20 vajencev. V'lastnih delavnicah si torej pridobivajo spretnost za delo in obenem smisel za motive, ki jih delavci pretežno najdejo sami. Vse doslej so proizvodnjo v Umetnem kovaštvu v Kropi bolj ali manj hromili tudi neustrezni delovni prostori. Zato se je delovni kolektiv nekako pred tremi leti odločil, da bo zgradil nove obratne prostore. Zaradi številnih prednosti so se tudi odločili, da bodo ▼ zgradbi, kjer so predvideli delavnice, uredili tudi lastno prodajalno In upravne prostore. V prid takšni odločitvi govori med drugim tudi "dejstvo, da mora biti zaradi številnih in seveda tudi zelo različnh želja kupcev, ki kupujejo izdelke umetne obrti, prodajalna v neposredni bližini same proizvodnje. Novo poslopje, ki Je sedaj že dograjeno in kamor sta se že preselila oba proizvodna oddelka — umetno kovaštvo in graverstvo — je sicer številčno majhen kolektiv zgradil z lastnimi sredstvi in v lastni režiji. Prav zato so se seveda morali odpovedati tudi delu osebnega dohodka. V prirltčju novega poslopja Umetnega kovaštva v Kropi so namestili kovačnico, v kletnih prostorih pa bodo imeli skladišče materiala. V pritličju bodo uredili tudi prostor za skladišče gotovih izdelkov, medtem ko so v zgornje prostore že namestili graverski obrat. Samo kot eno zanimivost Iz tega obrata naj omenimo to, da ta obrat izdeluje tudi poštne žige za naše številne pošte. — Deset do enajst ur dela in že izdelajo poštni žig, ki ga bodo lahko uporabljali vse do leta 1979. Izdelujejo tudi kovinske šatulje z različnimi vzorci, nadalje priložnostne poštne žige in podobno. Dosedanja lastna prodajalna izdelkov umetne obrti se še vedno stiska v starih prostorih. Toda v novem poslopju Umetnega kovaštva v Kropi so tudi za prodajalno predvideli in skoraj že popolnoma uredili ustrezen prostor. V podjetju menijo, da bodo prodajalno odprli čez dober mesec, to je nekako do začetka oktobra. Novi prostori za lastno prodajalno bodo za podjetje nedvomno precejšnja pridobitev, saj ni izjema (prej pravilo), da v Kropo pogosto zahajajo avtobusi polni tujcev in da inozemci skoraj obvezno obiščejo tudi prodajalno izdelkov umetnega kovaštva. Novi obratni in upravni prostori Umetnega kovaštva v Kropi bodo veljali približno 30 milijonov dinarjev. Delovni kolektiv je na to pridobitev lahko upravičeno ponosen, hkrati pa Je tudi prepričan, da bo združitev proizvodnje, uprave in prodajalne lastnih Izdelkov pod eno In isto streho omogočila tudi lažje ln uspešnejše poslovanje te specifične obrti. — I. P. Iz naših komun Seja predsedstva ObSS Radovljica Priljubljena izletniška točka število obiskovavcev soteske VINTGAR raste iz leta v leto. 1962 leta jih je bilo prek 37.000, letos pa bo to število precej večje, ker se je dvignil obisk inozemskih turistov. Ti ne morejo prehvalltl naravne krasote Vlntgarja. Do leta 1893 ni nihče vedel, kako si potok Radovna utira pot skozi sotesko, ker v dolžini dveh kilometrov ni bil od nobene strani mogoč dostop vanjo. V tem letu pa je opravil naporno in nevarno delo Jakob 2umer. Dogradil je mostove in galerije prek navpičnih sten nad penečimi slapovi razburkane Radovne. Med okupacijo so propadli vsi mostovi in galerije, ker jih ni nihče popravljal. Po osvoboditvi pa je bilo ustanovljeno Turistično društvo Vintgar-Gorje, ki je obnovilo vse prehode, in 6. oktobra 1946 proslavilo otvoritev obnovljene soteske. Letos bo to društvo proslavilo 70-letnico zgraditve mostov skozi sotesko. Danes, 17. bo ob 20. uri | lež h krepitvi ekonomskih ter pro-pohod skozi razsvetljeno sotesko in po vrnitvi prosta zabava v r • stavraciji Vintgar. Jutri, 18. avg., bo ob 13. uri koncert godbe na pihala, nato ob 14. uri odhod v sotesko k spominski plošči graditelja, kjer bo slavnostni govor. Po končani proslavi pa bo spet prosta zabava v restavraciji Vintgar. Od splošnih razprav h konkretnim nalogam Pred dnevi so imeli v Radovljici prvo redno sejo predsedstva občinskega sindikalnega sveta po nedavno izvedeni reorganizaciji oziroma ustanovitvi treh strokovnih sindikatov. Člani sveta so obravnavali gradivo in zaključke ustanovnih skupščin, govorili so o pripravah na občni zbor občinskega sveta ter razpravljali o dosedanji aktivnosti pri sestavi statutov delovnih organizacij; s tem v zvezi so sprejeli tudi nekaj sklepov in razdelili obveznosti posameznim članom. Občni zbor občinskega sindikalnega sveta bo 5. oktobra. Do ta- krat bodo vse sindikalne podružnice v delovnih organizacijah morale izvesti svoje polletne delovne konference. Posebno pozornost bodo ;morale posvetiti tudi vprašanju sestave statutov v delovnih organizacijah. Sindikalne podružnice naj" bi v prihodnje bolj skrbele za uveljavljanje delavske samouprave in prispevale večji de- izvodnih enot. Novoizvoljeni strokovni odbori pri ObSS še niso pričeli z delom. Prihodnji teden se bo prvič sešel odbor za storitvene dejavnosti, ostala dva pa bosta prav tako še v tem mesecu izvolila svoje organe. Vso dejavnost v zvezi s pripravami za sestavo statutov je doslej je zvrstilo več posvetov, seminarjev in splošnih pogovorov za posamezne stroke ln dejavnosti. Dosedanje razprave so razčistile že marsikatero nejasnost, predvsem pa razgibale ljudi v vodstvih samoupravnih organov. Predsedstvo sindikalnega sveta je priporočilo občinski skupščini, naj predloži vprašanje statutov na prvo prihodnjo sejo, tako da bi se odborniki seznanili z dosedanjim delom in obenem-sprejeli tudi ustrezne sklepe, ki bi oblikovali smer nadaljnjim prizadevanjem. Na zadnji seji so člani predsedstva izrekli tudi nekatere kritične pripombe o odloku o spremembi občinskega davka na maloprodajni promet, ki ga je pred nedavnim sprejela občinska skupščina. Mnenje predsedstva je, naj bi skupščina na drugačen način V Škofji Loki se bodo prihodnji teden pričele prve poletne kulturne prireditve, ki naj bi bile odslej vsako leto. Večina prireditev bo v tem času na loškem gradu, kjer so v ta namen postavili umetni oder in 770 sedežev. Na sliki vidimo vhod v to gle dališče na prostem Na kratkem valu #j| BLED — Dejavnost turistične poslovalnice Kompasa na Bledu se je v zadnjem letu precej razširila; zajema predvsem turistfčno delo — od posredovanja sob v hotelih in pri privatnikih do organizacije izletov. Razen tega izdaja vozovnice vseh vrst za potovanja doma in v' tujino, izdaja ribiške dovolilnice, posreduje informacije, vzdržuje zastopstvo jugofilateli je in opravlja menjalno službo. Podjetje Kompas sprejema tudi turiste, ki prihajajo in odhajajo z avioni na redni liniji Bled — Beograd. Na omenjeni progi vzdržuje zvezo trikrat tedensko, v ponedeljkih, v četrtkih intsobotah. Pomembno delo poslovalnice je prirejanje izletov vsak dan razen nedelje in ponedeljka. Turisti si lahko ogledajo Kropo, Bohinj, Postojno, Kranjsko goro, Vršič, Trento in dolino Vrat. Izlete organizira poslovalnica na podlagi razpisa. # BLED — V torek so priredili v dvorani kazine priljubljeno družabno revijo PLESNO TEKMOVANJE NARODOV.' Nastopili so plesni pari devetih narodnosti; v finalnem tekmovanju so bili najboljši Holandci, za njimi pa so se uvrstili Jugdslovani. Preteklo sredo je v kazini domača folklorna skupina z Bleda izvajala jugoslovanske narodne plese. vodil občinski sindikalni svet. Čeprav so bile dosedanje priprave le seznanjanje vodilnih samoupravnih organov s temeljnimi osnutki in določili, ki naj bi jih vsebovali statuti, je bilo vendarle opravljeno precejšnje delo. V razgibanem obdobju enega leta se poiskala vire za občinski proračun. Sklenili so tudi, da bodo predlagali občinski skupščini, naj bi v prihodnje organizirala seminarje, na katerih bi odborniki obravnavali našo splošno gospodarsko in družbeno problematiko. J. B. Iz obeh dolin # NOVI PROSTORI KZ LOKA - V kmetijski z*^ škofja Loka so po nedavni r* organizaciji začeli raBnlŠ,,!^t. zvezi s perspektivnim P°*° nJem med drugim tudi o no* upravnih ln obratnih P1"0*10 J Tako se bo v te namei*. smo zvedeli, adaptiralo P0*^ Je bivše KZ Trata (Veb*£ hiša). Tam bodo upravni P stori, razen tega pa še g« oziroma retilza za traktorje w kisaJnlca *» jvnl P1*0" kmetijske stroje, zelje in skladišča. V^ stori naj bi bili po P"**^ vanjih vseljivi do maja, «* objekti pa naj bi začeli W j? svojemu namenu prihodnjo PRAVILA »SPOZNAVAJ CE^I SIGNALI^ JO« - je naslov akcije, k> £ pripravlja komisija za ^ in varnost prometa V ^ Loki za bližajoče se šolsko to. Tako bodo učenci P° .fl izdelovali prometne zna c ^ ostalo cestno signalizacij ^ veda v miniaturi, kar , 0Cenila, najbolj^ ki pa bodo razstavljeni- šolske ekipe področja t« zvedeli. bo- tega pa bodo znanju s tega movale. Kot smo do nagrade kolektivne. • PARKIRNI PROSTOR^ Da ne bi bili motoririram ^ skovavci bližnjih 5ko«« v »POLETNIH PRIREO/1 ^rtl počastitev 40. obletnice ^ ^. pisatelja Ivana TaVČar,..Hii tU* dregi, so prireditelji m"DT8ko di na parkirne pro«tor~ -vto-bo parklšče za oeebn« *» mobile na Mestnem t« ' $ mopede, motoma »o ^si. dvokolesa na dvorišču % ske skupščine, za avto o ^ Selške doline pri PeK?\ Novem mostu ln v So»» J0j|. za avtobuse iz P^^^oje"1 ne ln drugod pa na »P ^ trgu in pred gasivskimi« ^ Pristojbina za Parirani« ^ nih avtomobilov bo 50, * 30 torna in navadna koje*« ^ dinarjev. Pri tem pa W doiro* nill, da bo v tem ča^d,tvO''1 z vsakim prevoznim $re^ ^ na grad prepovedan, ^*,re4it*v zan prlre sam«, hod za obiskovavce na loškemu gradu je s^0i^' z Mestnegđ trga (pri »' VSE POSLOVALNIC^*^ ni). LETNIKA« — Razen t g . # nem uradu v Škofji L°K1cjjC o moč dobiti vse inform* »Poletnih prireditvah« tudi rezervirati oziroma p vstopnico (le-te so po : yr in 200 dinarjev) tudi v v Go, slovalnicah »Izletnika« gkofji renjskem. Le-te so v Loki, Radovljici, "a in Jesenicah. V zvezi z -^jo cami naj dodamo, .dahisic \°" tudi za popoldanski 00 ^ ^ škega muzeja, kjer bo 1 ,c(r biti tudi spominke m niCC- nnRJl^ • KONČANO TABO*" fcof — V začetku tedna sebJorjenJ* čalo enomesečno ta ^t0" pripadnikov predvoja«* ^ {eIn je škofjeloške času je v platnenem ««• Lipnici pri škofji Loki ^r izmenah bivalo okrog * fci dih občanov. Med dr"." pr*»; omenili, da so bili fantiči vsem v drugi izmetM,,kajltf»i strelci. Tabor sta ne* Q\P obiskala tudi predsedmN iflC SZDL in občinske I Škofja Loka. BledV vstop?1; vel Ob 60-letnicl tovarne PEKO v Tržiču so v četrtek v škofji Loki odprli prodajalno obutve, lokal, v katerem je bila prej knjigarna, je že prvi dan privabil precej kupcev pren°* 177 ATOTTSTA 19% ^^JKOFJELOŠKIMI POLETNIMI IGRAMI to eslo igravccT v »Vlsoški kroniki« na loškem gradu Povi« zadn'em sestanku pripravljalnega odbora za izvedbo p •*™ ŠKOFJELOŠKIH POLETNIH PRIREDITEV, ki Je bil InTl'60 k<>t iV':2cvor nadeta eod stavca s člani lega odbora »krati realizator}! zamisli o ovganim.ljl pomembne kultur- zvnJl?/l,feMacl-,c v ŠVotii LoM v »dnjin dneh avgust*, smo , eae". da gredo priprave na t» dogodek že h kraju. V njih 300 r°Sn VSCh ,tv*kih k"'turnlh delavcev sodelovalo še kakih io«if?i? nov' kar pa n' "~ *"fjel0ški škofjeloškega rojaka — opernega pevca in režiserja Poldeta Polonca naštudirali igravci domače in okoliških Svobod, in sicer bo v njem nastopalo 52 tako imenovanih »oseb« in kar 150 statistov! Predstave bodo na dvorišču loškega gradu, kjer je za to prilož- grajski kapeli), torkov nastop folklornega ansambla DPD Svobode »Tone čufar« z Jesenic (na umetnem odru na gradu), četrtkov koncert v domu Svobode, kjer bo dela iz programa za diplomski nastop izvajala škofjeloška pianistka Marija Kocijančičeva, tenorist Polde Polenec in instrumentalni trio Lorenz, nadalje no željo, da kulturniki imajo ze toestu bi V domacem cijo b°sal° kulturno tradi-x'sa^u lato prirejali »festival •godnih pesmi in plesov, mu- ovnih razstav«. Prvič so Po' krenili 1951. leta, ko so Vr ,}terarnih «ke in lik "a to ^i^lf' °nik0< Tavčarjevo »Visoško medtem ko je bila pri-ditve Jclo^Kc poletne prire-telj L !!Cla *elc lelos, ko so ho- kr, tve i v *i. .... ' Viti* ^ - 1 LoKi slovesno prosla smrti Počastiti 40. obletu i-P'satelja Ivana Tavčar- Prireditev v okviru prednja vsak«," * naj bi biI potem loritev et0' b° Zat0 tokrat uPri" Pove8tl TavčarJeve zgodovinske tevn0 ■>>Vl8o8ka kronika«. Zah-el° bodo pod vodstvom Pred dvanajstimi leti so Igravci škofjeloške Svobode na dvorišču In balkonih Puštalekega gradu prvič uprizoril Tavčarjevo zgodovinsko povest »Visoška kronika«. Prizor lz ene tedanjih predstav, ki ga imamo ohranjenega na pričujočem posnetku, se bo čez teden dni ponovil v odprtem gledališču na loškem gradu, zakaj dramatizirana »Visoška kroni ka« v režiji Poldeta Polenca bo osrednja prireditev prvega škofjeloškega kulturnega tedna *ržačan lojze Spacal izstavlja na Bledu Ob |- bDacala v afVi ,es°rezov Lojzeta eclu lahlc estivalr>' dvorani na !*o en0-vj° tokrat ugotovimo sa-,nie Je ra,t 8lede na renomirano ** zahtev? Va dosegla raven, ki 8će- T0 j naše turistično sredi-ki ima vso Umetn0st resnost resnično lepe stvari i manifestacijc. Grafična ™ nost L- Spacala je pri-*a leta T - ta 1954 Pa do lanske-0v°ljuip ,Zredr"'m smislom. Za-C« S*J . v Polni meri poznavav- !*rati v ?V,e Ustvarjainosti in ga Lr°m n° mcri s kvalitetnim ?«0vav Predstavlja ostalim obi- ti Poznaj ..^eccJsnje Vh°>Moje naziranje«, kj j* »Rn,n tal°* napisal sliki %ut"i sem bil naziranje«, ki ' ar Trstu (Ro-sem M nav-Poklic svojega očeta, s kamnosek in pleskar, 1 se z izrezovanjem A?" 19077", Sem sc v fr^Val !' kcu otrok ''a r8' Po? vP'eskava! v hišne ^lo8ov !le,c sem iz družinskih ?JeVmme'Maval poklice; bila ^«*.2n 11 Vedno že'Ja rešiti se "icu> ^llcn°m, da se posvetim »olj leta Scrn ga ^'util v sebi- Vfecl PoSohPCliali so me v Rim ss£ono~sodišče in nal°v ni obliki skozi vse njegovo snovanje (glej grafiko Afriško svetišče iz leta 1960 ali Neonska civilizacija iz leta 1961). Ce bi naivno ali bolje na laičen način skušali nekako razložiti razvoj Spacalove grafike, bi morda najbolje zadeli, če bi dejali, da je od klasičnega lesoreza (ne glede na motiviko aH stil) nekako do leta 1957 (Skver v Istri, Ribiška koča, Čolni pred hišo, Kraški borjač in druge) prek posameznih odtiskov lesenih koščkov in večjih kosov, ki puščajo strukturo lesa na papirju in na rahlo spremenjeni pomenijo neki predmet, šel še naprej in mu je bil v letu 1962 odtis strukture Jesa osnova. Osnova, ki je pravzaprav ozadje kompozicije in jc prepletena z majhnimi vzorčki, kar ustvarja mehkob zadnjim grafikam. To ozadje je v Bizantinskem manastiru iz 1962 celo zlato, zlato pa je tako zakrito, da pobliskava kakor izpod patine stoletij. Vsa ta »razlaga« razvoja je seveda zelo posplošena in ji jc izhodišče /o v slikarjevem otroštvu dojet smisel za material in njegovo strukturo, ki ju rad podaja oplemenitena v svojih delih. • Iz tega tudi lahko razvijemo Spacaiov odnos do snovi, ki izhaja iz realnosti, ki Jo redno abst-raktizlra, ali drugače povedano: nost avditorij za nič manj kot 770 gledalcev projektiral inž. arh. Viktor Molka. Premiera »Visoške kronike«, ki je domala že razprodana, bo v soboto, 24. avgusta, ob 20. uri, ponovili pa jo bodo še v nedeljo, sredo in naslednjo soboto ob isti uri. Prve ŠKOFJELOŠKE POLETNE PRIREDITVE se bodo pod pokroviteljstvom rojaka Borisa Zi-herla, znanega političnega in kulturnega delavca, pričele v soboto, 24. tega meseca, ob 17. urina Visokem, kjer bo na pisateljevem grobu komemoracija. Predstave »Visoške kronike« smo prej že omenili; v sklop prireditev pa bo sodil tudi ponedeljkov klubski večer o »domači pokrajini in ljudeh v Tavčarjevih delih«, ki ga pripravlja upravnik " loške knjižnice Janko Krek (ta bo s sodelovanjem recitatorjev in pevcev domačega študentskega okteta v petkov literarni večer prav tako v domu Svobode, kjer se bodo ljubiteljem domače literature predstavili s svojimi deli slovenski književniki France Bevk, Matej Bor, Lojze Krakar, Mira Mi-hellčeva in Tone Sellškar. Nazadnje naj omenimo še dve gledališki predstavi, ki ju bodo .1. in 3. septembra prispevali člani KUD »Ivan Tavčar« iz Poljan. Na grajskem odru bodo zaigrali Tavčarjevo povest »Cvetje v Jeseni«, ki jo ob pomoči igravca slovenskega narodnega gledališča Lojzeta Potokarja pripravljata režiserja Jože Trpin in Tone Vari. V zvezi s tem naj kot zanimivost omenimo, da bo v vlogi Karlov-škega Anžona igra! rojak iz Poljanske doline — akademski slikar Ive Subic. V galeriji loškega muzeja bo v dneh poletnih prireditev tudi razstava prvih Tavčarjevih del in Kobetovih ilustracij Visoške kronike, ki jih je Mladinska knjiga delno že ponatisnila v svojih izdajah te zgodovinsko povesti. J. 2. Tam žolo ^koval c prijela politična i spreminja jo v estetsko prevred-nosten tekst. In še ena komponenta je, ki je ne smemo prezreti: Spacalu je med mnogimi stvarmi izredno blizu ljudska umetnost s svojo čistostjo barv. Vse to in še tisto, kar'»> tako kratkem sestavku ni mogoče povedati, se združuje v Spacalovi grafični ustvarjalnosti, ki je eden izmed viškov človeške domiselnosti v kombiniranju in interpretaciji materiala ter njegovem spreminjanju in poduhovljenju. A. Pavlovec °st in \ itt,n scm imel prl-h. slikar«;t,Cas' da sem sc Posvc-?>^S!U- Ko ^ »* vrnil \, n ,2Pit j, sem opravil zrelost-vm licci,UlT,etr,osti ria umetnost-i?1 ohi.t y Benetkah, nato pa višjo pa umetnostno emijo v Milanu.« v t ^ Je i Spacalovem samogo-«>fo 1^Ven Podatek o izre- ^spr^'11 vzorcev' ki Z* ^'la v taki ali drugač- ■ ■ o dvoje vrtnih vrat g širine 368 cm, višine 187 cm; vertheim blagajno, težko 900 kg, O » - širine 105, dolž. 175, viš. 66 cm M Cena po dogovoru »Goveniha« Tovarna čokolade LESCE pri Bledu Strokovnega sodelavca za organizacijo družbeno-ekonomskega izobraževanja sprejme Delavska univerza šk. Loka — Nastop službe 1. 10. 1963. Drago Vresnik ZAKLAD NA OBALI Nenadoma Je VVerner skočil v morje in začel plavati. Kurt ki Je videl Izdajstvo svojega pajdaša, se je boleče na* kremžil. Skrtal Je z zborni in se stresal od besa. Uporniki so poskakali na čoln in sc približali do jambora. Jure in Maša ata držala vesla, Bojan je meril s harpuno. Kurt se Je umikal. Puška, kl nI počila, Je bila kljub temu nevarno orožje. Jure je skočil po škatlo in vzel v roke kamen. »Poglejta, kak zaklad Jima je pripravil naš Mišo!« Bojan in Maša sta se zasmejala. Nemec je z blazno izbuljenimi očmi strmel vanje. Bil je ujetnik. Drugi Je plaval nedaleč od čolna in se boril z valovi. Kje je bil ves čas Mišo? Ta trenutek je stal poleg oficirja na patruljnem čolnu, ki Jc z velikansko naglico brzel po morju. Pripovedoval mu je, kako je Izkoristil odsotnost Nemca in mu vzel zlato, stekel na cesto in ulovil kamion, ki je naložen s sadjem drvel proti mestu. Miličniki, kl so stali poleg njiju, so z daljnogledi opazovali obalo. Tam na cesti so v smeri Rožnega zaliva — kakor se mu jc reklo — drveli tudi štirje motoristi v uniformah. In koliko, praviš, Je zlata?« je spraševal oficir. »Ce čisto po resnici povem, najmanj osem kilogramov.« »Fant, pravi heroj si! Ali veš, koliko si rešil?« Cez nekaj minut je bil patruljni čoln v zalivu. Pri taboru so stali miličniki, kl so prispeli po cesti. Mišo se je začudeno oziral nokrog. Kje so Jure, Bojan in Maša? Kje je motorni čom? Miličniki so že od daleč poročali, da zgoraj ni nikogar. Oficir Je pogledal Miša. »Fant, ali si se šalil?« »Kje neki!« je vzkliknil Mišo. »Takoj vam pokažem zaklad.« j Poskakali so na obrežje. Zdajci se Je Mišo spomnil, da bi utegnile! j tujca ukrasti motorni čoln in jo popihati. »Prosim, daljnogled imate, poglejte, ali niso na morju!« Oficir Je vzel daljnogled. Nekaj časa Je opazoval morje v daljavi, nato je nenadoma zaklical: »Vidim dva čomička. Daleč zunaj. Fantje brž!« ^^OR GOLOSOVSKI ^fclim verjeti 22 ''Kdo itJ J.??« sem vprašal, ko so se vrata za neznanko zaprla. im je svoj priimek. Timčuk. Varvara Ostapa Timčuka. Se ne c napisa! v zaporu, preden ^ inJate nčuk- vdova ustreljenega Ostapa Timčuka. Se ne % a- da >Vča a< ;.Prebrali ste pismo, ki ga it?« '* sem odgovoril ^ ''vcagjL' °c'n odgovoru. »To je torej ona?« V*?v °kun n-^m koristi- Dosti inien ln datumov ter dogodkov iz * trii C^e se spominja'. Sporočila nam je važne podatke... *^0Sebn°1Stc odgovorili, kako napreduje vaše iskanje.« i?° se nc morem pohvalili, toda nekaj sem izvedel...« "a Primer?« jkovske niso ustrelili. Osemindvajsetega jc umrla v mestni bolnišnici zaradi vnetja togrede — v kateri ulici je bila bolnišnica?« S*r Ko; *Sa*n Zap^ončali svoje delo, napišite — prosim — kaj ste ugoto-^O|0vor,U8 imena in naslove ljudi, ki so vam dali podatke. ^Col s*e to'6*l^ov^ sl0'! tamkaJ T"l°vo stanovanjsko poslopje. Vjj, «Ogte h r^J Zvedeli, kdaj je umrla? Zanimivo. Zelo zanimivo... ončali svoje delo, napišite — prosim *0°rjena?<< J^iiinSr.°.d80V0dL n te bil zelo ljubezniv in mi je rad postregel s podatki, itioat S- °S-al zadrzan kot poprej. Začutil sem to neprikrito Od ^ton m tako nn: nisem hotel govoriti o svojih načrtih. J^lka. p^ Sc ni končal svojega obiska pri načelniku tiskovnega fc^m. Sp sem mu listič in poprosil, naj mi zvečer telefonira. popros oblastnega komiteja in se odpravil bOih^^JoT "U5JO' bolničarko, na katero me je opozoril Majboroda. S4(^taCa( ,.50 ie, da to ne bo težko. Povprašal sem uličnega ,'e odmetava! sneg pred novo petnadstropno hišo, in J* takoj spomnil, koga iščem. Pokazal mi je majhno leseno hišico, ki se je držala velike trgovske hiše na drugi strani ulice. »Kako bi ne poznal tetke Dusje! V otroški bolnišnici dela. Prihodko se piše. Jevdokija Fadejevna Prihodke 2c osemintrideset let stanujeva v isti ulici.« Vrata mi je odprl mlad moški s strogim obrazom. »Jevdokijo Fadejevno Prihodko iščete? To je moja babica. Dežurna je. Kmalu bo prišla. Izvolite, slecite plašč.« Sobica, kamor me je pripeljal mladenič, je bila tesna, vendar zelo čista in svetla. Mladenič se je rad pogovarjal. Že pet minul zatem sem vedel, da se imenuje Ženja, da je študent, da jc prišel iz Kijeva na obisk k babici in da želi zanjo opraviti neke posle in podobno. Njegova babica bi morala dobiti stanovanje v novi hiši. že dvakrat .je obiskal mestni sovjet in šel bo še tretjič, če bo treba. Ko mi je povedal o sebi vse. — kar bi me — po njegovem mnenju, utegnilo zanimati, me je zasul z vprašanji. Prav vse je želel vedeti: od kod sem prispel, zakaj, kako se imenujem, kdo mi je dal babičin naslov. Potešil sem njegovo radovednost. Ko je slišal, da nameravam povprašati Jevdokijo Fadejevno o njenem delu v bolnišnici med okupacijo, se je nenadoma zmračil in spremenil tok pogovora. Neprijazno mi je dal vedeti, da takšen pogovor ni zaželen in da ni vljudno, če bi starko vznemirjal s takšnimi neumnostmi iz preteklosti. »Po vojni so jo dovolj vlačili po raznih komisijah, zasliševanjih in podobnem, venomer so preverjali različne podatke, jemali izjave... Zdaj so spet začeli s to lečjo,« mi je pojasnil razlog svojega nezadovoljstva. »Vsi vedo, da jc babica delala kot bolničarka in da Je našim ruskim ljudem pomagala, kolikor je mogla. Ostala je v okupiranem Pribelsku, vendar ne po svoji volji. Tako torej ni potrebe, da bi jo znova nadlegovali.« Sprva nisem vedel, kaj ga jc tako razjezilo in vznemirilo, šele po nekaj stavkih, ki so mu ušli, sem spoznal, za kaj gre in zakaj noče, da bi se pogovovjal z njegovo babico. Ženja se je namreč prestrašil, da bodo oživele govorice o babični službi v bolnišnici med okupacijo in da zaradi tega babica ne bo dobila novega stanovanja, ki so ji ga obljubili v novi stavbi. Zaman sem ga poskušal prepričati, da za takšne domneve ni razloga in da so njegove predpostavke v zvezi z mojim obiskom smešne. Ni mi verjel. Mladenič je menda sodil, da je hudo izkušen človek, ki jc marsikaj doživel in ki zaradi tega nc nasede »Ieherni prevari. Pomembno Je prikw maval, se rogal mojim dokazom in odločno zavračal sleherno trohicoi razumevanja za moje poskuse. K sreči je prišla babica Jevdokija Fadejevna in prekinila najin prepir. Ženji je rekla nežno, vendar odločno: »Dragi moj otrok, sprehodi se, jaz pa sc bom pogovorila sj tovarišem novinarjem. Vidim, da gre za važno reč.« ženja se je užaljeno pokril s čepico in odšel. Tetka Dusja m<3 je blago pogledala, si privezala predpasnik in začela pripravljati mizo« Delala je naglo in spretno, sočasno pa sva se pogovarjala. Pripovedovala mi jc, da je bil Zenjin oče Roman, sicer njen sin, dolga leta v nemškem ujetništvu, zatem v taborišču za begunca in da se jc zatem slednjič le vrnil v domovino. Ženja je dokaj zgodaj spoznal pravo življenje, krivico, sumničenje in podobno, zato je tako nezaupljiv... Saj je Še mlad. Ko se bo spametoval, se bo omehčal in spremenil. Obraz letke Dusje je bil dobrodušen, prepleten z drobnimi gubicami, imela je tih glas in lepo počesane sive lase, povezane z belo ruto. Popiti sem moral skodelico čaja. sicer bi bila užaljena. »O neki ženski bi vas Želel povprašati,« sem dejal med dvema požjrkoma vročega čaja. »Konec septembra 1942. leta je ležala v mestni bolnišnici. Imenovala se jc Zajkovska. Se spominjate te /enske?« Tetka Dusja je nekaj trenutkov premišljevala, potem pa je nezanesljivo odgovorila: »Priimek se mi zdi nekam znan, vendar sc nc morem sporn> niti... Morda sem ta priimek že. nekje slišala, vendar nisem pre« pričana...« »Pomislite, Jevdokija Fadejevna!« sem jo poprosil z rotečim glasom. »Spomnite se. Bila je lepa in mlada ženska komaj šest-indvajsetih let. Imela je svetle lase / rdečim nadihom. 1 vžala je v zaporniški sobi pod nadzorstvom jcčar.ja Majborodc. Diagnoza se je glasila .gnojno vnetje slepiča'.« »Tako bi morali takoj povedati,« je odgovorila tetka Dusja. »V zaporniški sobi nisem poznala nikogar. Vanjo so smeli I« zdravniki, drugim je bil vhod prepovedan. Ječarja Martinov in MajborOda Ita sama stregla in negovala bolniku jetnikom. Režim je bil strog. Celo v tisti hodnik nismo smeli brez posebne potrebe« SOBOTA, 17. AVCPgTfrtfjf Šport • Sport O Sport # Sport • Sport • Sport • Sport 6 Šport • Šport • Šport # Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport Tekma za Jugoslovanski nogometni pokal Mladost: Ljubljana 2:4 (2:2,1:1) Na igrišču Mladosti je bila v četrtek popoldne zaostala tekma za jugoslovanski nogometni pokal. Igravci Mladosti so tudi tokrat pokazali, da se pod vodstvom trenerja Janka štularja resno pripravljajo na novo sezono, zakaj zmaga Ljubljančanov je bila povsem nezaslužena, zmagovite gole pa so slovenski prvaki dosegli šole v podaljšku. LJUBLJANA — Djusento, Ristić, šoštar, Konič, Frič, Skušek, Po-ženel, Dermastia, Dolenc, Gosar, Belantič; MLADOST — Žun, Bol-ka, Torkar, Brenčič, Zaletel, Radon, Žumer, Arsovski, Kastigar, Bajželj, žumer. — Dobro je sodil Bradaška iz Kranja. Gole so dosegli — za Ljubljano: Dermastia v 18. in 100., Dolenc v 47. in Frič v 120. minuti; za Mladost: Arsovski v 4. in Žumer v 50. minuti. Kljub temu da so danes Ljubljančani nastopili brez petih najboljših igravcev, je vendar malokdo pričakoval, da se bodo doma- Zaletel (levo) je na četrtkovi tekmi dobro čuval napadavce Ljubljane I. zvezna plavalna liga Dvoboj z Ljubljano v vodi, s Partizanom na papirju S torkovim nastopom plavavcev v I. zvezni ligi je kranjski Triglav v dvoboju z Ljubljano osvojil tretje mesto v svoji skupini. Ker je imel beograjski Partizan nastop več in s tem zbrano končno število točk, so plavavcl Triglava (z računi na papirju) že pred odhodom v Ljubljano točno vedeli, koliko točk morajo zbrati za 4 nt*e mesto in kako temu primerno prilagoditi moči plavavcev. 14.360 točk, kolikor so jih zbrali v dvoboju z Ljubljano, kaže, r"; so moči plavavcev že precej izčrpane od pogostih tekmovanj iti ua je tekmovavcem nujno potreben vsaj enotedenski počitek. Od rezultatov, ki so le povprečni, izstopa čas 2:35,5 na 200 m metuljček, s katerim jc Vlado BRINOVEC dosegel nov članski republiški rekord v tej disciplini. Končna razvrstitev ekip severne skupine I. zvezne lige — 1. Ljubljana $3.362, 2. Mladost (Zagreb) 90.816, 3. Triglav (Kranj) 89.848, 4. Partizan (Beograd) 89.682. — M. J. Čini tako resno upirali1 moštvu, ki bo v novi sezoni branilo naslov slovenskega prvaka. Igravci Mladosti, ki sta jih prav te dni po vrnitvi iz JLA okrepila Bajželj in Brenčič, pa so že v 4. minuti z golom Arsovskega pokazali, da ne mislijo na poraz. Gostje so do polčasa sicer izenačili, vendar so netočne podaje in začetni-ški streli na vrata v tem delu igre zanje kaj slabo spričevalo. — Vodstvo, ki so ga Ljubljančani dosegli v začetku drugega polčasa, so obdržali le 3 minute. Zmagali so v podaljšku, toda z malo več sreče domačinov bi bil rezultat lahko obraten. — J. J. Odbojka za novi pokal KROPA — Do lani je telesno-vzgojno društvo Partizan v Kropi trikrat organiziralo pokalni odbojkarski turnir, ki so se ga po tradiciji udeležila moštva Plamena, podjetja UKO in obrata Iskre (Lipnica). V moštvu UKO so nastopili vsi najboljši kroparski od-bojkarji, zato jim ni bilo težko zmagovati in osvojiti pokal v trajno last. Letos septembra bodo tekmovanje spet obnovili — tokrat za novi prehodni pokal kroparske-ga TVD. Kot smo lahko zvedeli v razgovoru z društvenima referentoma za nogomet in odbojko — Adamom Petračem in Bertom Gašper-šičem, v Kropi želijo, da bi se letošnjega turnirja udeležila tudi druga gorenjska odbojkarska moštva. To bi vsekakor spodbudno vplivalo na nadaljnji razvoj kro-parske odbojke, ki ima sicer že predvojno tradicijo, vendar je v zadnjem času nazadovala, ker so nekateri igravci prenehali nastopati, drugi (na primer Kržišnik) pa so se vključili v kvalitetnejše vrste. V glavnem je bil vzrok za to — pomanjkanje denarja, saj so morali igravci prispevati nič koliko svojih prihrankov, če so hoteli nastopati. V drugi republiški ligi tako letos tekmujejo sami mladi fantje, ki si predvsem želijo ostati v tej družbi. Prihodnje leto naj bi jim na pomoč priskočili stari igravci s Kržišnikom na čelu, ki bodo poskrbeli, da bo Kropa spet član I. republiške odbojkarske lige in da bo tudi v državnem merilu kaj pomenila; kot na primer tedaj, ko so kroparski odbojkarji na Partizanovem prvenstvu v Beogradu osvojili drugo mesto! Republiška plavalna liga Radovljica -zmagovavec svoje skupine Kranj — čeprav je ekipa radovljiškega »Prešerna« na zadnjem tekmovanju nastopila zelo oslabljena, ji je ponovno uspelo zbrati najvišje Število točk, in s tem osvojiti naslov republiškega ekipnega prvaka. Pravico nadaljnjega tekmovanja imajo sedaj kar štirje klubi, ki so zbrali največ točk. Prvak, ki bo izšel od tu, pa se bo za vstop v II. zvezno ligo še pomeril z ostalimi petimi republiškimi prvaki, končnemu zmago-vavcu pa bo odprta pot v II. ligo. Moški: 400 m kravi: 1. Boris Gorjanc (Ra) 5:21,8, 2. Lenič (II) 5:52,9, 3. Boris šajatovič (Tr) 6:02,7, 100 m metuljček: 1. Jože Smrekar (Ra) 1:20,1, 2. Simčič 1:25,7, 3. Marolt (oba II) 1:29,6, 100 m hrbtno: 1. Miha Furst (Ra) 1:16,8, 2. Vlado Jenko (Tr) 1:17,2, 200 m prsno: 1. Janez Sekovanič 3:00,3, 2. Franci Cerne (oba Ra) 3:01,9, 100 m kravi: 1. Franci Nadi-žar (Tr) 1:04,8, 2. Miha Furst 1:07,7, 3. Lojze Celinšek (oba Ra) 1:10,0, 4 x 100 m mešano: 1. Radovljica (Trelc, Sekovanič, Smrekar, Gorjanc) 5:16,1, 2. Ilirija, 3. Triglav. Ženske: 100 m hrbtno 1. Fischer (II) 1:37,4, 2. Marjan Zalokar 1:41,7, 3. Mojca Avguštin (obe Ra) 1:41,7, 200 m prsno: 1. Kosta 3:26,4, 2. Lužnik (obe II) 3:39,3, 3. Erika Vagaja (Tr) 4:06,8, 100 m kravi: 1. Marjana Selan 1:26,7, 2. Janja Jaklič (obe Ra) 1:31,9, 4 x 100 m mešano: 1. Ilirija, 2. Radovljica (Avguštin, Zalokar, Selan, Jaklič) 6:53,4. Skupno število točk: Radovljica 7.610, Ilirija 7353, Triglav II 3.802. — M. Jesenice : Ilirija 55 : 63 Na Jesenicah je bila v četrtek zvečer košarkarska tekma med člani Jesenic in Ilirije iz Ljubljane. V ne posebno lepi igri so zmagali gostje s 63:55 (27:37). Pri gostih se je posebno izkazal Kogov-šek, pri domačih pa Sodja in Krek. — Sodnika Pogačnik in Svetlin sta sodila dobro. — U. Prijateljski nogomet Triglav: Jesenice 12:0 Prodam malo voženo Lambretto LD 150ccm. Gotovina. Krel.j, Stara cesta 13, Kranj 3036 Poceni prodam orehovo rabljeno spalnico in pisarniško opravo. Kranj, Drulovka 8 30338 Prodam moped Colibri za 90.000 din, kupljen 1961. Jesenice, Gregorčičeva 7 ' 3047 Prodam elektromotor 5 KM, plug obračalnik in travniško brano. Vinko Cadež, Srednja vas, Poljane nad šk. Loko 3048 Prodam kontra bas in violino ali zamenjam za diatonlčno harmoniko. Gozd Martuljk 74 3049 Prodam lepo kmečko peč. Naslov v oglasnem oddelku 3050 Prodam NSU prlmo 150 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 3051 Prodam stoječo otavo. Naklo 77 3052 Prodam avto topollno B po zelo nizki ceni — tudi na ček. Naslov v oglasnem oddelku 3053 Plškc -- jarčke, bele, izredno dobre pasme, prodam. Primskovo, Jelenčeva 22 3054 i Prodam: sobno peč, krojaško i peč, pupo, Šivalni stroj, gašper- J Ček, brivski električni aparat Phi- 1 Itps, sesavko za avto in volneno ; btftgl za moŠko obleko ali ko- i rdim. Slabe, krojač, Kranj, Sto-j šič-va 2 3055 Prodam malo rr.bljeno 150ccm I prlmo. Ivanka Roblck, Hrast je 20" 3036 : Prodam violina — ročno delo. j N »slov v oglasnem oddelku 3037 7'dno opeko prodam no ugodni c i. Naslov v ctlasnem oddelku 3058 Prodam novo hišo blizu Krania 7. odličmm vrtom. Vr.eljiva. Naslov v ogla&nfcm oddelku 3059 Prodam novo trodelno okno 130x120 in 3 stara, še dobro ohranjena okna. Kranj, Benedikova 15 3060 Ugodno prodam dobro ohranjeno spalnico. Poizve se v trafiki na avtobusni postaji Kranj vsako popoldne 3061 Prodam avto opel, primeren za predelavo v dostavni voz. Golnik št. 55 3062 Prodam nov avtomatski nemški pralni stroj. Naslov v oglasnem oddelku 3063 Prodam fiat 600 s prevoženimi 15.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 3064 Prodam več prašičkov starih po 6 tednov. Voklo 44 3065 Prodam Htoželezno kopalno banjo. Kranj, Staneta Žagarja 12 3066 Prodam lepega domačega merjasca. Zalog 48, Cerklje 3067 Prodam nov kimpež z gumi kolesi. Naslov v oglasnem oddelku 3068 Prodam moped. Franc Jerič, Križ 46, Komenda 3069 Ostrešje za stavbo 8 x 11 m v dobrem stanju prodam. — Spodnji Brniki 54 3077 Fiat 600 prodam. — Cesta ko-kr.škega odreda 8 A, Kranj 3078 Prodam 70 opornikov In 4 t rame po 5,5 m dolge primerne za ostrešje. — Kranj, Kutinova 11 3079 Prodam košnjo otave. — Lovro Marin.šek, Pivka 17, Naklo 30S0 Prodarh globok italijanski otroški voziček. - Stražiška 38, Kranj 3081 Prodam dvosedežni moped To- mos skuter. — Šenčur 242 3082 Ugodno prodam motor .Tawa 175 ccm. — Informacije: Kranj 20 82 3083 Prodam prlmo 175 ccm. Ogled v nedeljo od 14. ure dalje. Rado-savljcvič, Kranj, Cesta Staneta Rozmana 7, Zlato polje 3084 Prodam kredenco, rabljen divan in otroško posteljico. Kranj, Tekstilna 6 3085 Prodam prašiče težke od 50 do 70 kg. — Kranj, Reševa 8 30086 Prodam 8 prm bukovih drv. — Pangerščica 7 3087 Prodam motorno kolo »Diir-kopp« tudi na ček. — Poizve se pri hišniku gimnazije Kranj 3088 Prodam mlatilnlco z retami. —-Sp. Bitnje 19 3089 Ugodno prodam dvodelno omaro, 2 postelji z vzmetnimi žlmni-cami in nočno omarico. — Naslov v oglasnem oddelku 3090 Prodam NSU Maksa 175 ccm, letnik 1961, v odličnem stanju. —• Cena ugodna. — Vidic, Kranj, Cesta St. Rozmana 4/21 3091 Ugodno prodam magnetofon Telefunken. - Naslov v oglasnem oddelku 3092 Prodam magnetofon s priključki in trakovi po ugodni ceni. — Naslov v oglasnem odd. 3093 Prodam lepo ohranjeno motorno kolo Saks. — Jan, Kranj, Tavčarjeva 39 3094 Ugodno prodam magnetofon Uher 4000 report. — Naslov v ogl. oddelku 3095 •J Kupim prašiča 40 do 70 kg težkega. Jože Sitar, Križe 50 3070 Kupim ali zamenjam brejo svinjo za prašiča. Brezje 27 3071 Kupim 3 trodelna okna. — Naslov v oglasnem oddelku 3096 Kupim viličasti plug za oranje krompirja. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek 3097 Natakarico ali kuhinjsko pomočnico sprejmemo takoj ali po dogovoru. Stanovanje v hiši. »Stari Mavr« Kranj 3074 Ženska išče sobo v Kranju ali okolici. Plača do 10.000 din mesečno. Poizve se: Elka Kurbego-vič, Kranj, Trojarjeva 48 3075 Preklicujem neresnične govorice, ki sem jih izrekel o Janezu Bergantu in Ludviku Jerovšku. Janez Urh 3076 Lepo dvosobno stanovanje v Bitnjah zamenjam za drugo v Kranju ali okolici. — Marija Vidmar, Zg. Bitnje 1 3098 Sprejmem honorarno delo za čiščenje prostorov v popoldanskem času. — Naslov v oglasnem oddelku 3099 Iščem žensko za varstvo otroka dopoldne. — Naslov v oglasnem oddelku 3100 Antonu Krtu čestitajo za uspešno opravljeno diplomo na veterinarski fakulteti vsi domači, posebno pa mali Damči z mamico 3101 ostalo Sobo s posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku 3072 100.000 din dam na račun najemnine za dvosobno stanovanje s pritiklinami v Radovljici - Lescah. Oddati ponudbe pod »100.000« v podružnico Glasa Jesenice 3073 objave Deset tisoči vaših sotrpinov, kl so kakor vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču ln črevesju, so se pozdravili z učinkovitim prirodnim zdravilom: rogaškim »Donat« vrelcem. Vprašajte zdravnika. Zahtevajte »Donat« v svoji trgovini — te pa ga dobijo v grosl-stlčnem trgovskem podjetju »živila« Kranj, Veletrgovini »LOKA« škofja Loka In podjetju »Vino Gorenjka«, Jesenice. OBJAVA 6 mladih z dvema pevcema iz Nakla vam bo to nedeljo Igralo na gaslvski veselici v Stražišču. V primeru slabega vremena bo prihodnjo nedeljo. — Vljudno vabljeni! Kamnoseštvo Kranj, Koroška 47 — sprejme več PEČARJEV Plača po dovoru I Sobotni razgovor z Radom Janićem 't.i I Pred težko I nalogo I I Jutri se bo na novo pričela slovenska nogometna liga, v kateri tokrat nastopa 16 moštev. Kako se je gorenjski ligaš pripravljal na tekmovanje, smo se pozanimali pri novem Triglavovem trenerju Radu Janiču iz Beograda. »Položaj našega moštva v hek. Triglav Je b« lan,.^JI vi sezoni ne bo niti n*° T reč ves čas prvenstva *T2j stvu In so se gledavd n*v**T njegovih zmag. Letos JSg Stvo zapustila dva naJDOUJ napadavca, zato se boji*8'., ne bo šlo tako gladko prej.« • Kaj ste najprej st00* ko ste prišli v Kranj? »V vseh 14 dneh mojegajj nlranja sem skrbel, "de U0>* ^ izpopolnijo svoje nAtB0^t, tehnične sposobnosti ~" 7^ hitrost, vzdržljivost In 00» danje žoge. Za sistem W* vigravali posamezne vrt**'' padavce, krilce in o*Jo "»J bo) ln usklajevali način v posameznih igravcev.« • Je sistem igre U rf nost? »Ne. Naj povem, da f Ugrico iz napada P«**^*! krllsko vrsto, vendar ofenzivnega krilca. IgJ**Vjud mu bo pomagal Prip5!v napade, bo Stane VeJ*j£r 8&» to njiju še posebno Napade bomo priprav«*"^ RADE JANIC, kl Je pred 14 dnevi prevzel posle trenerja pri kranjskem nogometnem klubu, je bil pred vojno igravec beograjske Jugoslavije. Trikrat je Igral v mladinski reprezentanci, ki so jo tedaj vodili DJajič, Čajkovski in Mltlč. Po vojni Je tri leta igral v Partizanu, 1949. leta pa je na državnem Inštitutu za telesno kulturo (DIF) prejel diplomo nogometnega trenerja. Skupaj s Cirl-čem (sedaj selektorjem državne reprezentance) sta potem trenirala Partizanov podmladek, Iz katerega je izšel vratar šoškič. Po odhodu iz Partizana je treniral Radnički iz Obrenovca, ki je bil prvak Srbije ln so v njem igrali brata Bora in Voja Kostič ter bivši igravec OFK Beograda Jošić. Preden je podpisal enoletno pogodbo s Triglavom, Je treniral še Ćuprijo, Mladega radnika iz Po-žarevca ln druga moštva. posebni liniji, potem P«, se da enostavno skušan -či gol, kar Je največja oj^ vsakega sodobnega JW*wub« nega moštva. Ne bomo wt IJall časa z igranjem na ■ ampak bomo v glavnen*.^ blnlrall v globino nasP^r^pi vega moštva. NaJvažnej^^ bo seveda — igranje P*jk0fsf ker »visoka Igra« 10 ni daleč pripeljala.« pO • Kateri del moštva J jj. vašem mnenju sedaj ši? vl8. »Gledal sem, da bo *» pf(j kega igravca tekma dajjj ^ zabava kot breme, »oo ^ sllm, da bo obrambaiia» oij, Jala« kot napad. ~aK jt, obramba kot krllska vr» d, zelo zanesljivi, zato ml««?. bo ta del moštva leto« " •ju ,« šl v enajstorici. V nap* vffll( še nismo ujeli, saj nI« » „ fit kateri igravci bodo n0*fVefl»d vllke od 7 do H Protl Pw t« nasprotniku. Vsekakor ^ mlada petorka, ki jo JJ^te* velika nadarjenost, ko Izkušenj še nima- ^ LOTO ZAČASNO POROČILO ZA 33. KOLO LOTA žrebanje je bilo 14. avgusta 1963 Izžrebane številke: 8 15 19 20 29 39 in dodatna 7 PETICA — 801914 ČETVORKA — 8172 TROJKA — 496* ČETVORKA 41-J-624999/4 • Kamnik (1) TROJKE # Jesenice 39 009289/2 275683/4 275697/4 275680/4 275690/4 • Kranj 46 112709/2 K 786334/4 K 786344/4 • Radovljica 72 K 759404/4 K 7*2; K 7863#/4 • škofja Loka 88 062824/2 K 796570/4 Dokončno poročilo *» lota PETORKE - 745415 din ČETVORKE - 9625 din TROJKE — 575 din Rok za izplačevanje tobra 1963 do » 0 e upravnega odbojanu) dne 7. avgusta 1963 razp Na podlagi sklepa 3. redne sej( skega sklada občine Škofja Loka z JAVNI NATEČAJ za predlog imena novega stanovanjskega nas* J j? časi' 1. Naselje bo zraslo v Stari Loki med Dolencem» » mom v Stari Loki in vzhodnim obdobjem Stare Loke. 2. V naselju bo okrog 800 do 900 prebivalcev. 3. Predloge pošljite v zaprtih kuvertah, označenm 5. rreaioge pošljite v zaprtin Kuvertan, oz»^ .^ neJe Id* naslov: Stanovanjski sklad občine Škofja Loka, naj kas ^ 15. sept. 1963. Na kuverti mora biti oznaka: Natečaj 4. Komisija bo izplačala dve nagradi: , 1. nagrada 20.000 din -| 2. nagrada 10.000 din pa 5. Šifre nagrajencev bodo objavljene v Glasu. Av jC p za izplačilo nagrade predložiti duplikat dopisa, f1^^ oA^° Skladu. u' Sporočamo žalostno vest, da nas Je po d0gtara mučni bolezni zapustila naša draga mama, mama, sestra, teta MARIJA POTOČNIK Pogreb bo v nedeljo, dne 18. 8. 1963, ob Ijjj izpred hiše žalosti na domače pokopališče njah> i . France!J Žalujoči: sinova Vinko in ^rJrUii-z družinama, snaha Micka no in ostalo sorodstvo. Mošnje, Vrbnje, dne 17. 8. 1963.