PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini.tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JL	dnevni!*
!S 20 z
ui m m >	'59
orzs je) o t> 4 £
°S9S 5S P “
> o ■*
% C *
c £	^
or n ^
O *	_
7.5	^	£
M -C ^	351
o 5
i> 2
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 38 (12.976)
Trst, četrtek, 18. februarja 198
Danes popoldne se bo zbornica izrekla z javnim glasovanjem
Goria včeraj v poslanski zbornici zahteval zaupnico za svojo vlado
Predsednik vlade zagrozil z odstopom, če bodo prosti strelci še ovirali odobritev proračunskih razpredelnic -Cicchetto o potrebi po novi koaliciji
l
7
H
O
CD
O
M
O
O
O
O
uiivv
Gelli v Italiji
Lido Gelli
RIM — Lido Gelli je od včeraj končno v italijanskem zaporu. Švicarska policija ga je nekaj po osmi uri zjutraj izročila italijanskim oblastem, ki so ga v strogi tajnosti pripeljale v zapor v Parmo, kjer ga bodo verjetno že danes zaslišali sodniki, ki vodijo preiskavo o prostozidarski loži P2 in o stečaju Banco Ambrosiano. Švicarski in italijanski varnostni organi so zelo podrobno organizirali Gellijevo premestitev v Italijo ter z vrsto spretnih trikov prelisičili časnikarje, fotografe in televizijske operaterje, ki so zaman čakali pred ženevskimi zapori in na železniški postaji v Domodossoli. Gellijev prihod v Italijo odpira novo privlačno poglavje v dolgi aferi prostozidarske lože »Propaganda dve« (P2), katere rovarjenje je tesno povezano z mnogimi zagonetkami in z mnogimi škandali, ki so v zadnjih letih pretresli italijansko politično in gospodarsko življenje. Vprašanje je sedaj, ali bo »prečas-titljivi« sodeloval s preiskovalci ali pa bo izbral pot molka oziroma taktiko polovičnih resnic in namigovanj, v kateri je od vedno velik mojster.
, Po zaključeni operaciji se je zvedelo, da je Gelli zapustil ženevski zapor Champ—Dollon kar v noči, točneje ob 3.30, ko so ga z avtomobilom odvedli na. najbližjo železniško postajo, kjer je v spremstvu petih policistov stopil na ekspresni vlak Pariz-Milan. Švicarski varnostni organi so prelisičili skupino novinarjev, ki so več dni čakali pred Ženevskim zaporom in ki niso utegnili sploh videti, kdaj je prav-
zaprav nekdanji voditelj P2 zapustil jetnišnico, od koder je pred štirimi leti zbežal. Tudi italijanski časnikarji, ki so čakali Gellija na železniški postaji v Domodossoli, so ostali takorekoč z dolgim nosom. Ekspresni vlak se je izjemno ustavil v majhnem obmejnem zaselku Preglia di Crevaldossola, kjer so Švicarji uglednega jetnika, po krajšem birokratskem postopku, izročili italijanski policiji. Pred enajsto uro je bil Lido Gelli že v starem zaporu v Parmi. Nihče ga ni videl, nihče ga ni fotografiral. Uradni viri govorijo le, da je v zadovoljivem zdravstvenem stanju in da je konec koncev še kar dobro razpoložen. V zaporu ga je takoj pregledal zdravnik, ki bo svoje izvide morda že danes izročil pristojnim sodnim organom. Gelli, kot znano, namreč trdi, da je hudo bolan.
Gelli je zapustil Italijo leta 1981, ko so policisti v kraju Castiglion Fibocchi pri Firencah zaplenili seznam članov lože P2 in nekatere dokumente, ki so pričali o njegovi , vpletenosti v nekaterih finačnih škandalih. Baje se je zatekel v Južno Ameriko, kasneje pa v Švico, kjer so ga leta 1982 prvič aretirali, a je nato zbežal iz ženevskega zapora. Prijeli so ga spet lani, sedaj pa izročili italijanskim oblastem. Voditelja P2 obtožujejo cele vrste kaznivih dejanj. Sodniki so prišli do zaključka, da je bila omenjena prostozidarska loža središče za izvajanje nedovoljenih poslov in nejasnih (tudi političnih) operacij, Gelli pa njen voditelj in vsestranski navdihovalec. Od tukaj tudi obtožba prevratniškega rovarjenja, za katero pa švicarski sodniki niso podpisali ekstradicije. Gelliju bodo v Italiji tako lahko sodili le zaradi domnevne vpletenosti v škandalu Banco Ambrosiano in zaradi nekaterih prekrškov finančnega in gospodarskega značaja, ki jih preiskujejo milanski sodniki.
Gelli je sedem let po odkritju seznamov članov lože P2 torej spet v Italiji. Marsikdo očitno ni hotel njegove vrnitve in je v teh letih naredil vse, da bi ostal v tujini in tako ne razkril sodnikom, kaj je bila pravzaprav loža »Propaganda dve« in kakšni so bili njeni resnični cilji in programi. Marsikdo se zato v tem trenutko boji, kaj bo Gelli povedal sodnikom, če bo seveda sploh kaj povedal in razkril. Začenja se vsekakor novo poglavje v zagonetni aferi P2. (st)
DUŠAN KALC
RIM — Politično skrajno oslabljeni ministrski predsednik Giovanni Goria, ki je pred tednom dni napovedal svoj odstop, se je po naročilu predsednika republike Cossige včeraj vrnil pred parlament. Njegova naloga je, kot znano, da izpelje do konca razpravo o finančnem in proračunskem zakonu, kaj naj bi se potem zgodilo, pa še zdaleč ni jasno. V svojem včerajšnjem dvajsetminutnem govoru v poslanski zbornici ni niti z besedico omenil, kdaj namerava zapustiti krmilo toliko kritizirane in bojkotirane vlade. Dejal je le to, da se bo umaknil tedaj, ko bodo dani vsi pogoji za sestavo močne vlade. Pred včerajšnjim nastopom v zbornici pa je dal jasno razumeti, da ne bo več trpel podtalnega rovarjenja znotraj večinske koalicije z nekontrolirano dejavnostjo prostih strelcev in da bo nepreklicno odstopil ob prvi zavrnitvi proračunskih razpredelnic. Danes popoldne se bo poslanska zbornica z javnim nominalnim glasovanjem izrekla o zaupnici vladi, jutri bo Goria stopil še pred senat, prava preizkušnja pa se bo za vlado na nitki pričela v
ponedeljek s pričetkom razprave o finančnem zakonu v senatu oziroma v torek z nadaljevanjem proračunske razprave v poslanski zbornici.
Vzdušje v poslanski zbornici včeraj ni bilo med najbolj optimističnimi. Napol prazna dvorana je pričakala ministrskega predsednika, ki je bil videti nekoliko utrujen in poparjen in tudi njegove besede so bile bolj medle in umirjene kot po navadi. Na njegovi desni je mirno listal po knjigi zunanji minister Andreotti, kot bi se nič posebnega ne dogajalo, na levi pa zakladni minister Amato, ki si je zaskrbljeno podpiral čelo. V tem zdolgočasenem vzdušju je Goria najprej izpel hvalnico svoji vladi, ki je odgovorno zasledovala dva cilja: zagotoviti učinkovito vladanje ter postaviti temelje močnejši politični solidarnosti med strankami večine. V tem duhu je vlada kljubovala nepredvidljivim problemom ter umno vodila državno gospodarstvo skozi plime in oseke. Poleg naporov za sanacijo javnih financ, je poudaril Goria, je vlada posvetila glavno pozornost reševanju problemov Juga, saj od njegovega razvoja
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
KPI
iz sLr, Gorieve vlade
RIM — Bolj kot Goriev poseg je včerajšnje politično ozračje razgibal predlog podsekretarja KPI Occhetta o vladi »stičnih programskih ciljev in institucionalnih jamstev«. Vodil pa naj bi jo, kdor je »prepričan in razpoložljiv, da začne in zaključi« institucionalno reformo, v kateri bi aktivno sodelovali tudi komunisti. Po Occhetto-vih besedah je ta predlog namenjen predvsem socialistom, ki naj skupaj s KPI omogočijo, da parlament in vlada najdeta skupni jezik, a tudi demokristjanom, da se rešijo tegob ob izgubi njihovega sredinskega poslanstva.
Reakcije strank so bile takojšnje. Najmanj prepričani so socialisti, ki ocenjujejo predlog kot »pogreto vlado narodne enotnosti, ki jo občasno obujajo od smrti, da bi postala koren le-čen proti vsem tegobam, kar pa je vse prej kot res«. V današnjem Avantiju pa namestnik načelnika socialistične skupine Buffoni navaja, da je tak predlog uvod v bipolarizem KD-KPI, ki ga socialisti zavračajo. Previdni, a pozorni so demokristjani. Medtem ko Mastella, načelnik tiskovnega urada KD, 'trdi, da je treba ločiti vladna vprašanja od institucionalnih, pa tako podtajnik Bodrato kot načelnik poslanske skupine Martinazzoli nista skrivala zadovoljstva. Še več, Occhet-tu sta čestitala; bivši sardinski deželni predsednik Roich pa je Occhettov predlog ocenil kot »institucionalno pomoč«. Zanimanje so pokazali tudi liberalci.
Reakcije na komunistični predlog so nedvomno dober pokazatelj težkega
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Vložil bo priziv proti razsodbi tržaškega sodišča
Pvof. Samo Pahor nadaljuje boj za uveljavitev pravic slovenščine
TRST — Včeraj je na tiskovni konferenci v Trstu prof. Samo Pahor s svojim branilcem odv. Berdonom naznanil, da bo vložil priziv proti razsodbi, s katero ga je tržaško kazensko sodišče v torek obsodilo na pet mesecev pogojnega zapora. Natančno utemeljitev priziva bo seveda mogoče sestaviti šele potem, ko bo sodišče objavilo utemeljitev razsodbe. A obramba je že takoj po procesu izrazila mnenje, da je razsodba z marsikaterega vidika protislovna, pa tudi da ni bila izrečena ob upoštevanju resničnega poteka dogodkov na glavni tržaški pošti.
V te poštne urade se je prof. Samo Pahor vrnil že včeraj. Ob navzočnosti časnikarjev je poslal brzojavko z naslovom v slovenščini, pa čeprav »na lastno tveganje«, kot je zahteval poštni funkcionar. S tem je potrdil, da namerava nadaljevati svoj boj za uveljavitev pravic slovenščine.
NA 7. STRANI
Z včerajšnje tiskovne konference prof. Sama Pahorja
Pirmin Zurbriggen zapravil drugo zlato
CALGARY — Dan, na katerem bi jhorali podeliti kar pet serij kolajn, se j® zaključil na skromnejši način. Sko-e za ekipno lestvico so zaradi močneje vetra odpovedali, ista usoda je do-stela tudi sankašice. Kasneje so ugo-°vili, da so to tekmo odpovedali, ker J ameriška televizijska mreža ABC ni °gla neposredno oddajati. Poveliče-anje televizije v oddaji »Indietrotut-tik ^ torej na mestu tudi preko Atlan-
*a športnem polju je javnost doži-ki k sok nezg°de Pirmina Zurbriggna, Dnv i moral za drugo zlato še nekaj s Dr ati- Zurbiggen (na sliki AP) se je dru evekko vnemo spustil po strmini io ^®s*alomske vožnje in potrdil svo-boli llco teinPeramentnost, ko bi bila ie tl J13 mestu hladna kri. Avstrijcem olajno dobesedno podaril.
Darlo 6Pa smo morali tudi hud naj ,c Bojana Križaja. Prve diagnoze Za ii 1 Pokazale nalomljeno pogačico, ver ot9°slovanske9a smučarja je dokaj erjetno olimpiade konec.
Kaj pa sploh še delamo v Afganistanu?
MOSKVA — »Ko smo vkorakali z našimi vojaškimi enotami, smo menili, da bo njih navzočnost izravnala močan pritisk iz tujine in da bo notranja državljanska razprtija končno prenehala, da pa bo zmagujoča stranka (Ljudska demokratična partija Afganistana) kot tista, ki opredeljuje pot državnega razvoja, zmogla ustvariti učinkovite strukture, ki bi zaobsegle vso deželo, vse ozemlje, vse družbene sloje, da bo torej zmagala stabilnost, to pa se ni zgodilo.«
Današnja »Literaturnaja gazeta« prvič v sovjetski javnosti postavlja na zelo neposreden način »afganistanska vprašanja« - to je tudi naslov političnega razmišljanja pisatelja Akesandra Prohanova, ki je v minulih osmih letih vojne mnogokrat obiskal svoje sovjetske fante na af-ganskih bojiščih.
Prohanov očita afganski partiji (imen voditeljev pri tem ne omenja), da je delala napake tako v idoeloškem kot praktičnem pogledu. Af-ganskim muslimanom je hotela s silo vcepiti socializem, in to s čisto neafganskimi in neis-lamskimi potezami, kar vse je žalilo tradicije, množilo nasilje in represije. Prohanov zdaj pr-
vič priznava tisto, kar so vse doslej v Moskvi žolčno zavračali kot zahodno sovražno propagando, namreč dejstvo, da je afganistanski režim preganjal muslimansko duhovščino in običaje.
Enako nasilje je vladalo tudi znotraj stranke: uničevali in zamenjavali so voditelje, vcepljali strah, širili birokratizem, vrhovni voditelji in njihovi oprode na nižjih ravneh so se bali sploh iti med muslimanske množice, izgubili so stik z ljudstvom.
Ali je bilo vkorakanje sovjetske vojske v Afganistan torej nasploh napačno? Prohanov na svoja lastna vprašanja te vrste noče čisto naravnost odgovoriti, češ da on ni politik in analitik (»Kaj pa vendar vse doslej molčijo tisti, ki so poklicani o tem spregovoriti?« - spotoma izziva pisatelj), posredno pa vendarle spoznava, da so bile vse ocene, ki so leta 1979 pripeljale do tega usodnega sklepa, napačne: v Afganistanu so videli novo Kubo, južno socialistično sosedo Sovjetske zveze. Zmotili so se zastran moči islama, skratka na vsej črti samo zmote.
Kljub pomirjevalnim zagotovilom kanclerja Vranitzkega
V Avstriji nevarnost politične krize ker Waldheim vztraja na svojem mestu
DUNAJ — Ne glede na ponedeljkovo zagotovilo kanclerja Vranitzkega, da koalicijska vlada ni v nevarnosti, pa se v Avstriji vse bolj širijo svarila pred možnostjo vladne krize in polarizacije zaradi »primera Waldheim«. Neenotnost, ki vlada v vrstah ljudske stranke (ÒVP), se je potrdila z javnim nastopom generalnega sekretarja avstrijskega Združenja industrialcev Herberta Krejcija. Po njegovem bi morala ljudska stranka »resno razmisliti« o socialističnem predlogu, ki v primeru Waldheimovega odstopa predvideva, da bi njegovo mesto zasedla osebnost iz vrst OVP.
O takšnem možnem scenariju za razplet primera Waldheim se je šušljalo že pred časom, generalni sekretar SPÒ Siegfried Keller pa je z njim pred dnevi prišel uradno na plan in ga označil kot »eno od možnosti«. S tem, da je za ta predlog v včerajšnjem televizijskem intervjuju v imenu Združenja industrialcev (združenje sodi znotraj ljudske stranke v njeno šibkejše in prosvetljeno krilo) pokazal zanimanje, njegov generalni sekretar pa je neenotnost znotraj ÓVP v zvezi s primerom Waldheim postala javna. Herbert Krejci je med drugim izrazil prepričanje, da bo primer Waldheim, v kolikor tozadevno ne pride do rešitve, Avstriji škodoval tudi v njenih pogajanjih za njeno vse večjo integracijo v EGS. »Realnost je pač ta, da ni prav nič vseeno, kakšna je naša podoba
v svetu,« je poudaril Krejci in resno opozoril na to, da primer Waldheim vnaša med Avstrijce vse večjo polarizacijo. Nenazadnje pa je apeliral na tiste v vodstvu OVP, ki se zavedajo takšnega položaja, naj na jutrišnjem zasedanju širšega vodstva ljudske stranke dvignejo svoj glas in prepričajo tudi ostale o resnosti položaja.
Sicer pa o možnosti polarizacije komentirajo praktično vsi časopisi. Enoten zaključek se glasi, da bi bile predčasne volitve (t. j. padec koalicije) še posebno v vzdušju, kakršno vlada sedaj, ne le slaba, temveč tudi rešitev, ki ne bi prinesla nikakršnega izhoda. Radio, televizija in časopisi prav tako navajajo rezultate javnomnenjske ankete, ki je bila po naročilu dnevnika Die Presse opravljena neposredno po Waldheimovi ponedeljkovi izjavi. 46 odstotkov vprašanih je menilo, naj Waldheim ostane, 37 odstotkov naj odstopi, ostali so bili neodločeni. Isto populacijo anketirancev so zatem vprašali, kakšen bi bil njihov odnos do Waldheima, če bi prišlo do novih predsedniških volitev. Odgovor je bil, da Waldheim ne bi več dobil večine (45 odstotkov proti, 34 za, ostali neodločeni). Vse prej kot v ozadju pa je novica, da je britanska premierka Margaret Thatcher dala nalog, naj se ponovno prouči preiskava o možni vpletenosti poročnika Kurta Waldheima v likvidaci-
jo skupine ujetih britanskih komandosov spomladi 1944 v Grčiji. Britansko obrambno ministrstvo namreč med preiskavo pred dvema letoma ni našlo dokazov, razlog za obnovitev preiskave pa je očitno v zvezi z nedavnim poročilom mednarodne komisije zgodovinarjev. Tej novici je del sredstev javnega obveščanja posvetil več prostora ali pa jo je uvrstil na vidnejše mesto kot pa novico o tem, da je predsednik Waldheim (v zvezi s »Plenčinim telegramom«) vložil tožbo proti zahodnonemškemu tedniku Der Spiegel zaradi žalitve časti.
Polarizacija v zvezi s primerom Waldheim postaja v avstrijskem časopisju še vidnejša kot prej. Zdaleč najbolj razširjeni dnevnik Kronen Zeitung je do Waldheima slejkoprej prizanesljiv, televizija in radio redno in na široko poročata tudi o negativnih ocenah o Waldheimu in o Avstriji v tujini, drugi najbolj razširjeni dnevnik Der Kurier, ki je doslej bil do Waldheima sicer kritičen, vendar z dodatkom, »da bo s tem predsednikom pač treba živeti«, pa je v današnjem komentarju prvič ocenil, da bi bil Wald-heimov odhod rešitev pred odprtim izbruhom sovraštva med dvema taboroma v Avstriji. »Vendar pa v tem trenutku ne kaže na možnost za takšno rešitev,« je zapisano v Kurierju.
BOJAN GROBOVŠEK
ZDA zapirajo grafitni reaktor v Hanfordu
WASHINGTON — Reaganova administracija je končno sklenila, da ne obnovi obratovanja grafitnega reaktorja v Hanfordu, ki so ga zaprli po černobilski katastrofi.
V starem reaktorju, ki se nahaja v zvezni državi Washington, so 24 let proizvajali plutonij za vojaške namene, pridobivanje električne energije je bila namreč le postranska dejavnost. Reaktor je le navidezno podoben černobilskemu, skupnega ima le grafitno »srce«, tehnologija pa je povsem zastarela. Lani so vzdrževanju in izboljšavam namenili kar 50 milijonov dolarjev. Kljub temu pa je' ministrstvo za energijo sporočilo, da ne bodo obnovili obratovanja, tako da bo reaktor služil kot rezerva v primeru, da bi ameriška vojska ponovno potrebovala plutonij.
Izvedenci pa so prepričani, da je temu sklepu botrovala ugotovitev, da je ta reaktor nevaren in da so bile lanskoletne investicije nezadostne, da bi povečali varnost tega povsem zastarelega reaktorja. V vsakem primeru bodo morali do sredine devetdesetih let ta reaktor demontirati, ker bo grafitno »srce« izčrpano.
•	Goria
NADALJEVANJE S 1. STRANI
zavisi razvoj vse države. Veliko je govoril o vladni zunanji politiki, ki je bila v teh mesecih zelo plodna in uspešna, ter o’ velikih prizadevanjih za-izboljšanje italijanske sodne ureditve. Skratka, iz njegovega poročila je izhajalo, da je vlada v bistvu dosegla prvi cilj, žal pa ni dosegla drugega, in sicer da bi utrdila solidarnost v večinski koaliciji. Dosledno in odgovorno vladanje ni spremljal zadostni proces utrjevanja in izboljševanja odnosov med vlado, njeno večino in parlamentarnimi skupinami večinske koalicije. Svoj poseg je zaključil z upanjem, da v sedanji kritični politični fazi ne bo izostala podpora večine njegovim prizadevanjem, da bi brez nadaljnjih pretresov izpeljal do konca iter finančnega zakona in proračuna ter vse druge zadeve, ki jih bo treba še rešiti pred dokončnim političnim razčiščevanjem, ki bodo takoj sledila odobritvi finančnega in proračunskega dokumenta.
Bo Goriev srčni poziv odvrnil v prihodnjih dneh proste strelce iz večinskih vrst od dosedanje prakse? Vprašanje ostaja odprto. Medtem se v veliki veži palače Montecitorio vrstijo vsemogoče izjave vidnih političnih predstavnikov. V vsem tem morju besed pa v resnici ni videti jasnih obrisov kakšnega rešilnega čolna. Stara pesem se lahko mirno ponovi. Tajno glasovanje zato še naprej ostaja v središču pozornosti, kot glavni obtoženec nenavadne divje situacije prejšnjih dni, ko so iz večinskih strank prosto streljali na Gorievo vlhdo.
Če ni Goriev govor naredil posebnega vtisa na razredčene vrste parlamentarcev, se je vzdušje razgrelo v razpravi, ki je sledila in ki se bo zaključila danes. Govorili so demoprole-tarec Tamino, liberalec Battistuzzi, mi-sovec Servello, radikalca Meliini in D'Amato ter predstavnika Zelenih Cima in Filippini. Poseben vtis in največ komentarjev, ki se bodo prav gotovo še stopnjevali, pa je izzval poseg komunista Occhetta, ki je dejal, da sedanja huda politična kriza odpira novo fazo v italijanskem političnem življenju, ki mora potekati v znamenju soočenja o programih. Vsi so zato poklicani, da razmislijo o potrebi novega koraka v političnem življenju, ki naj se odraža v neposrednem sodelovanju komunistične partije v vladi. Occhet-tov predlog je torej ta, da se sestavi programska vlada jamstva. Vsakdo mora v sedanjem kritičnem položaju zavzeti jasna stališča, je poudaril Cicchetto ter zaključil, da se bo KPI uprla nadaljnjim zavlačevanjem in paralizi parlamenta ter skušala odpreti novo stran v italijanski zgodovini.
•	KPI išče
Primarne volitve v New Hampshireju Dukakis in Bush sta solidno na čelu
NEW YORK — Namestnik predsednika Reagana George Bush in guverner Massachusettsa Michael Dukakis sta si izborila največ glasov newham-pshirskih volivcev. Bush je bil deležen 38 odstotkov glasov republikanskega tabora, 37 odstotkov glasov demokratov pa si je priboril Dukakis.
Teden dni po Bushovi polomiji na caucusih v Iowi, kjer ga je povozil Dole, si je Reaganov sodelavec opomogel v New Hampshireju. Robert Dole je zbral 29 odstotkov preferenc, spodrsljaj v njegovi politični kampanji pa je bil najbrž odvisen od nepreudar-ne uporabe televizijskega medija. Prav primarne volitve v New Hampshireju, pred temi pa caucusi v Iowi, so namreč pokazale, da je televizijski medij zamenjal neposredni stik z volivci in somišljeniki tudi v manjših državah. Po svojem uspehu v Iowi se je Dole namreč odrekel reklamnim spotom proti Bushu in se raje osredotočil na reklamiranje svojih pozitivnih lastnosti. Bush pa je sledil drugačni logiki in se je poslužil drago plačanih reklamnih vložkov na televiziji, da je blatil svojega strankarskega nasprotnika. »Dole se ne zna odreči davkom,« je trdil Bush, ki je svojim volivcem razkril tudi skrivnost, da bi se Dole ne upiral uvedbi dodatnega davka na uvoženo nafto, kar bi pomenilo, da bi poskočila tudi cena bencina. Bushovo
namigovanje je prepričalo marsikaterega volivca, ki so mu bile očitno malo mar ogorčene izjave premaganega Dola. »Bush laže«, je televizijskim novinarjem ponavljal Dole, zvoniti po toči pa je že od nekdaj prepozno.
Daleč za Bushom in Dolom zaostajajo ostali republikanski kandidati: skrajno konservativni Jack Kemp (13 ostotkov), bivši guverner Delawareja Pete Du Pont in televizijski pridigar Pat Robertson (10 odst. preferenc).
Še večje razdalje je mogoče zaslediti v demokratskem taboru, kjer je Dukakis solidno na čelu svoje stranke, za njim pa se je uvrstilo presenečenje ca-ucusov iz Iowe, 47-letni Richard Gep-hardt. Gephardtovi načrti protekcionistične politike so pozitivno učinkovali v državi, ki je v dobršni meri odvisna od agrarnega gospodarstva, manj uspešen pa je bil v New Hampshireju, kjer ga je brez večjih težav prehitel Dukakis. Za njima se je uvrstil Paul Simon (18 odst.), drobtinice pa so si razdelili temnopolti kandidat Jesse Jackson (8 odst.), ki je sicer zelo priljubljen v državah ameriškega Juga, Albert Gore (7 odst.), Bruce Babbitt (5 odst.) in Gary Hart (4 odst.).
Babbitt bo najbrž prvi zapustil predsedniško karovano, saj nima niti najmanjše možnosti, da bi politično preživel, Gary Hart pa je izjavil, da bo Demokratski kandidat Michael Dukakis (desno) med televizijskim srečanjem kljub neuspehu vztrajal.	‘	na NBC	(Telefoto AP)
Vprašanje šolstva v ospredju zasedanja CK sovjetske partije
MOSKVA — Včeraj se je v Moskvi začel plenum centralnega komiteja sovjetske komunistične partije, ki tokrat obravnava vlogo komunistov pri izvajanju reforme srednjega in višjega šolstva v Sovjetski zvezi. Plenum je otvoril Igor Ligačov, glavni ideolog partije in po mnenju mnojgih drugi človek v centralnem komiteju.
Šolska reforma je ena od glavnih nalog »perestrojke«, saj zajema. 57 milijonov dijakov in študentov na sovjetskih srednjih in višjih šolah. Za učne programe država letno nameni preko 80 milijard lir, po reformi pa naj bi bila ta vsota še občutno višja. Reforma tudi predvideva, da bi v Sovjetski zvezi pospešili gradnjo novih šolskih objektov, ki naj bi jih opremili z najsodobnejšo
opremo in učnimi pripomočki, vključno z računalniki.
Po mnenju najodgovornejših predstavnikov partije stanje v sovjetskem šolstvu ni zadovoljivo. Kakovost poučevanja naj bi bila nezadovoljiva, predvsem pa naj sedanji učni programi ne bi ustrezali sodobnim zahtevam. Zato se v SZ ogrevajo za drastično in radikalno reformo, ki bi šolstvo postavila na tisto mesto, ki ga glede na vlogo v družbi tudi mora imeti. To pa naj bi bilo mogoče le tako, da pride do velikih sprememb, da se da šoli mnogo več svobode pri upravljanju kot doslej in da postanejo šolski učni programi precej bolj razvejani v tem smislu, da se ne omejujejo samo na usmerjanje v proizvodnjo ali v razvoj tehničnih znanosti.
Pomembna pogodba med Iskro in SZ
MOSKVA — Glavni direktor Iskrine DO Avtomatika Rudi Pirc je s sovjetskim združenjem Stankoimport podpisal pogodbo v vrednosti za več kot deset milijonov obračunskih dolarjev, po kateri bodo sovjetskim tovarnam obdelovalnih strojev dobavljali sisteme krmiljenja tipa »Lju-mo«. Gre za skupne dosežke znanstveno-tehničnega sodelovanja s Centralnim institutom ministrstva za obdelovalne stroje. Iskra Avtomatika je v zadnjih petih letih dobavila sovjetskim partnerjem okoli sedem tisoč takih sistemov.
Zdaj potekajo resni pogovori o osvajanju višjih tehnoloških dosežkov (usmerjeno krmiljenje na temelju mikroprocesorjev), pa tudi o višjih oblikah poslovnega sodelovanja, kot so skupna vlaganja, mešana podjetja in nastopi na tretjih trgih. Ob vseh znanih težavah v blagovni menjavi in zunanjetrgovinski bilanci med SFRJ in ZSSR Iskra Avtomatika še vedno vzdržuje povprečno letno vrednost svojih dobav (med 13 in 15 milijoni obračunskih dolarjev).
V Italiji Šamir ni prejel podpore za izraelsko politiko
ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma - Via G. B. Martini 3
NADALJEVANJE S 1. STRANI
položaja, v katerem se je znašla odmr-tvih obujena Gorieva vlada. Poseg predsednika vlade so namreč poslanci petstrankarske koalicije sprejeli precej hladno, poslanci opozicije pa sarkastično. Predvsem pa so vsi poudarjali nujo po razčiščenju, ko bodo izglasovali finančni zakon in državni proračun. »Pošten poseg,« je dejal Bodrato, ki jè še navedel, da bo treba poglobiti soočenje v večini. Za Craxija »je Goria povedal, kar je moral«. Ni pa jim jasno, zakaj bi moral Goria zapustiti Palačo Chigi. Predsednika vlade so podprli še socialdemokrati in republikanci.
Načelnik komunističnih poslancev Zangheri pa je Gorio primerjal šolarč-ku, ki je po slabem spričevalo ponaredil ocene in se z njimi predstavil očetu.
G. R.
RIM — S pogovori s tajnikom komunistov Natto, socialdemokratov Ni-colazzijem in liberalcev Altissimom je izraelski premier Jicak Šamir zaključil svoj dvodnevni obisk v Italiji, ki mu prav gotovo ni prinesel tistega, kar je vsaj na tihem pričakoval. Pogovori s predstavniki vlade in kasneje z voditelji nekaterih političnih strank so jasno pokazali, da se italijanska politična stvarnost ne strinja z izraelsko politko na zasedenih arabskih ozemljih, čeprav je bilo to nestrinjanje glede na vlogo in politično pripadnost Šamirje-vih sogovornikov izraženo na različne načine.
Najostreje je izraelsko politiko obsodil tajnik KPI Natta, ki je od Šamir-ja zahteval, da Izrael prekine s politiko sile na zasedenih ozemljih in da prizna PLO kot edino pravo zastopnico Palestincev. Tajnika PSDI in PLI sta Šamirju tudi izrazila zaskrbljenost
zaradi stalne napetosti, ki vlada v Gazi in Cisjordaniji.
Šamir je včeraj sprejel tudi manjšo skupino italijanskih novinarjev, katerim je očital, da njega in Izrael predstavljajo v izredno negativni luči, česar po njegovem mnenju ne zaslužijo. Glede uspeha dvodnevnega obiska v Italiji pa je novinarjem dejal, da so zanj rezultati pozitivni, saj v Italijo ni prišel zato, da bi italijansko vlado prepričal o pravilnosti izraelske politike, temveč da bi podrobno pojasnil izraelska stališča v zvezi z rešitvijo palestinskega vprašanja.
Na zasedenih arabskih ozemljih pa vsem državniškim obiskom in raznim mirovnim načrtom navkljub napetost stalno narašča. Tako je včeraj severno od Hebrona umrl v spopadu z izraelsko vojsko še en Palestinec, dvajset pa jih je bilo ranjenih. O hudih neredih in spopadih poročajo tudi z drugih področij na zasedenih ozemljih.
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in vrednost poviška kapitala v izplačilu sledeči:
	Kuponi	Poviški kapitala	
POSOJILO	izplačljivi 1.9.1988	polletje 1.3.1988	skupna vrednost
		31.8.1988	1.9.1988
1982-1989 ovrednoteno II. emisija (Becquerel) 1985-1995 ovrednoteno	8,—%	—3,025%	—11,219%
I. emisija (G. B. Beccaria)	4,95%	0,495%	3,95%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu.
Nove pretresljive vesti in obtožbe iz Varšave
Zakaj rimska vlada ni hotela raziskati pokola italijanskih vojakov v Deblinu?
Zakaj ta molk?
Pretresljive vesti o pokolih italijanskih vojakov, ki prihajajo v teh dneh iz poljskega Deblina, kot kaže ne pretirano razburjajo italijanske vlade. Obrambni minister Zanone je ubral pot molka, njegovi sodelavci in podtajniki na ministrstvu pa posredujejo nerodne in protislovne izjave, tako da bi bilo bolje, da bi tudi oni molčali. V vladnih krogih je opaziti določeno nelagodje, nekakšen odpor na dokumentirana pričevanja, ki prihajajo iz Varšave, kot da bi bili vsi podatki, če že ne izmišljeni, gotovo pa napihnjeni in morda tudi manipulirani. Vse to seveda ni v čast rimski vladi.
Poljske oblasti so včeraj uradno potrdile, da so že leta 1946 poslale v Rim obširno dokumentacijo o pokolih italijanskih vojnih ujetnikov, leto kasneje pa je posebno spomenico tedanjemu ministrskemu predsedniku De Gasperiju poslal tudi vojaški muzej v Trentu, ki je zbral pričevanja nekaterih preživelih iz Deblina. Pozivi in spomenice so naleteli na gluha ušesa. Pred letom dni je tedanji obrambni minister Spadolini formalno ustanovil strokovno komisijo, ki je imela nalogo raziskovati in preveriti pričevanja o pokolih italijanskih vojakov v Lvovu. O izsledkih te preiskave ni doslej še duha ne sluha, tako da ima človek res vtis, da v Rimu ni politične volje za zgodovinsko poglobitev tragične usode ogromne množice vojakov, ki so po kapitulaciji Italije padli v nemške roke.
Česar nočejo narediti bogaboječi in do skrajnosti zadržani ministri in politiki, naj naredijo zgodovinarji, ki doslej resnici na ljubo niso pokazali velikega zanimanja za pretresljive vesti, ki prihajajo iz Poljske. Časnikar Enzo Forcella trdi celo, da pristojna vojaška telesa še danes ne razpolagajo s podatki o točnem številu vojakov, ki so po osmem septembru 1943 padli v nacistične roke in zato si niso sploh na jasnem, koliko se jih po Hitlerjevem porazu sploh niveč vrnilo domov. Nekateri govorijo o 40 tisoč mrtvih, drugi pa pravijo, da je treba to tragično številko podvojiti. Dejstvo je vsekakor, da danes nihče točno ne ve, koliko Italijanov je pravzaprav izgubilo življenje v nacističnih vojaških taboriščih. Tudi to ni v čast pristojnim rimskim organom in tudi ne zgodovinarjem, ki bi imeli dolžnost razkriti ozadje pokolov, o katerih se v teh dneh toliko govori in piše.
Določena uradna Italija očitno noče obračunati z neprijetno zgodovinsko preteklostjo in je hotela na vsak način ustvariti mit »preživelih in razpršenih« vojakov, ki so našli mesto v literaturi in v filmih, ne pa v zgodovini. S precejšnjo zadržanostjo se govori o pokolu v Kefaloniji, kjer so nacisti, ob britanski pasivnosti, pobili več tisoč italijanskih vojakov. Pokoli v Lvovu, v Deblinu in verjetno še drugod po Evropi, pa so romali enostavno v pozabo. Oficirji in vojaki, ki niso hoteli podpisati zvestobe lutkarski salojski republiki in torej Hitlerjevemu nacizmu, so očitno za mnoge »žrtve druge kategorije«.
SANDOR TENCE
VARŠAVA Italijanska vlada je bila že leta 1946 uradno obveščena o pokolih italijanskih vojakov v vojaškem taborišču pri Deblinu. To je včeraj potrdil predsednik poljske sekcije mednarodne komisije, ki raziskuje nacistične zločine, Kaziemerz Kakol na tiskovni konferenci, na kateri so sodelovali tudi nekateri zgodovinarji in časnikarji varšavskega tednika »Stolica«, ki je pred kratkim objavil številna pričevanja o tistih tragičnih dogodkih. Kakol je dodal, da so Poljaki večkrat skušali vzpostaviti stike z Rimom za osvetlitev teh pokolov, pred enim letom pa so podtajniku na obrambnem ministrstvu Bisagnu, ki se je mudil v Varšavi, izročili bogato dokumentacijo o trpljenju in smrti italijanskih vojakov. Podtajnik Bisagno sploh ni hotel pogledati teh dokumentov, je še povedal Kakol, po mnenju katerega so Italijane zanimale samo časopisne vesti in govorice o pokolih v Lvovu.
Bisagno je sicer takoj demantiral to Kakolovo trditev, ki pa sedaj pristavlja, da je srečanju z italijansko delegacijo sodelovalo več ljudi, ki lahko v vsakem trenutku pričajo, da so Poljaki
izročili Italijanom obširno dokumentacijo o Deblinu. Komisija za raziskovanje nacističnih zločinov je mnenja, da so po kapitulaciji Italije Nemci deportirali na Poljsko od 80 do 100 tisoč italijanskih vojakov, od katerih se kar 35 tisoč ni več vrnilo domov. Poljske vojaške oblasti so takoj po vojni uvedle posebno preiskavo o usodi vseh deportiranih vojakov, pri čemer so prosile za pomoč in sodelovanje razne evropske vlade, vključno z Nemčijo. Pozivu varšavskih oblasti sta tedaj odgovorila baje le Moskva in Pariz.
O pokolih pri Deblinu je včeraj obširno pisala sovjetska tiskovna agencija Novosti. Njen varšavski dopisnik potrjuje vesti, da so po 8. septembru 1943 nacisti deportirali na Poljsko 80 tisoč italijanskih vojakov, dodaja pa, da so bili v zloglasnem taborišču »Stalag 270« pri Deblinu med drugim zaprti tudi francoski in sovjetski partizani. Nemci so posebno kruto ravnali s sovjetskimi jetniki, od katerih so le redki preživeli. Na Poljskem pa se medtem kot na tekočem traku vrstijo pretresljiva pričevanja očividcev, ki so prisostvovali pokolom italijanskih vojakov.
Protest
pred skupščino
LJUBLJANA — Slovenska skupščina je bila v torek ponovno »oblegana«. Pred njo se je zbralo več kot tisoč delavcev gradbenega podjetja Grosuplje, ki so zahtevali za 50 odstotkov višje osebne dohodke, boljšo in cenejšo prehrano v menzi ter prekinitev vseh sodelovanj s kooperanti, ki po mnenju delavcev le »odjedajo« njihov kruh. Medtem ko so probleme, povezane s prehrano in kooperanti hitro rešili, pa do skupnega jezika z vodstvom organizacije glede povečanja plač ni prišlo. Zato so delavci sklenili, da s stavko nadaljujejo.
Včeraj so sprejeli povečanje plač za 20 odstotkov, tako da se je vroča kri vendarle ohladila.
Včeraj so za nekaj ur ustavili stroje tudi v novomeški tovarni avtomobilov IMV, kjer pa temu niso rekli stavka, temveč so se šli »izsiljene sestanke«. Delavci so zahtevali za 30 odstotkov večje plače, kar bo težko uresničiti, ker jim je zamrznitev cen zelo okrnila finančne rezultate.
Polkovnik Rico poziva Argentince k uporu
BUENOS AIRES V argentinskih vojaških krogih ponovno vre. Voditelj letošnjega januarskega in lanskoletnega velikonočnega upora bivši podpolkovnik Aldo Rico je v proglasu pozval Argentince, naj obnovijo tisti vsesplošni ljudski protest, ki je 17. oktobra 1945 prisilil tedanjo vojaško vlado, da je osvobodila priprtega Juana Dominga Perona. Podpolkovnik Rico se torej primerja s Peronom, ali bolje rečeno: poziva peroniste, naj z množičnim protestom prisilijo politične sile k narodni spravi.
Iz svoje celice v vojaški jetnišnici Magdalena, kjer so priprti generali bivše diktature, Rico navaja, da sta bila oba upora, velikonočni in januarski, pravi plaz, ki je z odpravo predsodkov omogočil argentinski družbi, da končno reagira. Bivši podpolkovnik v svojem proglasu obenem poudarja, da je napočil čas, ko bi morali politiki s pomirjevalno gesto začeti postopek, ki bi uresničil sožitje v argentinski družbi, kar bi preprečilo izbruhe novega nasilja, podobnega onemu v sedemdesetih letih.
V polemični sodbi neukrotljivi upornik navaja, da sedanje argentinsko vodstvo ni sposobno uresničiti teh ciljev. Rico pa se je polemično obregnil tudi ob svoje nadrejene, ki so ostali zvesti ustavi in demokraciji. Ocenjuje jih kot nesposobneže, ker niso razumeli novih izzivov glede njihovega vojaškega poslanstva in lojalnosti, ki izhajajo iz protiterorističnega boja in malvinske vojne. Rico napada poveljujoče generale, ker se niso postavili po robu napadom Alfonsinove vlade. Da bi ohranili svoje funkcije, so ti generali pristali na žrtvovanje svojih tovarišev.
Ta proglas je dvignil že ogromno prahu v argentinskih vojaških krogih, ker pa je namenjen predvsem ljudstvu, se politiki ne delajo prevelikih skrbi. Kdor misli, da bi se lahko ponovili dogodki iz oktobra leta 1945, pozablja, da so časi popolnoma drugačni. Od leta 1976 se je namreč zvrstilo obdobje najbolj mračnih vojaških diktatur, ki je za seboj pustilo težko zacelji-ve rane na tisoče mrtvih. Argentinci ne bodo šli na ulice, ker še vedno objokujejo svoje mrtve in desapareci-dose.
Sovjetskim oficirjem grozi brezposelnost
MOSKVA — Kaj menijo sovjetski oficirji o nedavnih naporih med obema svetovnima velesilama za odpravo jedrskih konic in za postopno zmanjšanje oborožitve? Pred dnevi je neki moskovski tednik intervjuval obrambnega podministra in vodjo sovjetske protiletalske obrambe generala Ivana Tretjaka, ki je dejal, da bi z zmanjšanjem orožnega potenciala istočasno bilo ob službo lepo število sovjetskih oficirjev.
General Tretjak je naslednik maršala Aleksandra Koldunova, ki so ga odstavili v juniju lanskega leta, ko je Zahodni Nemec Mathias Rust preletel kar 600 kilometrov sovjetskega ozemlja ter nato nemoteno pristal na moskovskem Rdečem trgu. Tretjak je med drugim dejal, da bi zmanjšanje vojaške moči gotovo ne imelo samo pozitivnih posledic. Sovjetske politike bi moralo izučiti leto 1950, ko so odslovili kar milijon in 200 tisoč sovjetskih vojakov. Res je, da so zaradi tega narasle pokojnine sovjetskih prebivalcev ter so s prihranjenim denarjem zgradili kar sto novih tovarniških obratov, toda obrambni potencial države je ostal na ta način močno okrnjen.
Sovjetski obrambni podminister je še omenil lanskoletni podvig zahodnonemškega državljana Rusta, ki je pristal kar sredi Moskve. Dejal je, da je sovjetska protiletalska obramba kljub vsem polemikam še vedno na zelo visoki ravni. Lanski dogodek je bil le posledica neodgovornosti nekaterih oseb, ki so morale po dogodku dati ostavko. Tretjak je še dodal, da ni mogoče preveriti prave sposobnosti letalske obrambe na podlagi enega samega spodrsljaja.
Lončar predstavil balkansko konferenco
BEOGRAD — »Balkanske države se zavedajo, da je uspeh ali neuspeh skorajšnjega ministrskega sestanka v enaki meri odvisen od vseh udeležen-Eev'<< je izjavil v skupščini Jugoslavije zvezni minister za zunanje zadeve Budimir Lončar.
Delegatom skupščine odborov za zunanjo politiko in za gospodarske odnose s tujino je Lončar predstavil stališča o koncepciji, ciljih in pričakova-njih srečanja vodij diplomacij balkanskih držav, ki bo od 23. do 26. februarja v Beogradu.
I h “Zavedamo se' da takšno srečanje ne more razrešiti vseh problemov, ahko pa odpre nov proces krepitve, zaupanja in sodelovanja na Balkanu,« je °ejal vodja jugoslovanske diplomacije.
in Lončar je še posebej poudaril možnosti nadaljnjega razvoja vzajemnih n medsebojnih gospodarskih odnosov, maloobmejnega prometa, skupnega °ja proti kriminalu, terorizmu in »vsega tistega, kar bi lahko vznemirjalo 0 območje in oteževalo razumevanje držav«. Lončar je poudaril tudi potrebo P° nadaljnjem razvoju sodelovanja na področju prometa.
Jugoslovansko-avstralski pogovori
..CANBERRA —? Avstralski predsed-‘k Bob Hawke je včeraj sprejel predaidnika skupščine SFR Jugoslavije n 0rljma Rožiča, ki vodi parlamentar-( . delegacijo na uradnem obisku v iJ ,želi. Pogovarjala sta se o obo-JPanskem sodelovanju in o medna-nni.h vprašanjih.
nožič je poudaril, da se morata Ju-
goslavija in Avstralija zavzemati za povečanje obsega blagovne manjave, kot tudi za iskanje možnosti skupnih vlaganj in nastopa na tretjem tržiču.
Predsednik Hawke je podprl jugoslovansko neuvrščeno politiko, pozdravil pa je tudi pobudo predsednika skupščine SFRJ za razvoj sindikalnega sodelovanja.
Na Japonskem divja konjenik
qu	— Nova video igra buri duhove japonskih mladoletnikov. »Dragon
šolski ■' talio ie ’me tei n°vi video igri, je onesposobila celoten japonski račun Vs.tem- Na tisoče učencev že več dni »šprica« šolo, ker se na domačem po ^ amlku gre srednjeveškega viteza. Igra »Dragon Quest III« namreč popelje Pa mnnem svetu igralca - konjenika, ki se spopada z neštetimi zmaji, občasno JaD^a reševati še nekatera nelahka vprašanja. domovih Q P°^cija ima prepolne roke dela, saj mora neprenehoma loviti po igr(: s~} "obsedene« učence. Čisto drugačnega mnenja pa so izumitelji te video tisoč nJ r.° ie Prvi dan prodali kar milijon kaset, vsaka pa stane približno 60 oc iv. Prav čeden zaslužek, kajne!
sarnkriV^H^N'^ — Kdor je enkrat komu 5nV S1ì\ali st*skii ali zato, da bi telefonskor°nmka^ lepega' Potreboval redko en n 9ovonlnico ve, kako na ni PotrehSnSe]anuP° Ljubljani. In zato Ce. da i posebej komentirati novi-nekdo	,3'
OKro9 3. ure zjutraj gal stiri stenske telefonske
govorilnice s telefonskimi aparati vred.
Najprej so morali gasilci pogasiti kar tri telefonske govorilnice, ki so gorele v podhodu Ajdovščina, tačas pa je prišlo obvestilo, da gori tudi telefonska govorilnica v podhodu Nebotičnik.
Hollywoodske priprave na oskarje 1988 Bertolucci deležen devetih imenovanj
HOLLYWOOD — Bernardo Bertolucci je bil deležen kar devetih imenovanj za prestižno filmsko nagrado oskar. Akademija filmskih znanosti in umetnosti je prisodila njegovemu filmu L'ultimo imperatore (v Sloveniji ga bodo gledali z naslovom Zadnji kitajski cesar) veliko čast, da kandidira za nagrade, ki bodo namenjene najboljši režiji, filmu, fotografiji (Storaro), kostumom, neizvirnemu scenariju, tonu, glasbeni kulisi, scenografiji in montaži.
Ameriški filmski kritiki so izkazali res enkratno naklonjenost italijanskemu umetniku, najbrž pa so upoštevali ogromen trud, ki ga je moral Bertolucci vložiti v priprave na snemanje kolosala v pekinškem »prepovedanem mestu«. V Hollywoodu bosta Bertolucciju delala družbo še druga dva Italijana, režiser Ettore Scola in igralec Marcello Mastroian-ni, ki sta bila imenovana kot kandidata za nagrado za najboljši neameriški film (La famiglia) ter za oskar najboljšemu igralcu (za vlogo v filmu Oči čjornje). Med neameriškimi filmi konkurira tudi Nasvidenje, otroci Louisa Malia.
Imenovanje je seveda izredno laskavo priznanje, do pozlačenega kipca, ki tišči v rokah meč, pa je pot še precej dolga. Tudi konkurence ne gre zanemariti, saj je letos še posebno izbrana. Bertolucciju bodo metali polena pod noge režiserji John Bo-orman (Hope and Glory, v Italiji so ga vrteli z naslovom Anni 40), Norman Jewison (Moonstruck), Adrian Lyne (Fatai Attraction, Attrazione fatale) in Lasse Hallstrom (My Life as a Dog). Filmi tudi niso od muh, saj gre poleg Bertoluccijevega L'ultimo imperatore še za Hope and Glory, Moonstruck, Fatai Attraction in Broadcast News (v Italiji ga bomo kmalu gledali z naslovom Dentro la notizia). Broadcast News, film o novinarskem svetu, je bil deležen sedmih imenovanj, prav tako pa je med favoriti tudi film M oonstruck, ki opisuje življenje angloameriške družine, ki jo sicer res nosi luna, o mafiji
pa ni ne duha ne sluha, kar je za ameriške pojme prava redkost.
Delegati bodo morali tudi izbrati najboljšega igralca med velikani kot so Jack Nicholson (Ironweed), William Hurt (Broadcast News), Michael Douglas (Wall Street), Robin Williams (Good Morning, Vietnam) in Marcello Mastroianni, najboljšo igralko pa med damami ameriškega filma, ki so Glenn Close (Fatai At-
traction), Cher (Moonstruck), Holly Hunter (Broadcast News), Sally Kir-kland (Sally) in Meryl Streep (Ironweed).
V skupini tekmovalcev za Oskarja za ženske in moške stranske vloge zasledimo Seana Conneryja, Morgana Freemana, Vincenta Gardenio in Dazela Washingtona, Normo Ale-handro, Anno Archer, Olympio Du-kakis, Anno Ramsey in Ann Sothern.
Po beneški konferenci o človekovih pravicah v Evropi
Razprava v duhu strpnosti in iskanja novih prvin
Od 3. do 6. februarja letos je bila v Benetkah konferenca, na kateri so razpravljali o človekovih pravicah v Evropi, še posebej o verskih svoboščinah in pravicah manjšin, in to v duhu Helsinške listine iz leta 1975 ter v vsebinskem kontekstu dunajske konference KVSE. Konferenco je sklicala deželna vlada Veneta ob sodelovanju vseh treh deželnih univerz in ustanove »Giorgio Cini«, udeležilo pa se je je več kot sto petdeset vladnih predstavnikov in strokovnjakov. Na zadnjem zasedanju je sodeloval tudi italijanski zunanji minister G. Andreotti. Zaprosili smo mag. Silva Devetaka, ki se je kot eden od osmih iz Jugoslavije povabljenih strokovnjakov udeležil konference, naj poda nekaj misli in oceni delo konference. Danes objavljamo njegova mnenja o razpravah človeških prvič in verskih svoboščinah, v prihodnjih dneh pa bomo objavili tista o pravicah manjšin v Evropi.
Človekove pravice: prepad med deklaracijo in stvarnostjo
Če med seboj primerjamo več kot desetletno obdobje od sprejema Helsinške listine leta 1975, na prvi pogled ne moremo videti večjih razlik - če govorimo globalno - v položaju človeka kot posameznika in skupine, socialne, etnične idr., ki ji pripada. S stališča KVSE še vedno obstajajo velike razlike med pojmovanjem človekovih pravic v zahodnih in vzhodnoevropskih socialističnih državah. Iskre se krešejo v polemiki, ali je treba pri zagotavljanju pravic izhajati iz pravic posameznika ali skupine, ali imajo prednost politične ali socialnoekonomske pravice, ali je potreben nadzor nad izvajanjem človekovih pravic ali pa je to notranja pristojnost držav. Še vedno je opazna politizacija tega vprašanja, pri čemer posamezne države ne skrbi toliko usoda ljudi v drugi državi, marveč poskušajo to vprašanje koristiti za medsebojno politično obračunavanje, kar velja zlasti za ZDA v odnosu do ZSSR.
Toda ravno konferenca v Benetkah je pokazala, da se izpod pepela rojeva Feniks, ki bo morda prinesel v evropski prostor nove moralne in humane vrednote. Obetajoče je že samo dejstvo, da so za isto konferenčno mizo sedli, na primer, predstavniki sovjetskih oblasti in disidenti, poljski vladni predstavniki in voditelji Solidarnosti v begunstvu, dostojanstveniki različnih evropskih religij (najbolj nenavadno je bilo srečanje predstavnikov ruske pravoslavne Cerkve ' in uniatske ukrajinske Cerkve). Brez dvoma gre zasluga za tako široko zastavljeno srečanje dinamičnim potomcem Serenissime, ki so morali v to vložiti velike diplomatske spretnosti.
Razprava je bila živa in polemična. Nihče ni odstopal od svojih stališč. Tega tudi nihče ni pričakoval. Pomembno pa je to, da je bila razprava strpna in v duhu iskanja
novih prvin ne le za človekove pravice in svoboščine, temveč tudi za sožitje in razumevanje na celini. O iskrenosti razprave najbolj zgovorno pričajo govori sovjetskih uradnih predstavnikov in strokovnjakov, ki so odkrito spregovorili o problemih človekovih pravic in pravic narodnih manjšin v ZSSR. Poudarjali so, da jih v procesu perestrojke sedaj čaka predvsem demokratizacija političnega življenja, ki naj bi jo omogočila tudi reforma zakonodaje, ki urejuje delo sodišč, odvetništva, informacijski sistem, volitve. Nenavadno je izzvenela izjava sovjetskega pravosodnega ministra V. Ja-kovljeva, naj Zahod ne meče kamenja na novo hišo človekovih pravic in svoboščin, pri kateri gradnji rabijo tudi njihovo (zahodno) pomoč.
Očitno je, da je slej ko prej temeljno vprašanje, kako ubraniti pravice človeka pred državo ali drugo obliko monopolizaci-je oblasti. Od časa liberalizma, ko so bile v ospredju predvsem individualne svoboščine, so se človekove prvice razširile na socialno področje, zdaj pa postaja aktualno vprašanje participacije posameznika v družbenem življenju. Na pomanjkljivi razvoj človeštva v tem pogledu je opozoril italijanski zgodovinar Norberto Bobbio, ko je dejal, da moralni razvoj človeka in človeštva zaostaja za tehnološkim napredkom.
Verske svoboščine: nujnost dialoga
Bryan R. Wilson, profesor na Ali souls College v Oxfordu, je z svojim uvodnim predavanjem odprl bistvene probleme za razmišljanje, kot so odnos med državo in religijami, odnosi med različnimi religijami, sodobni razvoj in religija, pravice verskih manjšin ipd. Povedal je, da v zahodnem krščanskem svetu ni bil zaželen verski pluralizem, o čemer priča tudi odnos do Judov in muslimanov. Sedanje zahodne družbe so po njegovem mnenju v glavnem sekularizirane, saj vera ne more več bistveno vplivati na stvari, kot so zakon, kontrola rojstev, planiranje družine, splav ipd. Tudi na verskem področju se je povečala možnost izbire. Po njegovem bi morale posvetne oblasti predvsem zagotoviti nediskriminacijo državljanov tudi v tem pogledu, znano reklo »cuius regio eius religio« ne bi smelo zamenjati »cuius regio eius ideologia«.
Vse razpravljalce je kljub različnim pristopom povezovala ena misel: bodočnost človeštva ni v prevladovanju ene religije ali filozofskega nazora nad drugim, temveč v iskanju novih humanih in človeških vrednot v dialogu med njimi. K tej razpravi so dali viden prispevek slovenski udeleženci: ljubljanski nadškof dr. Šuštar, Ciril Zlobec in urednik »Družine« dr. Klemenčič.
SILVO DEVETAK
Gospodarski potencial JAR tlači druge afriške države
V tanzanijskem mestu Arushi (za radovedneže, mesto je okrog 150 kilometrov južno od Kilimandžara) je bil sestanek Konference o razvoju Juga Afrike. Navzoči so bili predstavniki devetih afriških dežel, se pravi Angole, Bocvane, Lesota, Svazije, Tanzanije, Malavija, Mozambika, Zambije in Zimbabveja, ki v glavnem sestavljajo skupino tako imenovane »prve fronte« (kajpak proti Južni Afriki).
Konferenco so ustanovili pred kakimi osmimi leti prav z namenom, da bi se s skupnimi močmi bolj uspešno upirali južnoafriški ekspanziji. Tudi tokrat je seveda bila glavna tema sestanka »Stanje in iz* kušnje o politiki do Južne Afrike«; to v bistvu pomeni, da je šlo bolj za politično kot za gospodarsko srečanje, čeprav so si prvotno zastavili zlasti obravnavo gospodarskih vprašanj.
Rezultati o politiki teh dežel do Južne Afrike niso spodbudni. Na konferenci so to priznali dokaj odkrito, dasiravno je domala vsaka udeleženka imela tudi svoja opravičila. Gospodarska odvisnost od Južne Afrike se je v zadnjih letih pravzaprav povečala. Samo Tanzanija in Angola namreč nista razširili gospodrskega sodelovanja z Južnoafriško republiko.
Stanje pri ostalih pa vzbuja naravnost razočaranje, če upoštevamo, da po drugi strani domala vsa afriška celina po svojih glasnikih vse bolj utemeljeno razglaša rasistično politiko Južne Afrike; seveda v zvezi s tem pa tudi potrebo po »bojkotu«, ne pa po širjenju odnosov s to deželo.
Tudi novejši podatki povedo vse, le tega ne, da bi na račun Južne Afrike pričeli bojkot. Trgovina Bocvane, Lesota in Svazije je še zmeraj v celoti povezana z Južno Afriko. Slednja ima gospodarske vajeti teh držav čvrsto v svojih rokah. Pri ostalih deželah pa je še vedno značilno, da jim blizu 80 odstotkov prometa gre čez Južnoafriško republiko. Še bolj jasen dokaz, da jim politika proti rasističnemu južnoafriškemu režimu ne uspeva, pa je v tem, da afriške dežele »prve fronte« mnogo bolj uvažajo kot pa izvažajo v južno sosedo. Lani so izvozile komaj okrog 8 odstotkov svojega blaga, uvozile pa, reci in piši, nad 45 odstotkov blaga prav iz dežele apartheida.
Odnos do južne sosede ne samo, da se ni spremenil, marveč je še bolj popačil sliko politike držav prve frontne črte do Pretorie. Drugi podatki (povezani s tem odnosom) so prav tako presenetljivi. Blagovna menjava med članicami Konference o razvoju na Jugu Afrike spet zaostaja. Medtem ko je pred petimi leti dosegla vsaj 8 odstotkov vse njihove menjave, je lani spet nazadovala na nedojemljivo skromno raven 5 odstotkov. Predsednik Zimbabveja Mugabe je tako stanje še pred začetkom konference tolmačil kot »zadnjo«, ne pa kot »prvo« frontno črto, ki ji te dežele pripadajo.
Nekatere dežele pa prispevajo k medsebojni menjavi še manjši delež. Sama Tanzanija, ki je bila gostiteljica konference, izvaža v dežele prve bojne črte komaj 0,9 odstotka svojega blaga, Angola samo 2,1 odstotka, Zambija pa k sreči nekoliko več,
3,5	odstotka. To gotovo ne pomeni spremembe, v teh podatkih pa prav tako ni simptoma, da bi se razmere v kratkem spremenile.
Raven teh podatkov kajpak razkriva, da bi se morali odnosov z Južno Afriko lotiti iz še bolj opredeljenih političnih zornih kotov, se pravi, da gre za gospodarska vprašanja, ki jih politični motivi ne prežemajo dovolj. Južnoafriška republika je na afriški celini še zmeraj najmočnejši gospodarski partner, močnejši, na primer, od vseh držav članic prve bojne črte, pa tudi od vseh držav, ki sestavljajo tako imenovano področje preferenčne trgovine (tu je spet 15 držav Južne in Srednje Afrike).
Politika do Južne Afrike se potemtakem ne premika. Razmere so še vedno takšne, da v bližnji bodočnosti za nobeno ceno ni moč pričakovati bolj resnih korakov v že toliko opevani »bojkot«. Južna Afrika je trdno na sedlu. Na afriški celini je nesporno največja gospodarska velesila.
Tako stanje, so ugotavljali tudi na konferenci v Arushi, je začelo zdaj vznemirjati in krepiti negodovanje tudi pri tistih na primer evropskih deželah, kot so skandinavske, ki so do sedaj prednjačile v politiki gospodarskega podpiranja nekdanjih kolonij na Jugu in v Srednji Afriki, obenem pa tudi v politiki bojkotiranja Južnoafriške republike. Vzrok nezadovoljstva je kajpak v tem, ker si afriške dežele premalo prizadevajo za spremembo razmer.
Pred konferenco v Arushi je bil namreč tudi sestanek med predstavniki afriških dežel in delegati skandinavskih držav. Ti so, vsaj tako poročajo, brez dlake na jeziku opozorili, da bo odnos Skandinavcev odslej zmeraj bolj odvisen od tega, kako bodo ravnali afriški dejavniki. Danska vlada je medtem že sprejela sklep, da pomoč deželam v razvoju ne bo smela več preseči 30 milijard kron letno, kar bo skoraj 5 milijard manj kot lani.
In v Arushi so bržčas le zaorali nekoliko globljo brazdo. Sklepi, ki so jih sprejeli, so v glavnem naslednji: utrdili naj bi namreč medsebojno gospodarsko sodelovanje, imenovali so posebno delovno skupino, ki naj bi to spremljala in pomagla k večji menjavi, odločili so se pospešiti gradnjo infrastrukture med državami na Jugu, da bi preusmerili promet, ki gre še zmeraj po Južnoafriški republiki, kar je ključ vodilne gospodarske vloge te države. V bistvu so to ukrepi, ki imajo določen politični zagon.
Njegova prisotnost pa je nazadnje tudi v sklepu, »da bodo politiko do Južne Afrike pričeli odkrito usmerjati v pravo sosedstvo samo tedaj, ko bo Južna Afrika korenito spremenila svoj odnos do črncev«.
MIRO KOCJAN
V senci dveh narodov izginjajo manjše skupnosti
(in)
S Kosova pogosto poslušamo in beremo vznemirljiva poročila o trenjih med obema največjima narodnima skupnostima v tej Pokrajini, to je med albansko in srbsko (oziroma srbskočr-nogorsko). V njuni senci in pod njunim vplivom pa žive manjše narodne skupnosti, ki so obsojene na izginotje, če sedanjih neugodnih gibanj in procesov na Kosovu ne bodo kmalu prekinili. Mislimo na Muslimane, Rome, Turke in na Hrvate.
Na turško gospostvo na Kosovu spominjajo sledovi materialne in duhovne kulture, pa tudi mnogi običaji in celo nekatere značajske posebnosti prebivalstva. Turkov pa je čedalje manj. Po vojni se jih je zaradi političnih pritiskov na tisoče izselilo v svojo matično domovino, torej v Turčijo. Se več pa se jih je postopno potujčilo in so se spremenili v Albance. Ideološ-ko-verski temelj za asimilacijo je skupna muslimanska vera, zaradi katere med albansko in turško narodno skupnostjo na Kosovu tudi ni trenj in napetosti. Po popisu iz leta 1981 je na Kosovu tedaj živelo 12.513 Turkov. Zdaj jih je mnogo manj. Točnega števila sicer nihče ne ve, ker podatkov o številčnem razmerju med posameznimi narodi in narodnostmi v zadnjih letih na Kosovu niso objavili. Da pa število pripadnikov turške narodne skupnosti upada, kaže zlasti primer iz Prizrena. V tem živahnem in cvetočem kosovskem mestu je nekoč skoraj 98 odstotkov prebivalcev bilo turške narodnosti. Sedaj jih je morda le še 3 odstotke. V značilni turški vasi Mamuša pri Prizrenu - tam je razvito kmetijstvo, s poudarkom na pridelovanje odličnega sadja - se je v zadnjih dveh letih 15 družin s skupaj nad 110 družinskimi člani izselilo v Turčijo. Tamkajšnjim kmetom so od-
vzeli 300 hektarov zemlje in jo izročili družbeni kmetijski organizaciji. Turški kmetje so tako ostali brez zemlje in tudi brez druge zaposlitve. V vasi Mamuša zdaj 400 prebivalcev, zvečine mladih, nima dela.
Pripadniki turške in tudi drugih manjših narodnih skupnosti na Kosovu imajo svoje šole, časopise, knjige, pa radijske in televizijske oddaje v materinem jeziku. Vendar pa družbe-no-gospodarski razvoj in tekoča politika skoraj ne upoštevata specifičnih potreb manjših narodnih skupnosti za njihovo ohranitev in razvoj. Zaradi tega so te narodne skupnosti v nevarnosti, da že v prihodnjih nekaj letih povsem izginejo oziroma se asimilirajo. Narašča le albanski narod, ki je v večini, vsi drugi pa so v nevarnosti za svoj obstanek. To velja tudi za Srbe in Črnogorce, čeprav je Kosovo njihova tadicionalna domovina. Za številčnost srbske in črnogorske narodne skupnosti ima najbolj pogubne posledice izseljevanje s Kosova, ki se nadaljuje. V Pokrajini je bilo na primer leta 1941 od skupnega števila prebivalcev 35 odstotkov Srbov in Črnogorcev, lani pa je bilo slednjih le Je okoli 10 odstotkov glede na skupno število prebivalcev Kosova.
Jugoslovanski program o Kosovu predvideva vrsto ukrepov za povratek tistih, ki so se izselili s Kosova, toda tega politično-programskega dokumenta še niso začeli izvajati. Po nekaterih podatkih se je v zadnjih dvajsetih letih izselilo iz Pokrajine 200 tisoč ljudi, največ po burnih dogodkih v letu 1981. Odšli so v veliki večini pripadniki srbskega in črnogorskega naroda. Po nekaterih podatkih se je doslej na svoja ognjišča na Kosovu vrnilo le okoli 2.500 Srbov in Črnogorcev.
MARJAN DROBEŽ
napravi dobro kupčijo
Za nakup v gotovini še dodaten 10 % popust
TRST, Ul. Palestrina 10 - BRESCIA, Korzo Zanardelli 24 MONZA, Drevored Italia 50 - COMO, Drevored Masia 61 - VARESE, UL Cavour 3
izkoristi posebno
februarsko promocijsko prodajo
3.000.000 lir
za vsa krzna iz kune zlatice
1.500.000 lir
za jakne iz lisičjega in svizčevega krzna in za konfekcije iz rat musqué in perzijanerja swakara
Obročno plačevanje na 24 mesecev brez menic
Začetek pogajanj za Monte Croce Carnico
TRST — Avstrijska zvezna vlada je formalno poverila nalogo zunanjemu ministru Aloisu Mocku, da začne pogajanja z italijansko vlado za podpis medvladnega sporazuma o gradnji cestnega predora Monte Croce Carnico.
Zaradi tega je italijanski zunanji minister Giulio Andreotti sklical sestanek, ki bo v četrtek, 25. t. m., v Rimu in na katerem bodo proučili trenutno stanje o tem vprašanju pred začetkom pogajanj z avstrijskimi oblastmi; le-ta se bodo začela v mesecu marcu. Sestanka se bodo udeležili predstavniki raznih zainteresiranih ministrstev in odbornik Furlanije-Julijske krajine za promet in prevoze Giovanni Di Benedetto.
Za gradnjo važnega cestnega predora je predvidena ustanovitev mešane družbe, ki jo bodo sestavljali predstavniki Furlanije-Julijske krajine in Koroške, medtem ko so finančna sredstva že zagotovili italijanska vlada in obe deželi.
Predsednik deželne vlade je ob tem izrazil veliko zadovoljstvo in dodal, da se sedaj konkretno na diplomatski ravni začenja reševati vprašanje, o katerem se že dolgo govori. »Cestni predor bo tesneje povezal F-JK z bližnjo in prijateljsko Koroško,« je dodal Biasutti, »poleg tega pa bo našo deželo povezal tudi z Avstrijo in Srednjo Evropo.«
Odbornik Di Benedetto pa je izrazil željo, da bi se pogajanja čim prej zaključila in da bi prišlo do odobritve sklepnega dokumenta, ki ga morata nato ratificirati obe vladi.
V zvezi z odprtimi vprašanji
Delegacija italijanske narodnosti pri Šinigoju
LJUBLJANA — Problematika popisa prebivalstva, vprašanje razvoja funkcionalne dvojezičnosti, nadaljnje razvijanje sicer dobrih stikov z matičnim narodom, vloga italijanske narodnosti kot subjekta v socialističnem samoupravnem sistemu Jugoslavije ter obravnavanje italijanske narodnosti kot nedeljive celote ne glede na republiške meje, so bile osrednje teme razgovora pripadnikov italijanske narodnosti s slovenske Obale s predsednikom slovenskega Izvršnega sveta Dušanom Šinigojem ter predstavniki Socialistične zveze republiške skupščine in republiških upravnih organov, ki je bil v ponedeljek v Ljubljani.
Tako kot je bilo v zadnjem razgovoru s pripadniki madžarske narodnosti pretekli teden izpostavljeno vprašanje dvojezičnega kadra, so tudi na razgovoru v ponedeljek predstavniki italijanske narodnosti poudarili ta skupni problem v Sloveniji, ki se še najbolj izraža v delovnih organizacijah: pomanjkanje dvojezičnih statutov in podobnih aktov, pomanjkljive rabe italijanskega jezika kot jezika okolja.
Eno izmed najbolj perečih vprašanj pa je verjetno vprašanje financiranja italijanske narodnosti, oziroma njenih izredno razvitih dejavnosti, ki se različno obravnava glede na republiške meje. Italijanska narodnost naj bi po mnenju njenih predstavnikov sčasoma poskušala postati ekonomsko čimbolj samostojna in sicer z nadaljnjim razvijanjem vloge mostu, ki jo že igra v odnosu med Slovenijo in sosednjo Furlanijo-Julijsko krajino, oziroma njeno matično domovino Italijo. Dobrososedske odnose naj bi razvijala z vsemi organizacijami in združenji iz Italije, ki priznavajo ureditev Jugoslavije in nedotakljivost meja, to pomeni tudi z organizacijami, ki združujejo italijanske izseljence, ki so zapustili Jugoslavijo v povojnih letih. Le na osnovi dialoga je namreč mogoče pojasniti številne informacije o vrenju znotraj italijanske narodnosti, ki so se v zadnjem času razširile tudi v Italiji.
ROBERT ŠKRLJ
»Igramo, plešemo in pojemo« danes v dutovski osnovni šoli
SEŽANA — Osnovna šola Edvarda Kardelja iz Dutovelj prireja vsako leto bogat program ob dnevu šole. Letoš-nje leto bodo zaobjeli in predstavili enovit slovenski kulturni prostor plesoma in glasbenega področja.
Prireditve ob dnevuv dutovske osnovne šole bodo drevi. Že zjutraj se bodo zbrali učenci centralne šole in Podružničnih šol iz Pliskovice, Štanjela in Tomaja ter priredili bogat kulturni program. Odprli bodo tudi razstavo, na kateri bodo predstavili svoje stvaritve v izvenšolskem času. Drevi, °b 19. uri pa bo proslava.
Na proslavi bo sodeloval priznani harmonikar Zoran Lupine, svetovni Prvak na diatonični harmoniki iz Šem-Polaja, ki bo zaigral znane napeve valčkov, polk, mazurk itd. Predstavil se bo tudi mešani pevski zbor Primože - Tabor, ki želi približati poslušalcem pesmi iz raznih krajev Slovenije. Seveda bodo v kulturnem programu z recitacijskimi, glasbenimi in plesnimi točkami nastopili tudi učenci. Gotovo ° nadvse zanimiv plesni program, ki ga bo oblikovala jazz baletna skupina, Plesno zabavna skupina in učenci, ki so obiskovali plesne vaje pod vodstvom plesnega mentorja Borisa Obla-
ka iz Ljubljane. Predstavil se bo tudi otroški pevski zbor podružnične šole Tomaj, ki ga že vrsto let uspešno vodi Tatjana Jug.
Učenci bodo skupaj z mentorji in profesorji pripravili razstavo, ki bo govorila o življenju in delu na šoli. V prostorih šolske knjižnice bodo pripravili priložnostno razstavo ob obletnici smrti revolucionarja Edvarda Kardelja, po katerem nosi šola ime. Staršem bodo predstavili tudi posebno glasilo na temo o ekologiji, ki so ga učenci pripravili in izdelali ob kulturnem dnevu.
Na proslavi bodo podelili tudi nagrade sveta šole. Odločili so se, da bodo letošnje nagrade prejeli: Krasop-rema Dutovlje za uspešno večletno pokrovitelj_stvo, predsednika Krajevne skupnosti Štanjel Milan Rudež in Ivan Bortolato (KS Pliskovica) za večletno uspešno sodelovanje pri podružablja-nju, komandir karavle Repentabor Jovo Stevanovski za sodelovanje pri delovnih akcijah in obrambnih dnevih, Maja Žarovnik za uspešno 10-let-no zvesto mentorstvo letne zimske šole v naravi ter trije učenci, Edi Šuc, Helena Škrl in Darja Šuc.
—oks—
Biasutti bo sprejel Unijo
TRST — Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine, ki jo vodi demokristjan Adriano Biasutti, bo v torek, 23. t. m., sprejela številno delegacijo Unije Italijanov iz Istre in z Reke.
Do obiska bo prišlo po povabilu, ki ga je predsednik deželnega odbora naslovil predsedniku Unije Italijanov iz Istre in z Reke Silvanu Sauu. Deželna uprava skupno z Ljudsko univerzo namreč ohranja stalne stike in sodeluje z Unijo. Sestanek bo v Trstu, na sedežu deželnega odbora.
Delegacijo Unije Italijanov iz Istre in z Reke pa bo danes, ob 11. uri, v hotelu Europa pod Nabrežino sprejela tudi delegacija deželnega tajništva Krščanske demokracije Furlanije-Julijske krajine.
Delegaciji bosta vodila deželni tajnik ÌCD Bruno Longo in predsednik Unije Silvano Sau.
Vse kaže torej, da se je zanimanje za probleme italijanske manjšine v Jugoslaviji po zadnjih odmevnih akcijah zelo povečalo tudi v FJK.
Od četrtka do četrtka
V DVORANI SMRTI
Stanislav Renko
O	poteku torkovega sojenja prof. Samu Pahorju in o solidarnostni stavki dijakov in profesorjev ter njihovi manifestaciji so naši bralci lahko poslušali že v torek, nato pa brali in tudi poslušali še včeraj. Zato ostane naloga temu današnjemu zapisku, da ob robu teh nevsakdanjih dogajanj v tednu do prejšnjega torka dodamo le nekaj pomembnih podatkov, ki v manjšinskih sredstvih obveščanja niso bili dovolj poudarjeni, v večinskih pa popolnoma zanemarjeni, tako da je javno mnenje še vedno pomanjkljivo in s tem tudi o aretaciji našega profesorja napačno informirano, kar utegne imeti neprijetne posledice. Gre namreč predvsem za točno navajanje veljavnih zakonskih določil glede rabe slovenščine v odnosih do oblastvenih in drugih javnih organov, istočasno pa tudi za osnovne podatke o aretiranem profesorju, podatke, ki povsem izključujejo verjetnost in verodostojnost vseh treh obtožb o protizakonitem profesorjevem obnašanju v uradih tržaške osrednje pošte v sredo prejšnjega tedna.
Začnimo torej z določbo glede rabe slovenščine, na katero se sklicujemo po londonskem memorandumu 1954, ki je zapisana pod členom 5 posebnega statuta. Da je ta določba v veljavi tudi po podpisu osimskega sporazuma leta 1975 in po ratifikaciji leta 1977, obstajata kar dve važni razsodbi sodnih oblasti iz let 1981 in 1982, in sicer:
1. Dne 19. januarja leta 1981 je izrekel zadevno razsodbo o veljavnosti člena 5 rimski pretor G. Signani in je vložena med spise V. civilne sekcije rimske »poenotene preture« («Pretura Unificata di Roma«). Izvirno besedilo razsodbe je bilo v celoti objavljeno v Il Bollettino di Informazioni degli Sloveni in Italia štev. 5 od 16. februarja 1981. Ves ostali deželni tisk v italijanščini seveda niti po osmih letih te razsodbe ni objavil. - Slovenski prevod je izšel že prej v našem dnevniku. - Naj dodamo, da je bilo besedilo posebnega statuta objavljeno v teh 34 letih že večkrat: najprej seveda v našem dnevniku oktobra 1954, nato v Jadranskem koledarju za leto 1955, v znani Jerijevi knjigi »Tržaško vprašanje...« leta 1961, pa tudi v angleškem izvirniku. - Na italijanski prevod statuta pa naj bralci opozorijo svoje znance, prijatelje in sorodnike iz večinskega naroda, da je bil objavljen takoj po podpisu v italijanskem dnevnem tisku, v mesecu decembru 1954 pa v mesečni reviji italijanske vlade »La Vita Italiana«, leta 1979 v obsežni publikaciji Manlio Udina, Professore emerito dall'Università di Trieste, membro de L'Istitut de Droit International: Gli accordi di Osimo (ed. Lint, Trieste). - Naj dodamo, da lanski predlog predloga za našo zaščito (o katerem smo pisali v četrtek, 12. novembra) tržaškega melonarske-ga poslanca upošteva zbirko vseh trenutno veljavnih določb v rabi slovenščine in torej tudi člen 5, toda sodeč po najnovejši obsodbi profesorjevih upravičenih zahtev s strani melonarskega tržaškega
vodstva, se bo moral njihov onorevole najbrž premisliti.
2. Dne 20. januarja 1982 je Ustavno sodišče z razsodbo (»sentenza«) štev. /82 prav tako potrdilo veljavnost posebnega statuta in njegovega člena 5, kakor je predvčerajšnjim upoštevalo tudi tržaško sodišče v procesu proti profesorju Samu Pahorju. Njeno celotno obsežno besedilo pa je objavljeno v že omenjenem 11 Bollettino v štev. 2 od 1. maja 1982, a slovenski prevod skoraj istočasno v našem dnevniku. - Tudi glede večinskega branja te razsodbe velja gornji nasvet.
V nadaljevanju pa naj bralce opozorimo na obsežen življenjepis aretiranega profesorja v 11. snopiču PSBL - Primorskega slovenskega biografskega leksikona (Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1985, od str. 567 do 570).
Iz profesorjevega neutrudnega delovanja po letu 1985, v zadnjih dveh letih torej, pa naj navedemo predvsem njegovo večmesečno raziskovanje lažnih in netočnih podatkov v zloglasni knjigi pok. župana Giannija Bartolija ob sredah v oddajah Radia Opčine. O tem je Pahor objavil tudi dokumentarni - kot smo v naših zapisih že poročali - v uglednem ljubljanskem 14-dnevniku Naši razgledi. Oboje je hujskaške revan-šistične »radunaške« septembrske revizioniste zelo boleče prizadelo, saj jim jemlje iz rok lažne mučence, zaradi katerih jim je nasedlo tudi obrambno ministrstvo in zelo verjetno so tudi tisti, ki so vzrok za Pahorjevo aretacijo našli v razkrinkavanju in s tem možnosti kaznovanja politično najbolj škodljivega nasprotnika.
Ogabno in neumno laž pa je na sam dan procesa proti profesorju z mastnimi črkami objavil vest »ta mičken«, da je namreč prof. Samo Pahor »napadel kar dva policaja v veži osrednje pošte«. Informacija je brez podpisa, kar pomeni, da je zelo verjetno njen avtor sam odgovorni urednik, ki je to protislovensko hujskaško dezinformacijo razširil v kar 85.300 izvodih. Zakonodaja o opravljanju časnikarskega poklica v republiki Italiji, kakor tudi statut sindikalne časnikarske organizacije FNSI -Federazione nazionale stampa italiana, tako protičloveško hujskanje odločno zavrača. Proces proti prof. Samu Pahorju pa je bil v veliki sodni dvorani, kjer je zločinsko fašistično sodišče izreklo v letih 1930 in 1941 kar trinajst smrtnih obsodb nad slovenskimi antifašisti, od katerih je bilo devet izvršenih. Kdaj bo ob vhodu v to usodno dvorani smrti vzidana spominska plošča, kot smo v našem dnevniku v vseh povojnih letih večkrat zahtevali?
Po zmagi nad fašisti pred 43 leti pač nismo mogli niti pomisliti, da bo »demokratično sodišče letos pred 48 leti rojenemu slovenskemu tržaškemu profesorju sodilo - in ga tudi krivično obsodilo - zaradi zadeve, ki jo je sprožilo profesorjevo nadaljevanje boja za isti jezik, zaradi katerega so dali svoja življenja v dvorani smrti obsojeni naši junaki.
Aprila v Pordenonu nov dnevnik založnika Montija
sr	— V gospodarsko pomembnem
za . . u med Vidmom in Trevisom je že vse nared izid novega dnevnika. Gre za dnevnik podjetja t0Tj. istega torej, ki izdaja Piccolo v Trstu, Res-p Carlino v Bologni, La Nazione v Firencah.
kratkim je ta skupina kupila nekdaj po-s , ni rimski dnevnik II Tempo ter ga skuša r„|/ °vrednotiti. Na vsak način pa hočejo dobiti v nj e »«.di kak milanski dnevnik. V teku so pogaja-izkif ki je lastnik dnevnika II Giorno. Ni pa orni?06110' da bi lahko kupili Montanellijev II Gi-rok le nuovo. Ko bi skupini Monti uspelo dobiti v la Pomemben milanski dnevnik, potem bi dobi-betn?V”e. razsežnosti in na mah bi postala najpo-osrert izdajatelj dnevnikov v Italiji. S svojo vsem*110 /*sK°vno agencijo, ki dobavlja članke hom KSV°iim dnevnikom ter mesečnim magazine nioe1ns.^uPina Monti lahko zelo vplivala na jav-
vse^n*116^ smo Pričeli z vestjo, da je v Pordenonu so j,K^ravtieno za izid noveqa dnevnika. Zakaj
zbraji p°rdenon?
dotraja* •	11 Piccolo sedaj posveča precej pažnje
Vendar*1*1 V videmski in pordenonski pokrajini, čejo k, pa v yidmu ne gre in ne gre. Furlani no-jim tu Pova“ tržaškega dnevnika, pa čeprav se dhevnii/*0^? z giavo nekdanjega videmskega Purlaniif’ Bo/i 9Te 11 Piccolo v prodajo v Spodnji J > v cervinjanskem okolišu, to pa, ker so
tamkajšnji ljudje navezani na Tržič in njegovo industrijo in jih zanima, kar se dogaja tako pri njih kot v Tržiču.
V Pordenonu pa med dnevniki vodi beneški II Gazzettino, ki prodaja okrog petnajst tisoč izvodov, tudi zaradi tega, ker ima dobro lokalno kroniko. Seveda se v pordenonski pokrajini dobro prodaja tudi videmski Messaggero Veneto, vendar prednost ima prej omenjeni beneški dnevnik.
Upravitelji skupine Monti so svojčas hoteli kupiti tudi beneški II Gazzettino. Industrijci Veneta, ki so lastniki tega časopisa, ki je v zadnjih dveh letih pridobil na veljavi in zelo razširil prodajo, pa ga niso hoteli prodati. Bali so se, da bo vodenje dnevnika izven njihove dežele zmanjšalo vlogo Veneta. Prav tako so se zanimali za nakup videmskega lista Messaggero Veneto, pa jim za sedaj to ni uspelo.
Zaradi tega se je skupina Monti odločila, da bo prav v Pordenonu pričela izdajati nov dnevnik. Z njim nameravajo najprej naskočiti sam Porde-non. Kasneje naj bi se pričeli širiti tudi v smeri Vidma in v smeri Benetk.
Novi dnevnik naj bi bil urejen z že ustaljeno obliko Montijevih časopisov, to je, razdeljen naj bi bil v dva dela. V prvem bi bile vesti državnega in mednarodnega značaja, v drugem pa lokalna kronika. Dnevnik bi tiskali v tržaški tiskarni Piccola.
Redakcijo v Pordenonu, ki bo v samem središču mesta, bo kot direktor vodil novinar Giorgio Zicari, ki sedaj dela v Vidmu. V redakcijo bodo privabili novinarje, ki so že sedaj v službi pri Montiju. Baje pa so sklenili pogodbe tudi z znanimi lokalnimi novinarji Gazzettina in Messaggera Veneta, s takimi, ki so znani v krajevnem merilu.
Pri novem dnevniku naj bi bilo zaposlenih od petnajst do dvajset rednih novinarjev. V glavnem bi se seveda ukvarjali s kroniko, saj bi za splošne vesti skrbeli drugje. V prvi vrsti bi prišla v poštev kronika pordenonske pokrajine. Sedanja videmska kronika Piccola naj bi našla mesto v novem pordenonskem dnevniku. Ta pa bi že od vsega začetka imel tudi precej kronike iz vzhodnih krajev pokrajine Benetke, t. j. iz Portogruara, San Donaja di Piave, Jesola itd., kot tudi iz pokrajine Treviso.
Na tak način bi skupina Monti z novim dnevnikom začela ogrožati dnevnika v Vidmu kot v Benetkah. Istočasno bi to pomenilo precejšen vir dohodkov za reklamno službo skupine Monti. Tako pordenonska kot videmska pokrajina sta zelo bogati. Tu je veliko tovarn, ki prodajajo blago v vsej državi. Možnosti za nabavo reklame so tu zares zelo velike. Reklama pa je dandanes za časopisne hiše zelo donosna.
MARKO WALTRITSCH
Umrl je
dr. Anton Nemec
KOPER — Dočakal je 85 let in, le nekaj dni po rojstnem dnevu, je bolezen pretrgala življenjsko nit. Izteklo se je življenje dr. Antonu Nemcu, pravniku, ki je zadnjih 37 let preživel v Kopru. Bil je dobro znan med starejšo generacijo na Goriškem in Tržaškem. Doma je bil iz Bilj na Goriškem, v zavedni družini, kjer mu je mati vtisnila počat ljubezni do slovenske besede in domače zemlje. Gimnazijo je obiskoval v Gorici, Novem mestu in Ljubljani, pravo pa je študiral v Padovi. Že kot dijak se je znašel v naprednih vrstah srednješolcev, bil je soustanovitelj društva Svoboda v Novem mestu in aktiven član srednješolskih in visokošolskih društev. Šel je skozi viharna leta dveh svetovnih vojn in krepko je občutil nasilje fašizma. Zaradi naprednih idej so ga fašisti preganjali. Po nekaj letih službovanja v Trstu, Gorici in okolici je moral zapustiti rodno Primorje. Pot ga je zanesla v Ljubljano in dalje v Beograd, kjer je opravljal inšpekcijsko, organizacijsko in instrukcijsko službo. Iz Beograda se je vrnil na Primorsko, ki ji je vseskozi ostal zvest. (S. M.)
Na pobudo Kraške gorske skupnosti
Danes na Padričah javno srečanje o sinhrotronu
Kraška gorska skupnost prireja danes v sodelovanju z Deželo javno razpravo o perspektivah razvoja padriškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave in o lokaciji sinhrotrona. Na srečanje, ki bo ob 18. uri na sedežu Centra, so povabili predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija, predsednika in podpredsednika družbe Sincrotrone Trieste Carla Rubbio in Fulvia Anzellottija, izrednega komisarja Centra za raziskave Domenica Romea, deželna odbornika Gianfranca Car-boneja (PSI) in Daria Rinal-dija (KD), tržaškega župana Staffierija, predsednico Vzhodnokraškega rajonskega sveta Anamarijo Kalc, predsednika KZKV Karla Grgiča in predstavnika KGS v upravnem svetu Centra za raziskave Miloša Budina. Seveda pa je na srečanje vabljeno tudi krajevno prebivalstvo.
Tiskovno sporočilo podpredsednika Carboneja
Dežela še naprej angažirana za rešitev hude krize Ireta
V zvezi s položajem v tovarni Iret je podpredsednik deželne uprave Gianfranco Carbone v torek izdal posebno tiskovno sporočilo, o katerem smo že poročali v včerajšnji številki in ki ga sedaj podrobneje navajamo.
Predvsem je Carbone napovedal, da je deželna direkcija za industrijo sklicala za torek, 23. februarja, ob 11. uri predstavnike vodstva podjetja in sindikalnih organizacij, da bi skupno osvetlili nove vidike, kakor so izšli iz časopisnih vesti in ki se nanašajo na preiskave sodnih oblasti.
Deželna direkcija za industrijo nadalje obvešča, da je Dežela spričo krize v tovarni Iret zadolžila svojo finančno družbo Friulia, naj preuči možnost lastnega vstopa med delničarje sedanje družbe Iret in zajamče-nja najboljših pogojev za ustanovitev nove družbe za civilno proizvodnjo, katero predvideva podjetniški načrt proizvodnega preustroja.
Deželna finančna družba Friulia je v sporazumu z deželno direkcijo za industrijo že izvedla omenjeno preliminarno raziskavo, iz katere izhaja pozitivna ocena načrta za proizvodni pre-ustroj — vendar ob brezpogojni potrebi po vstopu novih partnerjev v družbo — in izvedljivost vstopa javnega
kapitala v delniško strukturo družbe Iret.
Značaj takega javnega posega pa je v tem, da podpre podjetniška prizadevanja in ne, da jih nadomesti. Poleg finančne pomoči sodi sem tudi svetovanje za racionalizacijo upravljanja podjetja. Povsem jasno je zato — beremo v sporočilu — da nadaljnje težave, o katerih poročajo sredstva javnega obveščanja, le še otežujejo iskanje primerne rešitve.
Vsekakor pa gre reči zaključuje tiskovno sporočilo — da bo Dežela, ne da bi pri tem hotela delati prezgodnje zaključke ali ocene, še naprej nadaljevala z vsemi prizadevanji, da bi našli tako rešitev, ki bi preprečila nadaljnjo šibitev tržaške proizvodne resničnosti.
ZŽI o nasilju nad ženskami
Zveza žensk Italije - UDI prireja jutri srečanje na temo »Ženske in nasilje«. Udeležili se ga bosta članica razsodišča 8. marec Giuliana Del Pozzo in psihologinja Patrizia Romito. Srečanje bo v krožku pristaniških delavcev, Trg Duca degli Abruzzi 3, s pričetkom ob 18.30.
pisma uredništvu
Ali Primorci nimamo velikih žena?
Spoštovano uredništvo!
Kot vsako leto, sem tudi letos kupila Jadranski koledar in knjige, ki so zelo zanimive in se zelo lepo predstavijo. Najprvo sem vzela v roke knjigo »Z zlatimi črkami« - Usode in dela velikih primorskih mož. Ne dvomim, da so bili res veliki. In takoj veliko razočaranje. Pri stotih velikih primorskih mož, niti ene velike primorske žene, niti omenjene v uvodu s strani urednika ali pisatelja.
Ali res nimamo Primorci nobene žene, katere ime bi lahko napisali z »zlatimi črkami«?
S spoštovanjem
Roza Počkar
Z žensko enakopravnostjo nekaj ni v redu
Spoštovano uredništvo.
Odločil sem se za krajši prispevek o ženski enakopravnosti, saj se mi zadeve ne zdijo povsem v redu.
V deževnem februarskem dnevu sem se sprehajal po ulici, seveda ne v sredini, ampak čisto ob strani. Ob meni je bila na cestišču velika luža. Gledal sem to lepo mlako, ki je bila sila podobna Bohinjskemu jezeru. Nenadoma zaslišim rjovenje avtomobila.
Nerešeno vprašanje glasbene vzgoje v slovenščini
Deželni značaj šole Glasbene matice narekuje tudi Deželi obveznosti do nje
Zaradi pomanjkanja javnopravnega priznanja in s tem v zvezi povsem nezadostnih ali celo ničnih podpor iz javnih virov, deluje cela vrsta slovenskih kulturnih ustanov na Tržaškem, Goriškem in Videmskem v skrajno težkih pogojih. Rešujejo se izključno ali skoraj izključno s požrtvovalnostjo in samoprispevki slovenske javnosti.
Zgovoren primer takega stanja je tudi Glasbena matica s svojo glasbeno šolo in koncertno sezono. Glasbena šola G M deluje na didaktični ureditvi, ki se zgleduje v ureditvi glasbenega pouka na konservatorijih. Njeni programi težijo k prilagajanju programom ninistrstva, da lahko njeni gojenci opravljajo izpite pri krajevnih javnih glasbenih šolah, ki pa so vse italijanskega jezika. Vodstvo GM je že neštetokrat dalo pobudo za javnoupravno ureditev glasbene vzgoje v slovenskem jeziku, za kar se zavzema vsa manjšina tudi preko svojih predstavnikov. Tako je bila nakazana možnost ustanovitve konservatorija v slovenskem jeziku ali vsaj oddeljene avtonomne slovenske sekcije konservatorija Tartini, seveda pod pogojem, da bi bile pri tem upoštevane posebnosti in izvirne značilnosti šole GM in seveda zagotovljen pouk v slovenskem jeziku. Ta predlog naj bi po mnenju pristojnih organov ne bil izvedljiv, ker ni predviden v obstoječih zakonskih normah. Ko je o tem razpravljala slovita Cassandrova komisija, je ob zaključku svojih del leta 1980 menila, da bi rešitev problema lahko bila v priznanju šoli GM »statusa srednje in višje srednje šole na umetniški ravni v skladu z umeritvami, zapopadenimi v čl. 8 vladnega zakonskega osnutka o reformi višje srednje šole«. Tudi s to možnostjo ni bilo nič, ker do reforme italijanskega višjega šolstva še ni prišlo, po drugi strani pa tudi ni nič z zakonom za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti, čeprav segajo prvi zakonski osnutki že 17 let nazaj.
Kot prehodna rešitev, seveda ob vztrajanju, da država zagotovi slovenski narodnostni manjšini pravico do poklicnega glasbenega šolanja v slovenskem jeziku, je bila nakazana možnost delnih rešitev, kot na primer parificiranje glasbene šole GM, kar bi bil prvi korak k popolnemu priznanju šole in vloge, ki jo ima, jasno tudi v tem primeru ob zagotovitvi avtonomije njenih struktur in pouka v slovenščini z upoštevanjem slovenskih posebnosti pri programih in didaktičnih pristopih ter razpoložljivostjo primernih finančnih sredstev.
Glede na deželno razsežnost Glasbene matice in njene šole bi pri tem lahko imela Dežela FJK pomembno, vsekar ne obrobno vlogo. Na osnovi priznanja GM kot ustanove primarnega pomena za glasbeno vzgojo med slovensko narodnostno skupnostjo v deželi in za ovrednotenje njenih glasbenih tradicij in bogastva, bi lahko Dežela redno finančno podpirala dejavnost GM tako, da bi lahko ta v polnosti in nemoteno opravljala svojo vlogo tudi kot dejavnik splošne kulturne obogatitve.
Vse te stvari so slovenski zamejski javnosti vese-da znane in ne bi mogli reči, da tudi večina odgovornih ljudi v pristojnih državnih in krajevnih upravah ne bi vedela zanje. Ker pa se stvari kljub temu ne premaknejo nikamor, oz. se še slabšajo, kot to dokazuje dejstvo, da je tržaška pokrajinska uprava skoraj za polovico skrčila svoj že tako skromen prispevek GM, je vodstvo GM z vso to problematiko v preteklih dneh ponovno s pisano dokumentacijo in podrobnimi ustnimi dopolnitvami seznanilo pristojne deželne predstavnike na srečanju v okviru deželne komisije za kulturo, ki ji predseduje slovenski svetovalec dr. Drago Štoka. Sestanka so se udeležili poleg odbornika za kulturo Barnabe, še podpredsednik komisije prof. Boris Iskra, svetovalci Pagura, Fo-
ramo in Piccoli za KD, Zanfagnini za PSI, Barbina za KPI in Cavallo za DP. Zanimanje vseh za celotno problematiko je bilo veliko in pri mnogih tudi prizadeto in informacije, ki so jih dobili od predstavnikov GM z njenim predsednikom Adrijanom Semenom na čelu, so bile dovolj izčrpne in prepričljive. Navsezadnje koliko italijanskih glasbenih šol enake ali sorodne stopnje kot je šola GM, se lahko pohvali z več kot 700 rednimi letnimi gojenci in s poukom skoraj vseh inštrumentov, dodatnih predmetov in petja, s tolikšnem številom gojencev, ki so z najvišjimi ocenami opravili državne izpite na konservatorijih in so danes ugledni koncertanti? Pa še s takšno koncertno dejavnostjo, kot jo opravlja GM?
In kaj so rekli? Odbornik Barnaba je dejal, da se mu zdi krčenje prispevka tržaške pokrajine, namenjenega GM, »neupravičeno« in da je »treba zagotoviti GM v skladu z obstoječo deželno normativo večji prispevek krajevnih uprav«. Opozoril je tudi na težave pri priznanju glasbene šole GM kot konservatorija, ki da so sicer bolj tehnično juridične narave kot pa načelne in politične, da je res, da Slovenci prav na področju glasbene vzgoje še nimamo priznane pravice do javnega šolanja v slovenskem jeziku, da pa spada to v sklop državnih pristojnosti. Drugače je menil slovenski deželni svetovalec KPI prof. Boris Iskra, ko je opozoril, da značaj in delovanje GM zaslužita prav zaradi njene deželne razsežnosti največjo pozornost s strani dežele, ki naj bi zato primerno ukrepala tudi v okviru svojih pristojnosti.
Rečeno je bilo, da bo komisija o teh vprašanjih še razpravljala. Samo razpravljala, a tudi kaj konkretnega sklenila v okviru svojih pristojnosti? Upanje je zadnje, ki umre, a od samega upanja bo Glasbeni matici vedno težje, (j.k.)
Bil je samo preblisk, vendar sem videl za volanom lepo mlado gospo. Slednja je pognala svoje bobneče vozilo v lužo in dvignil se je pravi val, ki me je dobesedno zalil. Ni potrebno poudarjati, da sem bil moker do sponjih hlač. Prijazna gospa je mirno oddivjala naprej. Pa so pravili, da so ženske občutljivejše za človeško usodo...
V mestu sem čakal avtobus, mirno in pohlevno. Pripeljal je avtobus popolnoma poln z ljudmi. Čakali smo vrsto, da lahko vstopimo, nenadoma pa je kot Erinija pridrvela ženska in nas pričela tolči z dežnikom po hrbtu in glavi. Ko je nekdo zatulil od bolečine in dodal, naj neha, ga je ženska obdelala s takšnimi izrazi, ki bi se jih sramovali v najbolj zakotni beznici. Da ne govorim o vrstah na pošti ali pred kakšnim drugim uradom. Pride mlada frklja in prične prositi, naj jo pustimo naprej. V desnici sem držal veliko konfekcijo Dasha, v levici tri polne najlonske vreče, z nogami pa sem porival naprej aktovko s knjigami. Seveda sem dal deklici prednost. Tako so storili tudi drugi, saj je jokala, da jo doma čaka otrok, mož da plove po Jadranu, mama da je v bolnici itd. Ko je deklica vse opravila, je smeje odšla, pri vratih pa jo je čakal stasit fant. Objela sta se in poljubila. Ne vem, če sta šla varovat otročiča ali pa če sta ga šla delat...
Teh nekaj primerov pa jasno kaže, kako nekatere ženske pojmujejo enakopravnost. Preprosto poživinijo in že se jim zdi, da so enakopravne moškemu, kot da bi bilo preklinjanje, riganje in še kaj hujšega... znak enakopravnosti in novega ponosa.
(sledi podpis)
Ob 230-letnici Vodnikovega rojstva
Dragi Primorski!
Vsak dan prihajaš v naš razred. Te dni se učimo o Napoleonu. Omenili smo tudi Valentina Vodnika. Ko smo v sredo, 3. februarja, prebirali dnevnik, smo zvedeli za 230-letnico Vodnikovega rojstva. To novico smo tudi napisali v svoje zvezke.
Valentin Vodnik je napisal Napoleonu v čast pesem ILIRIJA OŽIVLJENA. Mi smo našli v PIONIRJU iz leta 1976 dve kitici iste pesmi, pesnikovo sliko, ki jo hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani ter sliko, ki nosi naslov »ILIRIJA, VSTAN!« Na njej Napoleon dviga starko Ilirijo, ki jo je obudil iz tisočletnega spanja. Tudi ta slika je v Narodnem muzeju v Ljubljani.
Sedaj pa ti napišemo prvi dve kitici pesmi ILIRIJA OŽIVLJENA:
Nepoleon reče:
Ilirija, vstan!
Vstaja, izdiha:
Kdo kliče na dan?
O vitez dobrotni, kaj ti me budiš?
Daš roko mogočno, me gori držiš!
Lepo te pozdravljajo učenci V. r. osn. šole FINŽGAR iz Barkovelj:
Matija, Tjaša, Kristina, Luka, Omar, Miki
Danes v Kulturnem domu
Glasbena pravljica Aska in volk za naše mestne učence in dijake
Glasbena matica in Slovensko stalno gledališče sta pripravili za učence in dijake nižjih srednjih šol iz Trsta prijetno presenečenje. V tržaškem Kulturnem domu bodo danes uprizorili glasbeno pravljico Aska in volk, ki sta jo po pripovedki Iva Andrica priredila Vildana in Vlado Repše.
Pravljico bosta ob klavirski spremljavi Jerice Munda pripovedovala Marija Benko in Jože Hu-mer. Glasbene točke bodo izvajali učenci Glasbene šole Moste-Polje iz Ljubljane, sodelovali pa bodo še gojenka Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje Sarie Južnič, članica Otroškega zbora RTV Ljubljana Teja Saksida, učenec Glasbene šole Center Tomaž Sabo in folklorna skupina otrok osnovne šole Ledina. Prireditev se bo začela ob 11. uri.
Glasbena matica in Slovensko stalno gledališče načrtujeta še dve ponovitvi glasbene pravljice Aska in volk, in sicer eno za šole v Bregu in eno za šole na Krasu.
Pokrajina prireja vrsto zanimivih manifestacij
Pokrajinska uprava je v preteklih dneh izdelala vrsto načrtov za uresničitev bolj ali manj odmevnih kulturnih in turističnih pobud. Na prvem mestu gre omeniti razpravo o igralnici v našem mestu, na kateri so povedali svoje mnenje turistični delavci, gospodarstveniki in politiki.
Mnenja se med seboj niso posebno razlikovala, tako da lahko sklepamo, da se za igralnico ogrevajo domala vsi, ki se tako ali drugače udejstvujejo v javnem življenju. Prevladuje pa mnenje, da bi igralnica lahko znatno omejila iztekanje italijanske valute v igralnice onstran meje. Računajo namreč, da se v igralnice v Jugoslaviji ali Avstriji letno izteče kakih 50 milijard lir. Nemara bi si opomoglo tudi tržaško gospodarstvo, saj so po besedah odbornika Cavicchiolija igralnice kar donosne. V krajih, kjer že obstajajo, na primer v Sanremu, Saint Vincentu ali Campioneju, se je splošna življenjska raven precej izboljšala, nenazadnje pa bi v igralnici lahko zaposlili tudi dokajšnje število ljudi. Na razpravi pa je bil izrečen tudi predlog, da bi si igralnico delila Trst in Ligna-no. V Trstu naj bi obratovala pozimi, v Lignanu pa poleti. Zaenkrat je posla-
nec Camber vložil predlog v parlamentu.
Odborništvo za kulturo je nadalje že izdelalo načrt za ciklus koncertov sodobne italijanske glasbe. Koncerti bodo že prihodnjo pomlad v mali dvorani gledališča Verdi v sodelovanju z glasbenim združenjem Continuum musicale. V bistvu gre za osem gla-sebnih večerov, za katere je Pokrajina nakazala 50 milijonov lir.
Tudi izseljenci spadajo tako rekoč pod pokroviteljstvo Pokrajine. Da bi z njimi obdržala žive in konstruktivne stike, bo v prihodnjih mesecih izdala serijo glasbenih in video kaset z najrazličnejšo vsebino, od gospodarske tematike in narečnega gledališča do kulinarične tradicije, turističnih itine-rarijev v pokrajini itd.
Sredi marca, točneje od 17. do 19., pa bo Pokrajina skupaj z Zvezo italijanskih pokrajin UPI priredila posvet o mladinski problematiki. Njegovo vsebino in pomen bodo orisali na tiskovni konferenci, ki bo v soboto, 20. t.m., ob 11.30 na sedežu Pokrajine. Prisotni bodo predstavniki vsedržavne komisije za mladinsko politiko Enrico Manicardi, Manfredi Poillucci in Alberto Branca, ki je tudi predsednik Zveze UPI. Tiskovno konferenco bo uvedel predsednik Pokrajine Locchi.
Mandljevec, ki prehiteva čas
Burja, za katero smo se resno zbali, da se nam je za vselej izneverila, je končno le zapihala, pa čeprav ne z običajno močjo. Razgnala je oblake in nadležno meglo in se nam oddolžila s prijetnimi, naravnost spomladanskimi dnevi.
Prave, sibirsko mrzle zime pa letos, resnici na ljubo, nismo okusili, prej bi rekli, da se je vlažna in čemerna jesen razpotegnila v čas. Letošnje zimske temperature so se samo približale srednjim vrednostim, že nekaj tednov pa se držijo celo nad sezonskim povprečjem. Včeraj so na primer v Trstu namerili dobrih 9 stopinj, verjetno pa je bilo ob morju topleje, vsaj v opoldanskem času. Sonce in svež zrak pa kar vabita iz zatohlih stanovanj.
V Dolini, verjetno pa še marsikje drugje, so sončni žarki zvabili iz popkov nežne, bledo rožnato navdahnjene cvetove mandljevca, celo prej kot bi morale iz mrzlih tal pokukati prve spomladanske cvetice. Ta, ki ga lahko občudujete na sliki Marja Magajne, se v cvetju bohoti že dober teden. Je že tako, s časom ne bodo več zvončki znanilci pomladi, temveč mandljevci, ki se, kot kaže, zadovoljijo tudi z zimskim soncem.
Odvetnik Berdon je odločitev že prijavil sodnim oblastem
Prof. Samo Pahor bo vložil priziv proti razsodbi tržaškega sodišča
Prof. Samo Pahor bo vložil priziv proti obsodbi, ki jo je predvčerajšnjim proti njemu izreklo tržaško kazensko sodišče. Njegov branilec odvetnik Bogdan Berdon je priziv že prijavil pristojnim sodnim oblastem včeraj, utemeljil pa ga bo, kakor hitro bo prvostopenjsko sodišče utemeljilo svojo razsodbo. Tako sta Pahor in Berdon naznanila na tiskovni konferenci, ki sta jo včeraj dopoldne priredila na sedežu Odbora za mir in za kulturo sožitja v Trstu.
Obsojenec in njegov branilec sta na srečanju s časnikarji z zadovoljstvom ugotovila, da je tržaško kazensko sodišče priznalo Pahorju pravico, da se na procesu izraža po slovensko, kar je sicer pred nekaj leti potrdilo samo ustavno sodišče. Zadovoljstvo sta izrazila tudi nad dejstvom, da je bil Pahor oproščen obtožbe motenja javne službe. A že na osnovi teh dveh dejstev bi bilo mogoče oporekati obsodbi, ki jo je sodišče naposled izreklo. Mar ni bil Pahor obtožen motenja javne službe, ker se je 10. t. m. na glavni pošti v Trstu zavzemal za pravico do javne rabe slovenščine, se pravi za isto pravico, ki mu jo je sodišče med samim procesom priznalo? In če ni motil javne službe, ko je hotel plačati avtomobilsko pristojbino s položnico, izpolnjeno v slovenščini, mar ni potem po-
licija posegla povsem samovoljno? Kakšno veljavo lahko potem še imata obtožbi, da se je upiral javnemu funkcionarju in mu povzročil telesne poškodbe, zaradi katerih je bil Pahor obsojen na pet mesecev zapora, pa čeprav pogojno in brez vpisa v kazenski list, ter na plačilo sodnih stroškov in na poravnavo škode prizadeti stranki?
Pri tehtanju veljavnosti teh dveh obtožb je seveda treba tudi upoštevati, kako so se dogodki konkretno odvijali po posegu policistov. Po mnenju obrambe proces ni povedal vse resnice niti s tega vidika. Berdon je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril, da so nekatere priče na procesu lažno oziroma izkrivljeno pričale. Verjetno bo to postalo predmet posebne pritožbe, sicer pa bo treba zdaj najprej počakati na utemeljitev razsodbe, ki bi jo sodišče moralo objaviti v roku 15 dni. Po prejemu zadevnega obvestila pa bo obramba imela 20 dni časa, da utemelji svoj priziv.
»Povedati moram, da se je sodni zbor na splošno korektno obnašal,« je pristavil Berdon, »a po drugi strani ni mogoče zanikati, da je prišla splošna protimanjšinska naravnanost tržaških oblastniških krogov na procesu močno do izraza. Tako se skorajda nihče ne zaveda, da je v osnovi celotne zadeve pravzaprav neka čudna zamenjava
vlog. Ni naloga poštarja, da igra politika. Ko bi se tržaški poštarji dosledno držali svojih pristojnosti, bi se vprašanje slovenščine na tak način nikoli ne postavljalo.«
Zakaj je omejevanje slovenščine na tržaški pošti povsem samovoljno, je časnikarjem skušal obrazložiti predvsem Pahor. Prebral je tiste člene poštne zakonodaje, ki zadevajo pisanje naslovov poštnih pošiljk in izpolnjevanje poštnih položnic. Nikjer ni rečeno, da je treba obvezno pisati italijanščino oziroma italijanska imena. To je tudi priznal minister za pošte Gava, ko je 26. februarja 1987 odgovarjal na vprašanje poslancev Columbuja in Trama-rinija, kakšno zakonsko osnovo imajo okrožnice, s katerimi je tržaško poštno ravnateljstvo postavilo omejitve glede uporabe slovenščine.
»Zakone je treba spoštovati, pa čeprav so trdi,« je vzkliknil Pahor. »To je eno mojih osnovnih vodil. A nihče me ne more prisiliti, da spoštujem zakone, ki jih ni. In zakona, ki bi prepovedoval rabo slovenščine na tržaški pošti, dejansko ni. Nasprotno. Obstajajo veljavne norme, ki rabo slovenščine v javnih uradih na Tržaškem izrecno dovoljujejo. To je predvsem Posebni statut, ki je priložen k Londonskemu memorandumu iz leta 1954.«
MARTIN BRECELJ
Prof. Pahor včeraj spet na glavni pošti
Boj za zakonito uveljavitev slovenščine se nadaljuje
Če je na glavni tržaški pošti v teh dneh kdo računal, da se je prof. Sama Pahorja za lep čas »odkrižal«, se je krepko uštel. Natanko teden dni po aretaciji in pičel dan po izpustitvi iz zapora se je včeraj okrog 13. ure prof. Pahor ponovno pojavil v poštni palači na Trgu Vittorio Veneto. A tokrat ni bil sam. Spremljala ga je skupina sodelavcev in časnikarjev, ki so se tik prej udeležili njegove tiskovne konference. Sicer pa ni šlo le za poučno ekskurzijo.
Senat potrdil odlok o cenejšem bencinu
Ukrep mora odobriti še poslanska zbornica
Senatna zbornica je vendar potrdila vladni odlok št. 534, ki podaljšuje veljavnost goriškega režima proste cone, obenem pa dodeljuje del teh ugodnosti, oziroma točneje le določene kontingente bencina po znižanih cenah, tudi tržaški pokrajini in nekaterimpodročjem na Videmskem. Na predlog demokris-tjanskega poročevalca sen. Mummie in s soglasjem vlade, ki ga je' izrekel minister Mattarella, je senat odobril spreminjevalni predlog, ki dodeljuje ministru za industrijo večja pooblastila v zvezi z izvajanjem ukrepa, s čimer bodo po vsej verjetnosti pristojnost za konkretno uresničevanje ugodnosti dodeljene krajevnim trgovinskim zbornicam. Senatna skupščina je odobrila tudi drug amandma demokristjanskega senatorja Micolinija, ki veljavnost
ugodnosti razteguje od konca letošnjega do konca leta 1990.
Vsemu postopku in sami razpravi ter glasovanju v senatu sta sledila tudi pokrajinski tajnik tržaške KD Sergio Tripani in predsednik tržaške Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi, ki sta iz Rima objavila tiskovni sporočili, v katerih izražata zadovoljstvo nad dejstvom, da je bil storjen pomemben korak naprej k uzakonitvi ugodnosti tudi za tržaško pokrajino. Tombesi poudarja odločilno vlogo, ki so jo pri odobritvi zakonskega ukrepa o brezcarinskih kontingentih bencina za našo pokrajino odigrali senatorji iz dežele Furlanije-Julijske krajine, Tripani pa seveda naglaša predvsem podporo demokristjanskih senatorjev. Za dokončno uzakonitev bodo sedaj ukrepi o kontingentih bencina morali doseči še potrditev poslanske zbornice.
Zasedanje KD o znanosti v Trstu
Tržaška Krščanska demokracija prireja zasedanje na temo: »Trst, mesto znanosti - kaj že obstaja in kaj še manjka«. Probleme o znanstvenoraziskovalnem polu bodo razvijali ugledni tržaški strokovnjaki, med katerimi biolog Bressan, član zadruge za sinhrotron Fonda, Roda z geografskega observatorija, predsednik Raziskovalnega centra Romeo ter rektor tržaške univerze Fusaroli. Beseda bo tekla tudi o gospodarskem in političnem pomenu raziskovalnega pola, o čemer bosta govorila predsednik tržaške KD Richetti in deželni odbornik Rinaldi.
Na zasedanju, ki bo 22. t. m. v kongresni dvorani tržaškega Velesejma, bodo predvajali tudi dokumentarec o Raziskovalnem centru za teoretsko fiziko v Mi-f amara in sinhrotronu. Zasedanje bo prvo iz vrste pobud o problemih sedanjosti 111 bodočnosti sodnbne družbe.
Številni izrazi solidarnosti s profesorjem Samom Pahorjem
Vrstijo se solidarnostne izjave prof. Samu Pahorju, ki dokazujejo, da sta aretacija in proces proti njemu odjeknila daleč preko tržaškega obzidja.
Iz Južne Tirolske so Pahorju poslali solidarnostno izjavo Alternativna lista za drugačno Južno Tirolsko, Proletarska demokracija, Siidtiroler Autoren-vereinigung, člani južnotirolskega novinarskega združenja, dijaško gibanje, Siidtiroler Kulturzentrum, pokrajinski svetovalec SVP Hubert Frasnelli in Cristian Waldner za mladinsko gibanje SVP.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu je izrazilo svoje »ogorčenje nad krivično obsodbo, ki jo je izreklo tržaško sodišče profesorju Samu Pahorju za dozdevno upiranje agentom policije. Iz same razsodbe je razvidno, da obsojeni profesor ni oviral poštnega uslužbenca pri opravljanju njegove dolžnosti. Zaradi tega nam je nerazumljiv grobi fizični poseg policijskih agentov na prof. Sama Pahorja v trenutku, ko je uprt v okence hotel poravnati avtomobilsko takso s položnico napisano v slovenščini.«
Movimento Trieste je izdal tiskovno sporočilo, v katerem izraža zadoščenje, ker je tržaško sodišče priznalo »legitimnost rabe slovenščine in je zavrnilo obtožbo o preprečevanju javne službe.« MT izraža nadalje prepričanje, da bosta na prizivnem sodišču padli tudi ostali dve obtožbi, ki sta »neutemeljeni«. Tiskovno sporočilo se zaključuje z voščilom Pahorju, da bi bil njegov boj še uspešen.
Ob sedanjih izjavah, ki se nanašajo neposredno na razsodbo tržaškega sodišča, moramo obvestiti bralce o nekaterih pobudah, ki so potekale v priča-
kovanju na proces. Takoj po prvi uspeli stavki s protestnim shodom je Sindikat slovenske šole naslovil na predsednika republike naslednji telegram:
Prispevki za uveljavljanje slovenščine
Za kritje stroškov, ki jih je imel prof. Samo Pahor z akcijo za uveljavljanje slovenskega jezika, so včeraj prispevali: Vera in Jordan 20.000 lir, družina Žerjal (Boršt 74) 10.000, Jasna Rauber 10.000, Evgen Dobrila 10.000, Mara Dobrila 10.000, Alenka Dobrila 10.000, Ksenija in Boris Nadlišek 10.000, Anka in Sergij 20.000, Silvana Va-lopi in Vojko Slavec 50.000, Davorin Križmančič 10.000, Sonja Žerjal 10.000, Jože Pirjevec 20.000, Vesna Zahar (Boršt 57) 10.000, Boris Rapotec 10.000, N.N. 10.000, Nadja Kriščak 10.000, Ivanka Hergold 10.000. Poleg tega so dijaki v torek popoldne pred Koronejem zbrali 300.000 lir, učno in neučno osebje učiteljišča A. M. Slomšek pa je prispevalo po eno dnevnico.
Od kralja šaljivcev se je včeraj poslovilo več sto ljudi
Na kontovelski Mlaki je pust spet zagorel
Aa Kontovelu in Proseku so letos rzali besedo. Potem ko je lani tradi-t ?n®Jn( pustni pogreb odpadel »iz mučnih razlogov« (pusta, ki naj bi de	na Mlaki, ni bilo od niko-
' .so se organizatorji domačega li 3“inskega krožka letos res potrudila d0stojno slovo od kralja šaljivcev, skp dvorani kontovelskega Gospodar-kflt^audruštva so pripravili pare, na lovori let°šnji pust Lojsko Smrdo-Vnr, iv. počakal na zadnji žalni spre-duic domačih ulicah. Ža dobro vz-Pih-? i Ppskrbela proseška godba na rai ala' ^ je pokojniku v spomin zaig-Se , vrs*° veselih viž. V sprevodu, ki natr, j °d Kontovela do Proseka in cev • ° Mlake, so bili poleg pogreb-Preri V1 drugih sočustvovalcev tudi bij*a. vniki diplomatskega korpusa kaže uV,zhodnih šejkov, kar jasno ko Kako je bil pust priljubljen širo-nico SVetu- Med eno in drugo korač-2anski°i,VaiS?10 vzdušje parali gromo-vdove	A? Pikanje užaloščene
bilna itka
Ko T lvu'-rnasia...
svoipnH°Vels^°'Prose®ki pust je sklenil l^Pem ni na Mlaki- Ob njej se je v so (tal r<Tmenu zbralo več sto ljudi, ki opa7r.„0. kot domače race) radovedno ab, kdaj bo ogenj pusta vzel.
obilni ie bila letos nekoliko manj
VitTka in°kocPinasta.Ìh ^ P9 b°,j
Prej je bilo treba seveda slamnato lutko politi z nafto, za kar je poskrbela kar »človeška jadrnica«, ki je nato skupaj z družico zaplula po Mlaki. Ko je pust zagorel, so se ljudje z aplav-
zom poslovili od njega. Pogrebci in pustni veseljaki so mu nato v kontovelski društveni gostilni še zadnjič nazdravili. Pust se je namreč že včeraj prevesil v post...
Pri oklicani stavki z manifestacijo 11. februarja pred zapori, Deželo in Prefekturo v Trstu so sodelovale vse slovenske šole dežele Furlanije-Julijske krajine. Sindikat slovenske šole protestira proti nasilnemu zadržanju poštne policije in zahteva priznanje pravice do rabe slovenskega jezika v javni upravi po obstoječih zakonih.
V petek je bila vest o Pahorjevi aretaciji objavljena v obeh južnotirolskih dnevnikih »Alto Adige« in »Dolomiten«. Naslednji dan pa je »Dolomiten« prinesel tudi stališče južnotirolskega nemškega sindikata ASGB in tekst telegrama Sindikatu slovenske šole. V telegramu je tajnik sindikata Hans Widmann izrazil polno solidarnost kolegu Samu Pahorju in vsem Slovencem.
Pierre Grosjacques, član valdostan-skega šolskega sindikata SAVT, je poslal protestne brzojavke vladnemu komisarju v Trstu, predsedniku Dežele Furlanije-Julijske krajine, dnevnikoma Messaggero Veneto in Piccolu.
Odbor SKGZ iz videmske pokrajine je s telegramom izrazil svojo solidarnost profesorju Samu Pahorju, ki je skušal uveljaviti ustavno pravico do uporabe materinega jezika v javnosti.
■ Pasja zvestoba res ne pozna meja
in ne priznava niti smrti. Tako je volčjak včeraj varoval truplo svojega gospodarja, ki se je bil v ponedeljek obesil na drevo vrta na Furlanski cesti 132. 85-letni Vladimir Ostrouška je že 24 ur visel z drevesa, ko je njegova hčerka Giovanna poklicala policijo. Policija je poklicala najprej gasilce in nato še člane Združenja za varstvo živali, da bi ukrotili prizadeto in zatorej napadalno žival. Naposled so člani Združenja le uspeli ujeti psa z vrvjo, vendar se je je pes tako otepal, da se je z njo zadušil.
Prof. Samo Pahor je hotel izpolniti obljubo, ki jo je dal sojetniku Izetu Haliloviču v Koroneju, da ga bo seznanil z datumom njegovega prizivnega procesa, pa tudi z izidom lastnega procesa. V ta namen je napisal kratko brzojavko, seveda v predpisanih obrazcih, naslovil pa jo je: »Izet Halilovič, Coroneo 26, 34133 Trst«. Lična uradnica za poštnim okencem je takoj pripomnila, da naslov ni pravilno napisan, češ da bi namesto Trsta moral stati Trieste. »Kateri zakon pa to zahteva?« jo je vprašal Pahor. Dialog je na drugi strani kaj kmalu nadaljeval šef oddelka. »V uradnem seznamu krajevnih imen vašega Trsta ni, vsaj zaenkrat ne,« je dejal: »A kakšna je pravna veljavnost tega uradnega seznama?« je odvrnil Pahor. Poštar je razumel, da svojemu klientu ne bo prišel kar tako do živega, in naposled telegram sprejel, a na »klientovo tveganje«.
Po opravku v telegrafskem uradu je prof. Pahor natančno pokazal svojim spremljevalcem, kje so ga 10. februarja aretirali in kod negibnega (ali skoraj) vlačili. Njegova prikazen je vzbujala vidno razburjenje v marsikaterem poštnem uslužbencu, še posebej pa v tistih policistih, ki so pred tednom dni sodelovali pri aretaciji. »Dolžnost vseh državljanov je, da preganjamo kratilce pravic, tako kot je dolžnost policije, da preganja tatove,« je bil njegov komentar. (mb)
Na sliki: prof. Pahor pošilja brzojavko
Izdajal je nekrite čeke
Ko je 47-letni Vittorio Novello iz kraja Caorle 5. novembra lani prišel iz zapora, očitno ni imel namena živeti pošteno, pač pa je nadaljeval po stari poti, ki ga je že večkrat privedla v zapor. Novello je kar ostal v naši pokrajini in se tu skušal preživljati, kot je pač znal. Hrano si je priskrboval v trgovini 55-letnega Vladimira Tedesca v Miljah. V niti štirih mesecih je nakupil za skoraj štiri milijone lir hrane in jo trgovcu plačeval s čeki. Ko pa je Tedesco skušal vnovčiti čeke, ga je pričakalo grenko presenečenje: čeki namreč niso bili kriti, Novello pa je že izginil neznano kam. Tedescu torej ni preostalo drugega, kot da je nepoštenega kupca prijavil policiji. Ta pa je Novella prijavila preturi zaradi večkratne goljufije in izdajanja nekritih čekov.
■ Včeraj okrog 14. ure so iz telefonske centrale za hitre posege pri policiji sprožili alarm zaradi domnevnega radioaktivnega sevanja. Telefonski klic je namreč opozoril policijo, da so delavci na Furlanski cesti uporabljali radioaktivne snovi. Agenti so se takoj postavili v stik z gasilci, ki so s posebnimi napravami takoj prihiteli na Furlansko cesto. Vendar je bil alarm ne-osnovan. Gasilci so pregledali snov, s katero so delavci videmskega podjetja preizkušali, če so cevi plinskega omrežja pravilno zvarjene, in ugotovili, da gre za iridij 192 ter da so delavci imeli potrebno dovoljenje.
t
Zapustil nas je naš dragi
Ivan Mahnič
Pogreb bo jutri, 19. t. m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v miljsko stolno cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Jolanda, hčere Annunziata, Zvezda in Frančiška, zetje, dragi vnuki Nataša, David, Nevio, Luka in Michele, tašča in vsi sorodniki.
Milje, 18. februarja 1988
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Zveza žensk iz Doline izreka iskreno sožalje svoji dolgoletni aktivni članici Danili Slavec ob izgubi drage mame.
S proslav ob dnevu slovenske kulture
KD Mačkolje je pripravilo razstavo slovenskih knjig
Mačkoljani so našega največjega pesnika in dan slovenske kulture po-častili v domači srenjski hiši. KD Mačkolje je priredilo proslavo, ki jo je povezovala Alenka Deklič in vmes tudi recitirala nekaj svojih pesmi. Pela sta otroški zbor Slovenski šopek in mešani zbor KD Mačkolje, Dušan Jakomin pa je predstavil knjigo Skedenjska krušarica ter podal obširen pregled njene vsebine. Odborniki društva so ob tej priložnosti pripravili tudi zanimivo razstavo slovenskih knjig, (mm)
Dijaki srednje šole Gruden s sodobno slovensko poezijo
Letošnjo počastitev slovenskega kulturnega praznika so si na nabrežinski srednji šoli zamislili kot prikaz spleta pesniško-recitacijskih in glasbenih točk. Z odrskih (sicer dotrajanih) desk prosvetne dvorane v Nabrežini je v torek, 9. 2., odmevala predvsem izvirna sodobna slovenska poezija, stvaritve takih avtor-jev, ki so znali s posebnim posluhom prisluhniti zavesti in čustvovanju otrok in v širšem okviru vseh mladostnikov; na svoj račun so prišli tako razposajenost, radoživost, igrivost, prvi burnejši utripi mladih src. Ni bilo seveda mogoče prezreti dejstev, ki vnašajo v današnji sodobni in kar precej razčlovečeni čas tudi bolj razglašene tone in zaskrbljenost nad usodo človeka in njegovih dosedanjih realizacij. Zato smo se lahko zamislili tudi nad Borovim popotovanjem skozi atomski vek, se sprehodili po Minattijevih samotnih stezah, podoživljali Kovičevo ovrednotenje slehernega človeka. Posamezne tekste in motive je pri klavirju smiselno in tehnično brezhibno povezoval pianist Aljoša Starc s skladbami P. I. Čajkovskega in L. dalla Piccola, s kitaro pa sklenil Marko Feri, ki je poslušalcem postregel s skladbami Torrobe in Villa Lobosa. Še prej so nekateri učenci prejeli iz rok ravnatelja knjižne darove za svoj pohvale vreden odnos do šolskega dela. Čisto na začetku so s pesmijo in malimi glasbili nastopili tudi učenci prvega in drugega razreda. (D. K.)
V Bazovici proslava Prešerna in stoletnice smrti Slomška
V Bazovici so dan slovenske kulture povezali s proslavo stoletnice smrti Antona Martina Slomška in tako skupaj počastili dva slovenska narodna velikana. V župnijski dvorani so nastopili učenci osnovne šole Primož Trubar iz Bazovice (na sliki), osnovne šole Karel Destovnik Kajuh iz Gropade in osnovne šole s Peska ter gropajski mešani zbor Skala in otroški zbor Slomšek. Slavnostni govor je imela prof. Nada Pertot. (mm)
Učenci šole Kette na ogledu Premrujevih knjig o Prešernu
Ob letošnjem dnevu slovenske kulture so učenci osnovne šole Dragotin Kette iz Trsta počastili Prešerna na zelo svojstven način. V spremstvu učiteljic so obiskali soprogo pokojnega Lada Premruja in si z velikim zanimanjem ogledali bogato in izvirno zbirko knjig o Prešernu, ki jih je Lado ljubosumno čuval in z veseljem pokazal vsakemu, ki ga je obiskal. Na sliki so učenci z učiteljicami in gospo Premru. (mm)
Visok jubilej zavedne Slovenke Amalije Castellani
Ko sem v Primorskem dnevniku bral čestitke ob 93. rostnem dnevu Amalije Castellani, sem si mislil, da ne bi bilo napačno, da bi ji tudi mi čestitali ob praznovanju in na kratko navedli nekaj podatkov iz njenega dolgega in plodnega življenja.
Slavljenka se je rodila 5. februarja 1895 kot dvanajsta hči v družini Josipa Cadina v Vrhu pri Rovtah. Slovensko ljudsko šolo je ■ obiskovala in z uspehom končala na Katinari. Takoj po končani šoli je pomagala materi. Poleg vsakdanjega dela je Amalija našla toliko časa, da je zahajala in pomagala v domačem Prosvetnem društvu. Pri dvajsetih letih se je poročila z Avgustom Castellanijem iz Devina, ki je kot finančni nameščenec služboval na Katinari. V zakonu je Amalija povila osem otrok in jih vzgojila v zavedne delavne in napredne Slovence, kar je prišlo do izraza za časa fašizma in v NOB, ko je eden od sinov odšel v partizane, ostali pa so bili terenski aktivisti z materjo vred, ki je imela na svojem domu tudi bunker. Pa tudi po vojni je s svojo družino nadaljevala borbo za uveljavitev nacionalnih in socialnih pravic naše skupnosti. Ko smo jo pred kratkim obiskali v domu za ostarele v Logu in se z njo pogovarjali, nam je dejala: »Škoda, da sem tako stara in ne morem nič delati, ker bi še tako rada delala in pomagala, posebno med mladino, da bi se čutila bolj zavedna kot je in da bi se v Rovtah spet slišala naša lepa slovenska govorica.«
Draga Amalija! Veliko si delala in v slabih časih marsikaj tvegala. Za tvoj 93. rojstni dan ti vsi, ki te poznamo, posebno iz Rovt, iz srca želimo še mnogo zdravja in da bi dočakala sto in še več let. (mm)
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu FAUST gledališke skupine La Compagnia. V abonmaju: odrezek št. 8. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	torek, 23. t. m., ob 21. uri bo kan-tavtor iz Bologne LUCA CARBONI zaključil svojo turnejo po Italiji s koncertom v gledališču ROSSETTI. Koncert organizira SMEMO MUSIC v sodelovanju z VIDEOREALITY. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Jutri ob 20. uri zadnja predstava (red E/B) Gounodove opere FAUST.
V	soboto ponovitev Straussove opere ARIADNA NA NAKSOSU (red D). Dirigiral bo Spiros Argiris, režiral pa Giulio Chazalettes. Ponovitve bodo 23., 26. in 28. februarja ter 2. marca.
V	soboto, 27. t. m., bo v gledališču Verdi premiera Arrigove opere VRNITEV CASANOVE. Dirigent bo Reynald Giovaninetti, režiser pa Giulio Chazalettes.
V petek, 26. t. m., pa bo v mali dvorani gledališča Verdi o operi spregovoril Michelangelo ZURLETTI.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
V	torek, 23. t. m., ob 20.30 bo na sporedu premiera Flaianovega dela MELAM-PO. Režija Massimo De Rossi.
koncerti
Società dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert pianistov D. DE ROSE in M. JONESA.
Glasbena matica Trst, sezona 1987/88, 7. abonmajski koncert v sredo, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KLAVIRSKI KVARTET RTV LJUBLJANA. Na sporedu: Martinu, Petrič, Fauré. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
razstave
Jutri, 19. t. m., ob 19. uri bodo v Mestni galeriji v Piranu odprli veliko retrospektivno razstavo del akademskega kiparja Janeza LENÀSSIJA.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava akademskega kiparja MOMA VUKOVIČA.
Do 23. t. m. bo nameščena v prostorih Ljubljanske splošne banke v Kopru razstava grafik kulturno-umetniške skupine PRINTS. Razstavo so člani društva Prints priredili v sodelovanju z laboratorijem bakroreza in lesoreza iz Nabrežine.
V	izložbi Jugobanke na Titovi cesti v Ljubljani je na ogled izbor del članov fotokrožka Trst 80.
V	galeriji Loža v Kopru je odprta razstava prekmurskih slikarjev Nikolaja Beerà, Sandija Červeka, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana in Franca Mesariča.
Antološka dokumentarna razstava Milka Bambiča v goriškem Kulturnem domu traja še danes, 18. t. m., in je odprta od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30.
DAN SLOVENSKE KULTURE
na nižji srednji šoli S. Gregorčič v Dolini
jutri, 19. t. m., ob 20. uri.
Sodelujejo: osnovna šola P. Vo-ranc - Dolina, godba na pihala Ricmanje in KD V. Vodnik.
Vabljeni!
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 18. februarja
SIMEON
Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 17.35 - Dolžina dneva 10.32 - Luna vzide ob 7.37 in zatone ob 17.48
Jutri, PETEK, 19. februarja
KONRAD
PLIMOVANJE DANES: ob 3.56 najnižja -32 cm, ob 9.39 najvišja 47 cm, ob 16.03 najnižja -65 cm, ob 22.33 najvišja 54 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
8,5	stopinje, zračni tlak 1021,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 56-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Simonetta Ciriello, Beatrice Procentese, Stefano Benedetti, Piero Rosso, Gabriele De Matteis.
UMRLI SO: 81-letna Stefania Mikek vd. Prelog, 75-letni Giulio Caligaris, 75-letna Lidia Sferza por. Fabris, 77-letni Luciano Groppazzi, 75-letna Flora Zupin, 68-letni Stefano Balassa, 83-letna Amalia , Maruzzi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 15., do sobote,
20. februarja 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
PROSEK (tel. 225141 - 225340) in MILJE, Drevored Mazzini 1 - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
PROSEK (tel. 225141 - 225340) in MILJE, Drevored Mazzini 1 - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
PROSEK (tel. 225141 - 225340) in MILJE, Drevored Mazzini 1 - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 Wall Street,
dram., ZDA 1987, r. Oliver Stone, i. Michael Douglas, Charlie Sheen. NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Rosso sangue, dram., Fr. 1987, r. L. Carax; i. M. Piccoli, J. Binoche, S. Reggiani. EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Sorveglianza speciale, kom., r. John Badham; i. Richard Dreyfuss, Madeleine Stowe. EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Ragazzi perduti (Lost boys), dram., ZDA 1987, r. J. Schuhmacher; i. Kiefer Sutherland, Ja-son Patrie.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Hamburger hill, dram., ZDA, r. J. Irvin, i. S. Weber, T. Quill, D. McDermott. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Giochi bestiali nel mondo II., porn.,
FENICE - 17.00, 22.15 Vacanze sulla neve (Fire and Ice), kom., ZDA; r. Willy Bogner.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazione fatale, r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn Close, □.
MIGNON - 16.00, 22.00 Lilly e 11 vagabondo, ris., ZDA 1955; r. C. Geronimi, W. Jackson, H. Luske.
EDEN - 15.30, 22.00 Dixie Ray, la regina del marciapiede, porn.,
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 American college, kom., ZDA; r. N. Black, i. S. Kristel.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 La dolce pelle di Angela, porn., CAPITOL - 16.30, 22.00 Giulia e Giulia,
dram., It. 1987; r. Peter del Monte, i. Kathleen Turner, Sting.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 II siciliano, dram., ZDA 1987, r. Michael Cimino; i. Christopher Lambert, John Tur-turro.
ALCIONE - 15.30, 21.30 L'ultimo imperatore, pust., ZDA, 1987, r. B. Bertolucci, i. J. Lone, J. Chen, P. O'Toole. RADIO - 15.30, 21.30 II piacere... il desiderio, porn.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
SKD Barkovlje prireja PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE v nedeljo,- 21. t. m„ ob 18. uri. Nastopili bodo Š. Bembi, A. Pegan - klavir, A. Pertot - violina, S. Slokar - violončelo, B. Zonta - klavir. Pel bo MePZ M. Pertot, ki ga vodi A. Pertot. Uvodna misel Marko Tavčar. Vabljeni!
Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin vabijo na Prešernov večer "O VRBA" v nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri v prostorih osnovne šole v Devinu. Sodelujejo gledališka skupina, ansambel mandolin in ŽPZ KUD J. Fleišman iz občine Ljubljana-Bežigrad.
Društvo naravoslovcev in tehnikov prireja v petek, 26. t. m. predavanje na temo "Potovanje z zemlje v vesoljstvo". Ob predvajanju diapozitivov bo predaval prof. Gallieno Denardo, prof. relativnostne teorije na tržaški univerzi in znanstveni sodelavec mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, z začetkom ob 20. uri.
V župni cerkvi v Bazovici bo v nedeljo, 21. t. m., ob 17.30 gostovala skupina amaterskega odra J. Štoka z veseloigro Atilija Kralja "Kdo je na vrsti" v režiji Igorja Malalana.
razna obvestila
KD Vesna sklicuje 21. februarja ob 10. uri v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju v Domu A. Sirk v Križu IZREDNI OBČNI ZBOR. Vabljeni!
izleti
Zveza žena občine Dolina priredi v soboto, 12. marca, celodnevni izlet na Brione. Kosilo in večerja z zabavo v Hotelu Palače v Portorožu. Vpisovanje in informacije pri Tatjani v Gostilni pri občini, tel. 228497 ali 232223. Lahko se udeležite samo večerje in zabave. Število mest je omejeno, zato vabimo ženske, da se čimprej vpišejo.
šolske vesti
Predstavniki bralnih značk posameznih ravnateljstev na Tržaškem so na-
prošeni, da pismeno sporočijo število in vrsto bralne značke do 20. t. m. učiteljici Dragi Lupine, šola F. Bevk, Opčine.
čestitke
Danes slavi 8. rojstni dan NEDA. Da bi bila vedno zdrava, vesela in pridna punčka v šoli in doma ji želijo mama, očka, bratec Dor jan ter nona Vilma in nono Pepi.
Zaigrale so trobente in en, dva, tri, k Evaldu, Silviji in Janu četrta pridružila si se
LARA in ne Jana
ti.
Z rožicami posuto pot v življenju ti želimo TKB-jevci mi vsi.
_________mali oglasi_________________
SLOVENSKA GOSPODARSKA USTANOVA obvešča, da zapade rok za prijavo na natečaj za 3 delovna mesta, kot objavljeno na Primorskem dnevniku - mali oglasi 19. februarja 1988 in ne 19. marca 1988.
NUDIMO vino in prigrizek iz domačih kolin za pust in vse ostale dni. Osmica pri 'Kukukevih v Doberdobu.
OSMICO je odprla Sonja Štrain v Mač-koljah - Križpot. Toči belo in črno vino.
OSMICA je odprta pri Borisu Živcu v Koludrovici. Toči belo vino in teran.
DRVA za kurjavo in akacijeve kole prodajamo po ugodni ceni. Možnost prevoza. Tel. 421508 po 20. uri.
PRODAM Volkswagen hrošč za 400.000 lir. Tel. 762228.
PRODAJAM trs. Telefonirati v popoldanskih in večernih urah na št. 231961.
PRODAM traktor massey-ferguson, 58 konjskih sil, letnik 79, in traktor gan-dini, 45 konjskih sil, letnik '68. Tel. 0481/84741.
PRODAM avto marbella (letnik '87). Telefonirati na št. 229285 ali v večernih urah na št. 229522.
PRODAM 1200 kv. m zazidljivega zemljišča v Nabrežini. Tel. 228390.
PRODAM mladiča nemškega ovčarja,
“odličnih staršev, oče drugi delovni izpit, cepljena, na razpolago sta še dva samčka. Informacije po telefonu na št. 0481/882317.
PRODAM tobakarno v Ricmanjih s stavbo. Tel. 280853.
IŠČEM v najem ali za odkup stanovanje ali hišico v okolici mesta. Tel. 213287 ob urah obedov.
URADNICA z večletno prakso išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi poldnevno. Tel. 213392.
PRILETNI UPOKOJENEC išče stalno hišno pomočnico v starosti 60-65 let za kuhanje in vsa ostala manjša hišna dela. Nudi plačo, hrano in sobo v udobnem stanovanju. Tel. 380810 v večernih urah.
menjalnica	X1.2. ms
Ameriški dolar............ 1248.—
Nemška marka ............. 733.—
Francoski frank........... 216.—
Holandski florint......... 652.—
Belgijski frank........... 34.—
Funt šterling............. 2180,—
Irski šterling............ 1930.—
Danska krona.............. 189.—
Grška drahma ............. 8.—
Kanadski dolar ........... 960.—
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ........... 894.—
Avstrijski šiling.......... 104.—
Norveška krona .............. 191.-"
Švedska krona.............. 203.—
Portugalski eskudo......... 8-—
Španska peseta............. 10-—
Avstralski dolar ............ 860.--
Debeli dinar................... 0,80
Drobni dinar................... 0,80
n/Misn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef : Sedež 040/67001 DUI\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
utrinki iz naše preteklosti
boriš kuret
sklad mitja čuk
jelka Cvelbar
Samo slovenski in ne dvojezični napisi na poštnih avtomobilih!
Slovenski župani, varuhi in gojitelji slovenskega jezika! V »Obč. upravi« čitamo:
Državna poštna uprava namerava odpraviti dosedanjo poštno vožnjo s konji ter uvesti mesto nje vožnjo z avtomobili. Avtomobili vozijo po navadnih cestah s hitrostjo železniških vlakov ter bodo tako urejeni, da bo v njih prostora za 10 do 12 oseb. Iz tega je razvidno, da bodo pošte z avtomobili takorekoč nadomestovale za osebe železnico ter ljudstvu mnogo več koristile, nego dosedanje vozne pošte s konji. Edina zapreka bo avtomobilom, vsaj nekaj časa, plačljivost konj, a ta se da z ozirom na to, da bodo vozili avtomobili ob določeni uri, znatno omejiti, oso-bito, če se bo dalo avtomobilu o pravem času primerno znamenje, naj vstavi. Na dosedanjih poštnih vozovih so bili iz večine napisi samo nemški, in če so bili dvojezični, so djali slovenščino na drugo mesto in še tu z manjšimi črkami, kakor da smo mi manj vredni narod. Sedaj je čas, da občine zahtevajo, naj dajo na avtomobile povsod brez izjeme le slovenske napise. Ker vabijo politične oblasti župane, naj se o vožnji pošte z avtomobili izjavijo, se jim ponuja najlepša prilika staviti vladi odločni in neprekljicljivi pogoj, da dovoli občina vožnjo z avtomobilom v njenih mejah le tedaj, če bodo napisi na njih samoslovenski. Le v mešanih okrajih, n.pr. v Cmureškem in Marenberškem okraju naj se na nje denejo dvojezični napisi z enako velikimi črkami in sicer slovenščino na prvem ter nemščino na drugem mestu. Ta zahteva pa se mora v dotični zapisnik tudi zapisati, drugače nima nobene veljave. Ne zamudite te lepe priložnosti, pokažite, da se Slovenci po vas zavedamo svoje narodnosti. Vi imate moč v svojih rokah, uporabite jo na korist in čast svojega naroda. Ne zanašajte se na državne poslance, ki nimajo v ti zadevi zaslombe, če se vi ne oglasite! V okrajih, kjer so se župani o vožnji pošte z avtomobili že izjavili ter so morebiti na sramoto našo zahtevo opustili, naj vložijo občine takoj svojo naknadno zahtevo pismeno po katerem državnem poslancu v roke trgovskega ministerstva na Dunaj. Ko so se delale železnice smo to zahtevo v svoji nezavednosti prespali, tokrat bodimo čuječi, saj nam daje člen XIX. državnega osnovnega zako-
na z dne 21. decembra 1867 1. vso pravico, svoj jezik čuvati in gojiti, katere pravice nam ne sme nikdo kratiti.
(Edinost, z dne 13. 10. 1906)
* * *
Iz Loga pri Ricmanjih
V znamenju naših razmer. Neki Andrej Pregare iz Loga pri Ricmanjih je dobil od okrajnega sodišča v Kopru plačilen nalog v italijanskem jeziku. Mož je vrnil ta nalog sodišču v zaprtem pismu ter si je dovolil pripombo, da v njegovi vasi ne umeje nikdo italijanskega jezika ter da so minoli časi tlačenja in potrpežljivosti.
Radi tega pristavka ga sedaj sodišče v Kopru toži radi žaljenja po 491 kazenskega zakona in je sodišče v Trstu delegirano za razpravo.
(Edinost, z dne 3. 12. 1901)
Nad 40-leten vspeh.
Najstarejša medicinalna specijaliteta naše pokrajine.
PASTIGLIE PRENDINI
(od ogolunjene sladke skorje)
Iznajditelj in izdajatelj P. PRENDINI v TRSTU.
Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mejnarodnih razstavah.
Počaščene sè zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri: grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru.
Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobè čist in svež glas.
NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno "Pastiglie Prendini".
V škatlicah: v lekarni "Prendini v Trstu “ ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi.
0 hematološko-onkološkem oddelku
»Za vsako bolezen najprej postavimo diagnozo, nato pa ugotovimo razširjenost, ki je funkcija časa. Zato postavljamo stadije bolezni. Nič drugače ni pri rakavi bolezni,« nadaljuje pogovor dr. Matjaž Zwitter, ki že vrsto let opravlja delo onkologa na istoimenskem inštitutu v Ljubljani.
»Vedeti moramo, da je vidna bolezen v življenju nekega tumorja le nekaj odstotkov njegove življenjske dobe. Vse prej je bilo nevidno. Bolezen se je morda začela že pet ali več let prej in ni delala nobenih težav, tako da bi je tudi ne mogli odkriti. To je predklinična faza.«
Kaj pa sama bolezen proti temu sorazmerno dolgemu obdobju nevidnega nastanka?
»Nastopi kót kratka faza, ko bolezen pokaže svoje znake, ko se razvije in ko pride do razširjenja po telesu. Včasih je razširjenost že usodna, pogosto pa ni, kajti danes je velikokrat mogoče tudi pri napredovanih rakih bolezen odpraviti.«
In po kratkem premoru: »Nekoč je veljalo: kar se da odrezati, je ozdravljivo, kar se ne da več odrezati, ni ozdravljivo. Danes ni več tako! Seveda je veliko odvisno tudi od vrste raka.«
Prav gotovo je pristop do otroka, ki mu zdraviš raka, drugačen kot tisti, ko mu zdraviš zlomljeno roko. Sam otrok potrebuje tudi v bolnišnici prijetnejše okolje, kot so le gole, bele stene, navzočnost staršev - skratka omiljenje vsega, kar bi zanj lahko pomenilo šok.
»V Sloveniji'je dogovor, da gredo vsi otroci, ki imajo rakavo bolezen, pa tudi tisti, za katere obstaja le sum, brez posebnih procedur na ljubljansko otroško kliniko, kjer je za to opremljen hematološko-onkološki oddelek.«
Torej na onkološkem inštitutu praktično ni otroških bolnikov.
»Recimo za zelo specialne znake, vendar redko, ležijo pri nas. Drugače so vsi na otroški kliniki. Tam je prišlo celo do takega sodelovanja, da otroka, ki zaradi prostorske stiske ne more biti sprejet na hematološko-onkološkem oddelku, sprejmejo na kak drug oddelek, kamor ga hodijo zdravniki specialisti pregledovat. Tak otrok ima skratka obsolutno prednost.«
So dovolj pozorni tudi na to, da bo otrok preživel svoje bolezenske dni v ambientu, ki ga ne bo pretirano strašil?
»Najprej velja pravilo, da mora biti med otroki. Tudi na otroški kliniki ni ne vem kako spokojnega vzdušja, ki naj bi bilo značilno za bolnišnico. Otroka v zvezi z boleznijo predvsem zanima, kaj se bo v naslednjem trenutku zgodilo, ali ga bo bolelo... Spoznanje, kaj mu je v resnici bilo, pride otroku šele kasneje.«
Kaj pa starši?
»Vedno imajo zagotovljen pristop. Prav gotovo moraš s starši, ki prav posebej pri taki bolezni ne morejo neprizadeto gledati na dogajanje, vedno na novo govoriti in razlagati, kaj se dogaja. Osebno mi je nekoliko prizanešeno, kajti z njimi nimam niti prvega, niti vsakodnevnih stikov.«
	PRIŠEL 5eM V BOLNICO
KO SEM	PRIŠEL V BOLNICO, SEM SF
POČUTIL	SLABO. MENI NI 6IL0 V
BOLNICI	Ni G LEPO ZATO, BER JAZ
NOČEM m v BOLNICI, HOČEM HITI RRI	
MOJI MM	
	VALTER ÓL A2EVJČ,*, C jV^NEVHOLOŠtJ 000.
Nekje sem zasledila, da se je mati za rakom bolnega otroka zelo grenko, vendar realistično izrazila, »če že mora umreti (moj otrok), naj umre v njemu prijetnem okolju« in tako sprožila akcijo, da so otroško kliniko neke tuje države okrasili z rožami, slikami in podobnim...
»Moram ugotoviti, da dela trenutno hematološko-onkološki oddelek v zelo zasilnih prostorih, kajti zaradi nameravane gradnje novega centra otroške onkologije, ki se gradi kot prizidek že obstoječe klinike, so se morali preseliti iz svojega oddelka. Mislim, da bo nova gradnja omogočila tudi bolj human pristop do tega problema. Vprašanje je tudi samega odnosa, ki je lahko birokratski in določa na toliko postelj enega zdravnika in na toliko postelj eno sestro, ne upošteva pa dejstva, da rakava bolezen ni zlomljena roka in da je včasih treba eno uro pri otroku sedeti in se pogovarjati...«
Iz teh besed bi sklepali, da je osebje kar precej obremenjeno.
»Prav gotovo ekonomske razmere niso najbolj ugodne za krepitev osebja, njihova obremenitev pa je tudi psihična. Prva dolžnost sestre in zdravnika je, da določeno število čisto zdravstvenih postopkov tehnično korektno izpelje, kar vzame določen čas, potem pa je še cela vrsta stvari, ki jih ne moreš enostavno natlačiti v neko zeleno knjigo storitev, kakršno imamo za to, da zaračunamo storitve zdravstveni skupnosti. To so tisti dolgi, ponavljajoči se pogovori s starši, pa pogovori z otrokom...«
Ali je predvidena pomoč psihologa?
»Je/psiholog je zraven. Vendar, odkrito, največ bremena pade na strokovnjaka. Zdravnik je tisti, ki mora staršem povedati resnico in se pogovarjati z malim bolnikom.«
(se nadaljuje)
	današnji televizijski in radijski sporedi	
1 RAM	^ RAI2	|	| A* "Al 3	IT RTV Ljubljana	fP) TV Koper
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanska kronika
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Rubrika: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.30	Šport: ZOI, ženski smuk {iz Cal-garyja)
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Un piccolo indiano (pust., ZDA 1973, r. Bernard McEveety, i. James Garner, Vera Miles)
22.05	Dnevnik in politična tribuna
22.55	Informativna oddaja: Obnavljanje umetnin
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dok.: Obdelovanje keramike
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nanizanka: Quando si ama
14.35	Športna oddaja: Oggi sport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.05	Rubrika: Il piacere di vivere
18.05	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York.
19.45	Dnevnik in šport
20.30	TV film: Piazza Navona - Fernanda (r. Ricky Tognazzi)
21.50 TV film: Alfred Hitchcock presenta - Incidente in una piccola prigione
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik
23.45	Šport: košarka, Partizan-Tracer 0.25 Šport: tenis (iz Milana)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z umetnostjo
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
19.55	Šport: ZOI, ženski smuk (iz Cal-garyja)
20.30	Aktualno: Scenario - Politika kot spektakel
21.25	Film: Texas oltre il fiume (vestern, ZDA 1966, r. Michael Gordon, i. Dean Martin, Alain De-lon, 1. del)
22.15	Dnevnik
22.20	Film: Texas oltre il fiume (2. del)
23.15	Dok. odd.: Pubblimania
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
10.00	TV Mozaik. Šolska TV: Poklicno usmerjanje - Poklici v steklarstvu in poklic dimnikarja, psihologija - Mladostnik na poti k odraslosti
11.00	Film: Bila sem nevesta po pošti (ZDA)
15.45	Videostrani
16.05	Aktualno: Pod drobnogledom
16.15	Šport: hokej, SZ-ZDA (posnetek
iz Calgaryja)
18.30	Šport: ZOI 88 - dnevni pregled (povzetki in komentarji letošnjih zimskih olimpijskih iger v Cal-garyju)
19.00	Vreme in Obzornik
19.24 Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	Tednik
21.10 Nadaljevanka: Na robu teme (r. Martin Campbell, 5. del)
22.00	Šport: ZOI 88 - dnevni pregled (povzetki in komentarji letošnjih zimskih olimpijskih iger v Cal-garyju)
22.30	Dnevnik
22.45	Jubilejna tevetka
13.00 Odprta meja
V današnji zaradi Zimskih olimpijskih iger še vedno skrajšani Odprti meji boste lahko gledali med drugim naslednje prispevke:
TRST — Še o primeru Sama Pahorja KONTOVEL — Zaključek pustnih norčij s pogrebom Kralja Pusta
13.05	TVD Vsedanes
13.15	Olimpijski pregled
13.45	Šport: hokej, SZ-ZDA (prenos iz Calgaryja)
16.00	Šport: finale prvenstva v ameriškem footballu
19.30	Šport: ženski smuk (neposredni prenos iz Calgaryja)
20.30	Šport: košarka, za Pokal prvakov, Partizan-Tracer (neposredni prenos)
22.00	TVD Stičišče
22.15	Šport: hokej, SZ-ZDA (ponovitev, Iz Calgaryja)
ca;
CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro juti Italija
7-	20 Risanke
8-	20 Inf. oddaja: News
9.00	Nanizanki: Arcibalc
9.30	General Hospit
10.30	Kvizi: Cantando ca tando, 11.15 Tuttinl miglia, 12.00 Bis, 12. Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanka: Senti ri
14.30	Kviz: Fantasia 15-00 Film: Gigò (kom., ZE
1962, r. Gene Kelly, Jackie Gleason, Ke herine Kath)
. '15 Nanizanka: Alice
1	a i ^viz: Doppio Slalom ia-15 Nanizanke: Webst<
18.45	I cinque d quinto piano, 19.15 lq Robinson ■45 Kviza: Tra moglie
2	marito, 20.30 Telemi] -15 Variete: Maurizio Cc
n, Eanzoshow -Night n" „ Rubrika: Première u'40 Nanizanki: Gli into cabili, 1.40 Bonanza
RETEQUATTI
C®;
8-l5 Nanizanka: La qra: q vallata •°° Ulm: I ragazzi del j b°x (glas., It. 1955
Lucio Fulci, i. Tony Dallara, Betty Curtis)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per gi-
* orno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hallo Špank, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanki: Quincy,
20.30	Arsenio Lupin
21.40	Film:	L'esecutore
(krim., VB 1969, r. Sam Wanamaker, i. George Pappard, Joan Collins)
23.45	Šport: golf 0.45 Nanizanki: Switch,
1.35	II Santo
I -Hjft) ITALIA 1	~
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50 Variete: Smile
14,20	Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple town
20.30	Film: Risky Business -Fuori i vecchi... i figli ballano (kom., ZDA 1983, r. Paul Brickman, i. Tom Cruise, Rebecca De Mornay)
22.25	Dokumentarna oddaja: Jonathan
23.25	Nanizanke: Hardcas-tle and McCormick, 0.25 M.A.S.H., 0.55 Alfred Hitchcock presenta, 1.25 Ai confini della realtà
S W TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke: Flash Gordon, 18.30 Hazzard 2,
19.00	Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Paolo Barca, maestro elementare praticamente nudista (kom., It. 1975, r. Flavio Mogherini, i. Renato Pozzetto, J. Agren)
22.45	Kviz: Colpo grosso
23.45	Šport: boks
0.45 Šport: košarka
P^	TELEFRIULI
13.00	Rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music Box
17.00	Nadaljevanka: L'amante dell'Orsa Maggiore
18.15	Nad.: Castigo
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si è giovani solo due volte
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
$fr TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica;
8.10	Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 9.00 Telovadba; 9.20 Estetika; 9.40 Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Svet, v katerem živimo (1. del); 12.00 Ameriški portreti in srečanja (Helga Glušič); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Na goriškem valu; 15.00 Roman: Doberdob (9. del); 15.25 Zbornik (2. del); 15.30 Sodobna družba; 15.45 Glas» beni telefon; 17.10 Zbor Univerze v San Josèju v Kostariki; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Naši toni.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Šola; 8.35 Koncert; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Učenci glasbenih šol; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Kampičev ansambel; 18.15 Razmišljamo, ugotavljamo; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big band RTV Lj; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke; 00.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji in zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanje; 11.15 Danes; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Album; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Leteči zmaj; 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 18100 Video parade; 18.33 Bazar; 19.00 Zbori.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 15.00 Lestvica diskoteke Amadeus (vodi DJ Bojan); 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike; 21.00 Radijski bazar, vmes Kupim-prodam-podarim; sledi Nočni glasbeni program.
V Tržiču se zaostruje razprava pred referendumom o elektrarni
CISL obrazložila razloge svojega nasprotovanja
V Tržiču se v teh dneh množijo izjave in pobude v zvezi z referendumom o energetskih vprašanjih, ki bo kot napovedano prihodnjo nedeljo, 28. februarja. Za referendum se je zavzela občinska uprava. Prebivalci Tržiča bodo morali odgovarjati na dve vprašanji, ki se glasita približno takole: »soglašate z nasprotovanjem gradnji nove termoelektrarne v Tržiču?« in »soglašate s potrebo po celoviti sanaciji obstoječe elektrarne?«. Pobudniki referenduma torej nasprotujejo hipotezi, da bi Tržič postal deželno energetsko središče in se zavzemajo za drugačne možnosti razvoja (turizem, obrtništvo, pristanišče, industrija).
Večinske stranke kot tudi komunisti pozivajo naj občani odgovorijo z DA na obe vprašanji in naj tako izrazijo svojo voljo proti gradnji nove "megae-lektrarne" ter za vsaj delno odpravo kvarnega vpliva, ki ga ima na okolje sedanja. Tudi ekološka združenja, ki že vrsto let postavljajo problem elektrarne soglašajo z referendumom: WWF, Zveza za okolje, skupina "Energia-Ecologia" in odbor rajona ENEL sklicujejo v soboto ob 15.30 manifestacijo s povorko od Trga Republike do elektrarne.
Iz sindikalnih vrst pa prihajajo tudi drugačna stališča. Sindikalna zveza CISL nasprotuje referendumu, ker ne soglaša z načinom sklicanja, oblikovanjem vprašanj, predvsem pa, ker meni da ni o tem vprašanju zadostne jasnos-
ti ter informacij, na osnovi katerih bi lahko prebivalstvo odgovorno odločalo o tako pomembnih vprašanjih. To stališče je tisku včeraj obrazložil pokrajinski tajnik Vittorio Brancati na tiskovni konferenci na sedežu CISL v Tržiču. Povedal je, da njegova sindikalna zveza kot tudi CGIL poziva občane k neudeležbi na glasovanju v nedeljo, 28. t. m., v Tržiču.
Ob kritiki na račun občinske uprave zaradi načina vodenja kampanje ob bližnjem posvetovalnem referendumu, češ da je skušala zamolčati vsa kritična stališča, si CISL prizadeva, da bi pojasnila svoje stališče do energetskih vprašanj na Tržiškem. V ta namen so natisnili več letakov in lepakov, v ponedeljek pa napovedujejo v Štaranca-nu javno razpravo, pri kateri bodo sodelovali predsednik deželne uprave Adriano Biasutti, predstavnik vodstva ENEL iz Rima inž. Raffaello De Felice, tržiški župan Roberto Porciani in Paolo Marazzi z deželnega tajništva CISL. Razprava bo v ponedeljek ob 18. uri v župnijski dvorani v Štarancanu.
CISL se v bistvu zavzema za postavitev nove elektrarne, seveda pod pogojem, da bodo omejeni na minimum negativni učinki na okolje. Kar zadeva obstoječo, postavljajo zahtevo po takojšnji temeljiti sanaciji in njenem zaprtju v trenutku, ko bi začela delovati nova elektrarna. V letaku, ki ga delijo v teh dneh, navaja sindikat pozitivne
učinke, ki bi jih investicija 2350 milijard lir za novo elektrarno imela na zaposlitev: v času gradnje bi bilo zaposlenih tisoč delavcev, poleg tega pa računa sindikat tudi na obrobne dejavnosti ob delovanju elektrarne.
Kar zadeva okuževanje pa ni elektrarna edino zlo, pravijo, in navajajo problem izpušnih plinov zaradi težkega prometa skozi središče Tržiča oz. problem dima zaradi ogrevanja stanovanj, ki bi ga lahko omilili z daljinskim ogrevanjem. Odtod zavračanje referenduma in poskus, da bi z bojkotom izvotlili pomen ljudskega glasovanja.
Zbiranje pomoči
Etiopijo ponovno pesti val sušnega vremena, ki je s seboj prinesel stradanje in umiranje stotisočev, domače oblasti pa ocenjujejo, da je šest milijonov Etiopcev v smrtni nevarnosti. Sestradanemu prebivalstvu je priskočil na pomoč tudi italijanski Rdeči križ, ki je v ogrožena območja poslal večjo količino hrane in zdravil.
Rdeči križ poziva tiste, ki bi radi pomagali Etiopcem, da denar nakažejo na tekoči račun št. 300.004, naslovljen na C.R.I. Ul. Toscana, 12 - 00187 Rim. Sredstva zbirajo tudi na pokrajinskem sedežu Rdečega križa v Ulici Codelli 9, vsak delavnik med 9. in 12.30 ter med 15.30 in 18.30.
Butalci jutri zvečer na odru Kulturnega doma v Sovodnjah
Butalci so pripravljeni, butalski župan tudi, Cefizelj tudi. Jutri zvečer bodo svoje butalske zgodbe predstavili na odru Kulturnega doma v Sovodnjah in ponudili občinstvu urico prijetne zabave in smeha. Člani mladinske skupine dramskega odseka KD Sovodnje so v pripravo predstave vložili veliko truda in časa. Naštudirali so, pod vodstvom Emila Aberška, ki mu pomaga Vilma Butko-vič, lepo predstavo. Pred domačo publiko se bodo predstavili jutri ob 19.30, predstavo bodo ponovili nato v nedeljo, 21. t. m., ob 18.30.
V odrski priredbi Butalcev, Frana Milčinskega nastopajo Nataša Čaudek, Valentina Milocco, Marko Tomšič, Tamara Butkovič, kristina Petejan, Peter Fi-gelj in Magda Tomšič. Za luči in glasbo skrbijo Emil Tomšič, Slavko Tomšič, Ladi in Silvan Tomšič.
Več o prijetni predstavi ne bomo povedali. Sami boste izvedeli jutri zvečer. (Posnetek je bil napravljen te dni, ko so predstavo pilili).
V Doberdobu je pogrebu pusta sledila velika množica
Žalna slovesnost za stricem Lovretom
Prispevki za uveljavljanje slovenščine
Delovni kolektiv Kulturnega doma v Gorici - Nada Komjanc Sanzin, Ivica Birsa, Marta Grahek, Sandra Marvin, Sergio Fajt, Igor Komel in Miro Kuzmin - je prispeval 70 tisoč lir v sklad za stroške ob procesu proti Samu Pahorju. V isti sklad je "stara Slovenka" iz Štandreža darovala 50 tisoč lir.
18-letno dekle hudo ranjeno pri Ločniku
Tri osebe so bile ranjene v silovitem čelnem trčenju včeraj popoldne pri Ločniku: 18-letna Gloria Pascolo iz Ločnika, Ul. Maroncelli 6/3, 18-letna Roberta Franzot iz Ločnika, Ul. Udine 66, ter 61-letni Dario Provvidenti iz Gorice, Ul. Vittorio Veneto 71.
Najtežje poškodbe je zadobila Pascolova, ki so jo že kmalu po nesreči premestili na oddelek za oživljanje in intenzivno nego bolnišnice v Vidmu. Približno mesec dni se bosta zdravila Franzotova in Provvidenti. Po dosedanjih ugotovitvah sta se dekleti peljali v fiatu uno, namenjeni proti centru mesta, medtem ko je v nasprotni smeri z maseratijem pripeljal Provvidenti. Zdi se, da je avto, v katerem sta bili dekleti, naenkrat zavozil v levo na drugo stran cestišča. Promet je bil dalj časa močno oviran zaradi odstranjevanja razbitin in pranja cestišča.
Z dvema zaporednima filmskima večeroma nocoj in jutri se v Kulturnem domu pričenja pomladanska filmska sezona Kinoateljeja Gorica kinema. Kot je že navada teh sezon (sedanja je že osma zapored), bo program omogočil ogled nekaterih boljših filmov iz redne distribucije, ki jih sicer ne bi imeli možnosti gledati v našem mestu. Kinoatelje se je pri izboru osredotočil na avtorske filme že priznanih ali pa tudi širšemu občinstvu manj znanih, vendar gotovo zanimivih avtorjev. Tako bomo lahko v okviru teh filmskih četrtkov lahko gledali najnovejša dela mojstrov kot so Rohmer, Huston, Ivory ali pa filme sovjetske kinematografije, ki doživlja nekako oživljajočo ' perestrojko" in jo bosta v Gorici zastopala režiserja La-pušanski in Abuladze, ter še nekaj drugih zanimivih filmskih predlogov.
Spored se bo nocoj ob 20.30 začel s filmom Prijatelj moje prijateljice Erica Rohmerja. Francoski režiser je že nekaj let nepogrešliv gost najpomembnejših evropskih festivalu, na katerih je odnesel visoka priznanja. Tudi njegov nocojšnji film je sodeloval na zadnjem Beneškem festivalu in naletel na ugoden odmev. Rohmer, ki ga obiskovalci prejšnjih sporedov Gorica kinema že dobro poznajo, po vsej ver-
V Doberdobu so včeraj popoldne sežgali strica Lovreta in s tem se je tudi za letos zaključilo pustno veselje in radost. Kot že več let se je žalne slovesnosti, ki je izpred hiše žalosti (osmica pri Kukuku) krenila kmalu popoldne, udeležila velika množica radovednežev in neozdravljivih — po Lovretovi smrti neutolažljivih — pustov in Krasa in sosednjih vasi v Laškem. Tudi letos so se Lovretovega pogreba udeležile pustne delegacije iz Beljaka (Koroška), Postojne, Ozeljana, z Doberdobom pobratene Prvačine, Sovodenj, Dola in Poljan ter nekaterih vasi v Laškem.
jetnosti tudi tokrat ne bo razočaral gledalcev.
Ob rednem sporedu bo Kinoatelje že jutri zvečer priredil poseben večer ob predstavitvi filma goriškega avtorja. Gre za absolutno premiero videofilma Vibrisse, ki ga je posnel naš someščan Roberto Dordit. Delo se seveda ne more enakovredno kosati s filmi mednarodno priznanih mojstrov, gotovo pa bo jutrišnji ogled zanimivo odkritje ustvarjalnosti, ki si z uveljavljanjem videotehnike utira pot tudi v našem ožjem prostoru.
Vse projekcije sporeda Gorica kinema bodo v Kulturnem domu s pričetkom ob 20.30. Ker ne gre za redno kinodvorano, je obvezna članska izkaznica Kinoateljeja, ki jo lahko obiskovalci nabavijo pol ure pred predstavo. Izkaznica med drugim omogoča do konca leta popust pri vstopnicah v goriške kinematografe ob delavnikih. Vstopnina za vse filme bo po 5 tisoč lir, ob jutrišnji premieri pa bo vstop prost.
■ Dvajsetletnica gibanja leta '68 bo nocoj predmet razprave, ki jo ob 20.30 v Palače hotelu prireja LCR, trockistična grupacija, ki je bila sestavni delček gibanja.
Kot običajno je imel Bonšinjor Stanko Košič, ki je obred letos opravljal že petindvajsetič, številno spremstvo in veliko število pomočnikov, žalostinke pa so igrali doberdobski godci (dobili so sicer več pomočnikov iz Laškega). Ob Bonšinjorju velja omeniti še stalno prisotnost neutolažljive Lovretove vdove Beate, sina Felicea in šiore Pu-tanice.
Stric Lovre se je po ustaljenem obi-učaju najprej poslovil od vaških gostiln, kjer so pusti plačali njegove neporavnane račune. Pokojni je namreč bil, kot je med zaključnim govorom
dejal Bonšinjor Košič, stalni obiskovalec gostiln in drugih objektov, kjer je tekla žlahtna kapljica. Se pred govorom in izročitvijo spominskih pokalov in kolajn so pusta odpeljali na vaško tehtnico, kjer so opravili še zadnjo formalnost.
Ob koncu se je Bonšinjor Košič na trgu pred gostilno pri Periču v italijanščini in v slovenščini spomnil Lov-retovih grehov in, posredno, nekaterih argumentov, ki so Doberdobce v preteklem letu še posebno žulili. Bonšinjor seveda ni mogel mimo vprašanja doklade o dvojezičnosti za občinske uslužbence, njim je zato stric Lovre pustil v oporoki precej denarja, s katerim bodo krili izdatke za doklado. Košič je ošvrgnil tudi branilce javnega reda, ki so v prejšnjem letu po vasi neusmiljeno delili globe. Kmalu pa so strila Lovreta ovili plameni in s tem je bilo konec letošnjega pusta in z njim tudi pustnih norčij...
Pogreb pusta v Gorici
Tudi v Gorici so najbolj vneti pus-tovalci včeraj pospremili k zadnjemu počitku pusta, oz. Pepota Zaneta. Pobudo za pogreb je dala skupina iz Podturna. Mrliški sprevod z vozom, na katerem je ležal pokojni Pepo, z godbo, pol ducata tarnajočih vdov in drugimi pogrebci se je zbral na Kornu, prehodil vse mestno središče in se končno napotil proti Podturnu, kjer se je pust za letos nehal norčevati.
V Štandrežu nocoj razprava o ind. coni
Nocoj ob 20. uri je napovedana seja rajonskega sveta v Štandrežu. Na dnevnem redu seje je ena sama točka: razprava o industrijski coni ter o prostorskem načrtovanju. Seje se bo udeležil predsednik Konzorcija za ind. cono Gandin.
razstave
V	knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici je v oddelku za mlade in odrasle do 20. februarja odprta razstava z naslovom Primorski tisk v Prešernovem času (1800—1850).
V	galeriji Rlka Debenjaka v Kanalu bodo danes ob 18.30 odprli razstavo ilustracij Marjana Mančka. Avtorja bo predstavila Maruša Avguštin, ravnateljica muzeja radovljiške občine. Na slovesnosti bo svoje pesmi bral tudi Boris A. Novak. Razstava bo odprta do 12. marca.
razne prireditve
KD A. Paglavec v Podgori, vabi na Prešernovo proslavo, v petek, 19. februarja ob 20.15, na sedežu društva. Sodelujejo gojenci Dijaškega doma S. Gregorčič iz Gorice in moški pevski zbor KD Skala iz Gabrij.
razna obvestila
Sindikalna zveza CGIL - Sindikat upokojencev sklicuje v petek, 19. t. m., ob 15. uri kongresno skupščino v občinski telovadnici v Doberdobu. Vabljeni občani in še zlasti upokojenci.
SPD Gorica obvešča, da se bo udeležilo zimskih športnih iger v Ravasclettu 28. t. m. Prijave do torka, 23. t. m., v trgovini Bavcon in pri Ivu Berdonu. SPD napoveduje tudi, da bo 13. marca društveno smučarsko tekmovanje.
Društvo slovenskih lovcev »Doberdob« priredi v soboto, 27. februarja, v Kulturnem domu v Sovodnjah lovski družabni večer s plesom in večerjo, s pričetkom ob 20. uri. Prijave do 25. t. m. pri članih Juriju Ukmarju, Jožetu Pahorju, Edvardu Ferletiču, Alešu Pintarju, Severinu Zottiju, Dragu Tomšiču in Dariu Nanutu. Vabljeni člani in prijatelji.
Društvo »Doberdob« organizira od 11. do 13. marca izlet na Svetovno lovsko razstavo v Nuernbergu. Prijave sprejemata do 27. t. m. Jože Pahor in Jurij .Ukmar.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Balle spaziali«-VERDI 20.30 Gledališka predstava »La nonna«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Erotic girl«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »II morbido sapore delle labbra«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 Gledališka predstava »Ti ho sposato per allegria«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Od tarče do smrti«, 20.00 »Maščevalec«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701.
Nocoj začetek filmskega sporeda Gorica kinema
Prvi na vrsti Eric Rohmer jutri pa goriški videofilm
V priporu podoficir vojske Osumljen je razpečevanja mamil
To, da je uživanje mamil razširjeno med vojaki, žal ni nič novega. Neobičajno pa je, da se z razpečevanjem ukvarjajo tisti, ki bi morali skrbeti za preprečevanje tèga pojava. Agenti goriške kvesture so v nedeljo ponoči priprli 23-letnega podoficirja Roberta D'Uglio. V njegovi sobi v neki mestni vojašnici, so namreč našli enajst gramov heroina ter pravcato zbirko orodja, (brizgalko, žličko, pipo, papirčke itd) ki je potrebno za pripravljanje doz, oziroma uporabo mamila, kakor je razvidno na sliki.
D’Uglio, ki je doma iz Rima, je dosegel čin vodnika, služenje v vojski pa si je izbral kot poklic, ki pa kot kaže, saj v njegovem primeru, nima bodočnosti.
D'Uglio je na razpolago sodnim oblastem in je v priporu.
Fotografska razstava o Trstu v palači Costatili
Nevzdržno prikazovanje mesta-muzeja
Dva načina sta, kako odkrivati podobe, ki jih ponuja razstava »Visa-ges, payasages« v palači Costanzi tržaškemu občinstvu po zgledu razstav, ki so bile v Parizu (Trouver Trieste) za Francoze. Dva načina za gledanje tistih fotografij torej, ki jih je posnelo 13 fotografov (deset Italijanov in trije tujci), da bi s svojo interpretacijo ponudili podobo našega mesta.
Prvi način je vsekakor enostavnejši, pa tudi dražji in je v tem, da si za 18 tisoč lir kupimo francoski katalog (italijanske verzije ni na razpolago), gremo iz palače Costanzi v eno redkih tržaških kavarn in si jo v miru ogledamo. Drugi sistem pa narekuje ogled razstave in napor, da bi med svetilkami iz plexiglassa in neverjetnimi količinami prahu med panoji razumeli, zakaj hudiča zatrjujejo, da živimo v civilizaciji podob. Iz radovednosti smo preizkusili obe varianti.
Ob tem, da je cenejša, nam druga možnost omogoča preveriti še nekaj zanimivih značilnosti te razstave. Ena izmed teh so tudi nepotrebne Des-campsove (francoski fotograf) razdrobljenosti, ki nudijo pogled na morje in v nebo ter odkrivajo (tržaške?) fetuse iz formaline naravoslovnega muzeja na Trgu Hortis. Tega sicer ne gre podcenjevati, saj predstavljajo ti posnetki, skupaj z nekaterimi starčki v fotografijah Berenga Gardina, redke podobe ljudi na razstavi. Sicer so tudi ti ljudje v alkoholu (ali žganju) kot sljive, a to je vendarle bolje od nič.
Namreč — največja značilnost razstave je, da na fotografijah ni živih bitij. Kdo se tu pa tam sonči v Roiter-jevih fotografijah, vendar gre za površinskega Roiterja, ki je daleč od estetske rigoroznosti, katero smo imeli pri njem možnost večkrat občudovati. Salbitani pa odkriva prazne strukture psihiatrične bolnišnice (tudi pri njem ni ne duha ne sluha o ljudeh), čeprav mu gre priznati koherentno in jasno govorico. Seveda, svetoivanska četrt je naseljena z ljudmi, a to po vsem videzu nima nikakršne veze...
Biografije posameznih fotografov pravijo, da Neapeljčanko Marialbo Russo v prvi vrsti zanimajo etnografija, ljudski in verski običaji, poganski in religiozni rituali. Kljub temu nam posreduje le starca, ki ob morju gleda proti Tržiču, neoklasično notranjost stavbe barona Revoltelle in motor. Lahko se strinjamo, da »je vse kultura«, vendar zakaj vidi družbeno pronicljiva fotografka samo vaze in kipe? So ji mogoče ponudili bivanje ob koncu tedna v Vili Revoltella? V tem primeru jo je bil mogoče rešil Mimmo Jodice, ki nam predstavlja isti ženski »konec hrbta« kot Russova. Vemo, da je Jodice dober fotograf in morebiti je prav zaradi tega edini odkril Rižarno.
Lenart je veliko krožil. Šel je na Kras, v muzej in potem na domove raznih tržaških verskih in kulturnih Predstavnikov. Vseh najbrž ni osebno Poznal ali jih ni bilo v stanovanju, dejstvo je, da je posnel pet oseb na način, kot bi bili zmrznjene ribe znane prehrambene industrije Findus. Samo eden se reši, najbrž zaradi naključja, da ima stanovanje z balkonom...
Nimamo dovolj prostora, da bi spregovorili o vseh. Lahko spomnimo le, da posreduje Basilico lepe arhitektonske podobe, Cresci dobre barve, Fontana detajle, Slovenec Gale rigorozne črno-bele posnetke (vedno arhitektu-
Fotografija Bernarda Descampsa
ra) in da je Ghirri boljši od nerazumljivega in odvečnega Guidija.
Na tem mestu nam torej ne preostane drugega, kot da skušamo razumeti samo eno. Selektor Italo Zannier je najbrž izbral take avtorje (z izjemo Gardina), ki se posvečajo estetskim raziskavam in eksperimentiranju. In čeprav je podoba tega mesta precej v sozvočju s predstavo VJulzev, je izbira ustvarjalcev vsekakor posebna, saj gre v njihovih delih za študijsko raziskavo lepe tržaške scenografije, arhi-
tektonskih detajlov, kreativno interpretacijo tržaških muzejev in spomenikov. Če bi ob Roiterju in Fontani izbrali kakega fotografa, ki bi znal dokumentirati živo realnost tega mesta, njegove prebivalce, bi bila razstava pomensko vsekakor drugačna. Predvsem pa bi onemogočili tistim Tržačanom, ki so se odselili pred štiridesetimi leti v Avstralijo, razmišljanje, kako prav je bilo, da so zapustili to zveriženo mesto-muzej.
SERGIO FERRARI
V Tolminu odprli razstavo Ivana Čarga
Ob tridesetletnici smrti primorskega slikarja Ivana Čarga je knjižnica Cirila Kosmača iz Tolmina, v sodelovanju z Goriškim muzejem, pripravila spominsko razstavo, ki skuša predstaviti vse značilne faze umetnikovega ustvarjanja — od impresionističnih mladostnih del, preko kubizma in futurizma, do socialističnega realizma iz povojnega časa.
Na otvoritvi razstave je o življenju in delu Ivana Čarga izčrpno spregovoril Marko Vuk iz Goriškega muzeja in ga tako "ponovno odkril" tudi tolminskim ljubiteljem slikarske umetnosti.
Kot popestritev tega večera je na otvoritvi nastopil mlad, komaj osemnajstletni srbski pianist Ivan Markovič, ki študira na glasbenem konservatoriju v Ženevi pri svetovno znanem pianistu in pedagogu Nikiti Magalo-vu, zdaj pa služi vojaški rok v Tolminu. Program, ki ga je izvedel, je obsegal dela izključno starejših mojstrov, od Bacha do Chopina, čeprav rad posega tudi po skladbah sodobnejših avtorjev, kakor je kasneje povedal v razgovoru. Kljub dejstvu, da mu vojaško življenje (v pianističnem smislu) vse prej kot koristi, saj ne more redno vaditi (občasno si pomaga s koncertnim klavirjem v knjižnici), pa je pokazal izredno dodelano tehniko, virtuoznost in muzikalnost, ki ga bo ob boljših pogojih dela gotovo uvrstila med najboljše jugoslovanske pianiste mlade generacije.
Jože Štucin
Goethejev Faust v Rossettiju
Goethejev »Faust« je seveda taka umetnina, ki pokriva univer-zum človeškega duha izhajajoč iz globin kompleksne nemške duhovnosti in njenih zgodovinskih in kulturnih značilnosti. Goethe je »Fausta« pisal tako rekoč vse življenje, kar pomeni, da ga je tematika izjemno prevzela, skoraj do identifikacije. Faust je ena najvišjih »oseb umetnosti«, heroj par excellence moderne duhovnosti, saj niso najbrž nikjer tako močno prikazane muke te nove miselnosti, kot v uvodnem monologu. Skratka, gre za večno delo, ki ga ta čas v gledališču Rossetti posreduje gledališka skupina Glauca Maurija. Uprizoritev je po vsem videzu izjemna, zahvaljujoč se sugestivni scenografiji in igri Maurija, Angele Di Nardo in predvsem Roberta Sturna.
Prvenec najmlajšega slovenskega režiserja Kozoleta
Je »Usodni telefon« res slovenski film?
Na 3. Film video monitor v Gorici so prikazali tudi prvenec Damjana Kozoleta, najmlajšega slovenskega (in jugoslovanskega) filmskega režiserja. Usodni telefon je obenem tudi prvenec proizvodne skupine E-motion film, ki je sektor za filmsko proizvodnjo pri ljubljanskem ŠKUČ-Forumu. Film označuje tudi generacijska določenost, še bolj pa nizkoproračunska izvedba in dejstvo, da je zrasel mimo slovenske proizvodne hiše Viba. film, ki ni bila v ničemer soudeležena pri konceptu in realizaciji.
V času medijske eksplozije zveni govor o usodnem telefonu že skoraj romantično, žlahtno oddaljeno, vsekakor melodramatsko. Sicer pa je »telefonska« ali drugačna »usodnost« (usodnost ljubezni na primer) tista gonilna sila, ki razdira, združuje -ureja še preveliko filmskih zgodb.
Matjaž (Miran Šušteršič) zavrti številko telefona vsak dan ob isti uri. Čisto vsak dan. Javlja se ženski glas, mehak a neprodoren. V stanovanju »usodnega telefona« dokončujeta Matjaž in Igor (Vinči Vogue Anžlo-var) celovečerec na super 8. Zvoka še ni. Študentsko stanovanje: »punching bag« za kondicijo (in za oživljanje kadrov v filmu), James Dean in Bogart na steni za klimo, knjige, film, Walkman. Igor piše kriminalke, za slovensko literaturo že neobičajno zvrst: »ne-še-zvrst«. Sebi in »oglasni« prijateljici deklamira koščke svojega dela. Usodnost telefona je osišče tudi njegove pripovedi. Njegove besede se vklopijo v sliko, ki jo Matjaž gleda na
ekranu: mlad človek hodi po stopnicah, spremlja ga glasba, katere interpret je sam, kakor se nazadnje izkaže. Treba je posneti zvok, zvok za film! Kakšno vologo ima zvok v filmu?
Nekega dne Matjaž ne kliče svoje telefonske ljubezni. Telefon pa zazvoni. Ona je, domenita se za (usodno) snidenje. Njun glas pa ostane zapisan na Igorjevem walkmanu. Usoden je tudi za celovečerec. Zgodba gradi torej svoj lok od telefonskega aparata, skozi katerega se javlja ženski glas, pa do telefonske celice, kjer se na snidenju glas uresniči v žensko.
Če film rahlo izraža mladinsko metropolitansko klimo, je v njem vsekakor prednostno to, da pride do vzpostavitve številnih razmerij, ki določajo odnos (avtorja) filma do filma na splošno. Vzpostavlja se razmerje med gledalčevim filmom, Usodnim telefonom, in Matjaževim ter Igorjevim su-
per 8 filmom, razmerje med gledalčevim Usodnim telefonom ter filmom Francija Slaka, Hudodelci.
Sodelavec pri scenariju slednjega filma (v Usodnem telefonu igra režiserja) izrazi svoje (in Kozoletovo) prepričanje: filmska zgodba je laž, v tem je moč filma, ker laži pač potrebujemo. In še: razmerje med kadri Matjaževega in Igorjevega filma pogojuje iskanje primernega zvoka, ki bi samo razmerje določal.
Končno: razmerja med kriminalko, ki jo Igor bere in glasbo, ki branju zapiše zvočno kuliso, in sliko, ki glasbo prevede v sliko njenih izvajalcev, ustvarijo občutek kompleksnega medijskega obeležja, ki obvladuje film Usodni telefon v celoti.
Če je torej Usodni telefon Damjana Kozoleta film o filmu, ne črpa snovi samo iz konkretnega »delanja« filma, ampak posega v samo teorijo filma in
se na njena vprašanja opira. Že videno?
Vsekakor: zgodba najde svojstveno artikulacijo v svojem simultanem obravnavanju več medijskih ravnin, v motiviranju njihovih odnosov v spojitvi enostavne fabule (ljubezen, nastajanje filmskega izdelka) z vprašanji same ontologije filma.
Vrsta nedorečenosti Usodnega telefona ima verjetno svoj izvor v nizkem proračunu. Zaradi svoje cinefilske zasnove pa je film gotovo prikladnejši za komorno prikazovanje. To pa, da je avtorsko (režiser je tudi scenarist) in proizvodno nastal neodvisno od Viba filma, postavlja jasno antitezo konceptu slovenskega filma, ki ga je doslej razvijala le edina obstoječa proizvodna hiša, Viba film.
Vprašanje, ki ga Usodni telefon poudarja, se glasi: »Slovenski« film ali film v Sloveniji?
ALEŠ DOKTORIČ
Pisatelji o spremembah ustave SFRJ
V ponedeljek so se na seji v Ljubljani zbrali člani Društva slovenskih pisateljev in soglasno odobrili vse dosedanje akcije in izjave Upravnega odbora DSP in njegove ustavne komisije.
Domenili so se tudi, da bo DSP sprožilo postopek za referendume v SR Sloveniji, na katerem naj bi se volilci izrekli o predlogu, naj se razprava o predloženih spremembah zvezne ustave odloži, dokler ne bodo v demokratični javni razpravi razjasnjena osnovna vprašanja, navedena v
raznih javnih izjavah; dokler ne bodo na taki osnovi sprejete nove republiške ustave; dokler ne bo na teh temeljih možno pripraviti nov predlog ustave SFRJ.
Določeno je bilo tudi, naj upravni odbor pripravi svoj osnutek nove slovenske in jugoslovanske ustave. Člani DSP pa tudi zahtevajo od slovenske skupščine in njene ustavne komisije, naj pojasnita svoj molk ob številnih izjavah in zavrnitvah osnutka amandmajev, za predsednika Predsedstva SRS pa DSP predlaga Cirila Zlobca.
Avtobiografska pričevanja velikega prijatelja Jugoslavije
»Uspeh utruja in njegova etika ni vedno zrnasta. Zato ni rečeno, da vzbujajo uspešni ljudje občudovanje, neuspešni pa prezir. Ta odnos se Pptasi spreminja, uveljavlja se čisto obratna težnja.«
S temi besedami znanega italijanskega sociologa Francesca Alberonija se zaključuje knjiga i-ulgija Saporita »Tudi neuspeh je lep.« »Upam,« dodaja avtor, »da se bom s tem drugačnim gledali6® na neuspeh lahko okoristil.«
Zal se mu na žive dni to upanje ni izpolnilo, no je premalo časa. Umrl je lanskega decem-ra, nekaj dni pred izidom knjige. Tako je doživi ze zadnji neuspeh.
, Ko preberemo Saporitovo knjigo o neuspehu ot °Wiki človekovega počutja, v kateri se zrcali Prepričanje, da noben napor, pa naj bo še tako euspešen, ni bil storjen zaman, se nas polasti cutek, da ji bo namenjena podobna usoda kot Jenemu avtorju. Da skratka ne bo uspešnica, da na knjižnem tržišču ne bodo trgali za njene ^atise in prevode v tuje jezike. Tudi nima postil ni” Kterarnih ambicij, in kdor bi v njej iskal Ki^k' iezik°vne in druge zglede, bo razočaran. ^ lub temu pa ima veliko vrednost in četudi ji namejen »neuspeh«, bo prej ali slej (po Albe-tije J6V1 t6Zi ali ne* deležna pozornosti in simpa-
Knjigi se gnete malih in večjih osebnosti, velitet0,°Pisov Krajev iz raznih koncev sveta in sam 'i .ogodkov, a glavni protagonist je avtor dooorlt' razmišlia 0 vseh teh krajih, ljudeh in ({„“. dkih, predvsem pa razmišlja o sebi in svoji ° neuspešni!) vlogi pri opisanih dogodkih, lovil POrnini navadnega človeka«, kot je podnas-rim , SVoi°. avtobiografijo, segajo od šolskih let v šeni i6?1 Kraju Tasso in prvih novinarskih izku-koži ' tezKih letih fašistične diktature (na lastni le okusil grozljive metode režima, saj je bil
žrtev fašističnega atentata, in pri tem ga bolj prizadenejo ohlapnost, nezavzetost in nebojevi-tost antifašističnega gibanja v tridesetih letih, kot pa fašizem sam), do posebnega dopisništva za »II Giornale d'Italia« na Balkanu. In naprej od prvih diplomatskih zadolžitev pri italijanskem veleposlaništvu v Sofiji, do službovanj v Avstriji, na italijanskem zunanjem ministrstvu in v Mehiki. Sledila so obdobja nihanja med novinarstvom in diplomacijo. Kot šef tiskovne agencije ANSA je služboval v Beogradu, v Vršavi, v Bonnu in v Rimu. Bil je nato šef tiskovnega urada na ministrstvih za turizem in prireditve, za kulturne dobrine in za znanstvene raziskave ter posebni tajnik ministra Daria Antoniozzija. Najljubše poglavje njegove dolge diplomatske in novinarske kariere pa je bilo vsekakor službovanje v Jugoslaviji in razdobje, ko je bil ravnatelj Centra za italijansko-jugoslovanske odnose ter odgovorni urednik revije Italjug. Skratka, za človeka, ki je veliko doživel, prebrodil pol sveta, spoznal razna ljudstva, njihovo kulturo in navade, sta bila ravno Jugoslavija največja ljubezen in izboljšanje italijansko-jugoslovanskih odnosov življenjski cilj. Ljubezen do Jugoslavije se je prižgala, kot sam pravi, na prvi pogled. To je bilo že leta 1953, ko je bil prvič poslan za dopisnika ANSE v Beograd. Vzljubil je lepoto krajev in pristnost ljudi, mešanico kultur, jezikov, ver in navad. Tudi za ženo je vzel Jugoslovanko. In začel se je tako v njem tisti proces vse večjega povezovanja z Jugoslavijo, ko mu ni šlo za to, da jo sam globlje spoznava, temveč da nekako prepriča tudi italijansko javnost in njene voditelje, da ne sme ostati »tradicionalno prijateljstvo med Jadranskima sosedoma samo gola fraza. To prijateljstvo je treba dejansko utrjevati z vzajemnimi napori, kar pomeni, da se je treba najprej dobro spoznati
med samo in v ta nemen vzpostaviti trajnejše stike na vseh področjih javnega življenja. Saporito zagotavlja naravno usodno povezanost med Italijo in Jugoslavijo. Težave ene se lahko sprevržejo v težave druge in uspehi ene v korist druge. Zato je potrebno tudi stalno preverjanje odnosov in reševanje vseh konfliktov, ki lahko zavirajo te odnose, kot so bolj ali manj drobna žarišča' napetosti ob morski in kopenski meji. Pri tem se zavzema za popolno ureditev manjšinskega vprašanja. Z veliko simpatijo govori o borbi slovenske narodnostne skupnosti za njeno uveljavitev ter uporablja ostre besede na račun nacionalističnih krogov v Italiji ter zlasti na Tržaškem in v Furlaniji-Julijski krajini, ki kalijo vzdušje miru in sožitja v obmejnih krajih ter kazijo odnose med državama. In pri tem brez dlak na jeziku obsoja tiste italijanske vladne kroge, ki so se v odnosih s sosednjo socialistično republiko pustili pogojevati od ozkosrčnih in kratkovidnih listarskih in drugih nacionalističnih izzivanj. Med glavnimi Saporitovimi obtoženci je sedanji italijanski zunanji minister Giulio Andreotti.
V knjigi so zaobjete vse glavne faze odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Na koncu pa pride do izraza velika zagrenjenost zaradi neuspeha, ki so ga bili deležni vsi njegovi napori, da bi vzbudil v italijanski javnosti zanimanje za Jugoslavijo ter prispeval k plodnejšemu sodelovanju med državama tako na političnem in gospodarskem kot na kulturnem in družbenem področju. To zagrenjenost ne ublažijo niti sladke kapljice vere, da njegovo delo morda le ni bilo zaman.
Ko sem pred nedavnim sledil obisku predsednika jugoslovanske zvezne vlade Branka Mikuli-ča pri Gorii, so mi večkrat prišla na misel Sapo-ritova mnenja o podcenjevalnem in omalovaže-valnem odnosu italijanskih politkov do svoje jadranske sosede. Če odštejemo obdobje velikih
pogajanj, ki so privedla do podpisa Osimskih sporazumov, o katerem piše z navdušenjem, je dobršen del knjige napisan v znamenju velikega razočaranja nad odnosom, ki ga je Italija vedno kazala do socialistične Jugoslavije. Italijanskemu establishmentu očita neobčutljivost in nezanimanje za skupne pobude, ki bi tudi v interesu Italije same krepile prijateljske odnose, boljše medsebojno povezovanje in predvsem gospodarsko sodelovanje. Kot ravnatelj Centra za italijansko-jugoslovanske odnose ter odgovorni urednik revije »Italjug« je v prvi osebi občutil posledice te omalovaževalne politike italijanskih vladnih krogov. Njegovi predlogi (tudi v zvezi s finančnimi podporami Centru in reviji) niso bili deležni ustrezne pozornosti in podpore, kot ni bila deležna razumevanja in podpore pobuda o podeljevanju Zlatega Osima osebnostim italijanskega in jugoslovanskega družbenopolitičnega, gospodarskega in kulturnega življenja, ki so se najbolj odlikovali pri pospeševanju prijateljstva in sodelovanja med sosednjima državama. Dejansko je ta pobuda klavrno propadla.
»Če bodo vsi ti neuspehi prispevali k temu, da bo italijanska politika naredila kakovostni korak v odnosih z Jugoslavijo ter prešla iz nizkega profila, ki jo označuje, v širše razsežnosti — kar je sicer želja velike večine italijanskega naroda — bom dosegel potrditev svojih prepričanj,« izzivalno zaključuje Saporito svoje pripovedovanje in razmišljanje o italijansko-jugoslovanskih odnosih. Žal ni dočakal januarskega srečanja v Rimu med Gorio in Mikuličem, ki morda še ni potrditev njihovih prepričanj, je pa nedvomno pomemben korak naprej v odnosih med Jadranskima sosedoma. Čas bo verjetno potrdil še marsikatero njegovo tezo ter njegov moto, da je tudi »neuspeh lep«.
DUŠAN KALC
Rodil se je 26. aprila 1905 v Trstu, v dokaj premožni trgovski družini. Slikati in razstavljati je začel že v obdobju med 1916 in 1919, ko se je vpisal v nemški znanstveni licej v Trstu. Njegov prvi učitelj risanja, prof. Novotny, je hitro opazil, da je Milko Bambič nadarjen in zato je izbral nekatera njegova dela za neko razstavo o vojni, ki je bila prirejena leta 1916 v Trstu. Novotny ga je tudi uvedel v tehniko portretiranja, torej v tisto slikarsko zvrst, ki je bila Bambiču v prihodnosti najbolj priljubljena, saj umetniku omogoča stik z najrazličnejšimi ljudmi in predstavniki različnih družbenih slojev.
Bambič se je že dokaj zgodaj vpisal v šolo risanja in slikanja bratov Rendič, ki sta bila v tistih časih v tržaških umetniških krogih zelo znana. Bil je pozoren in aktiven obiskovalec teh tečajev, prežetih z akademskim (in manierističnim) realizmom ter v skladu s klasicistično tradicijo, ki je razmejevala njuno ustvarjanje od ustvarjanja kiparja Rendiča, njunega očeta. Ta študij je izostril Bambičeve sposobnosti in istočasno ga je tudi pomagal izoblikovati. Usposobil ga je za različne tehnike risbe s svinčnikom, tušem, rdečim svinčnikom, ogljem in barvastimi kredami in v njem okrepil naklonjenost tem tehnikam nap ram slikanju z oljem. Prav tako je, čeprav še v obrisih, dokončno razkril njegovo izredno nadarjenost za risanje.
Kasneje se je Bambič preselil v Idrijo, da bi v letih od 1919 do 1923 zaključil študij na tamkajšnjem slovenskem znanstvenem liceju. Najprej ga je tam učil portretist Avgust Bucik, častilec in branitelj klasične in renesančne umetnosti ter nasprotnik vsake novosti v slikarstvu. Privzgojil mu je ljubezen do natančne in podrobne reprodukcije stvarnosti in ga naučil preciznosti v risanju.
Zanimanje za klasicistični realizem
Bucik je s svojim zgledom v Bambiču še bolj okrepil tisto privzgojeno mu nagnjenje do določene vrste klasicističnega realizma, ki ga je pridobil v ateljeju bratov Rendič v Trstu in je kasneje z različnih vidikov nekoliko pogojevala vso njegovo umetniško aktivnost ter ga ščitila pred čazmernimi ekspresionističnimi deformacijami ter pred banalno in kičasto idealizacijo stvarnosti. Kar se tehnike tiče je Bucik Bambiča vpeljal v akvarel in pastel ter še zlasti v pastel z voščenkami, kar pa se tematike tiče ga je usmeril k mrtvi naravi in rožam.
Srečanje s Špacapanom
Najpomembnejši dogodek tistih let, ki je radikalno spremenil Bambičeve umetniške koncepte in mu omogočil vrsto novih in odločilnih izkušenj, je bilo tovarištvo s slikarjem Lojzetom Špacapanom iz Gradišča. Špacapan je na liceju prevzel Bucikovo mesto. Špacapan, ki je bil izjemno močna osebnost, živahnega in polemičnega duha, odprt in dostopen, je v Bambiču videl bolj prijatelja in kolega kakor pa učenca. Na Bambiča je močno vplival zlasti s svojim slikarstvom, za katerega je že od vsega začetka značilna velika razgibanost ter s svojo dovzetnostjo za problematiko sodobne umetnosti in eksperimentiranje. Seznanil ga je ne le z izkušnjami evropske avantgarde, ekspresionizma, kubizma in futurizma, ampak tudi z dunajsko secesijo, s katero se je seznanil med svojimi študijskimi potovanji v avstrijsko prestolnico. Ob Špacapanu se je torej v Bambiču izoblikovalo nagnjenje k tistemu njegovemu nekoliko vizionarskemu ekspresionizmu, za katerega je značilna skopa in bistvena, nekoliko oglata črta, ki je značilna za severnjake. Vendar pa jo zaokrožajo in blažijo mediteranske barve in motivi, ne da bi pri tem izgubila dinamično napetost. Izgubi pa za nemške ekspresioniste značilno razdiralno in revolucionarno vsebino. Ti motivi so povzeti po tradicionalni ljudski tematiki in vezani na vsakdanjost kmetov in delavcev ter oddaljeni od intelektualnih zapletov. K Špacapanu pa vodi tudi Bambiče-va več kot zgolj priložnostna raba nekaterih elementov dunajske secesije. Izraža se v prevzemu mehkejše in bolj zaobljene črte ter v uporabi nekaterih okrasnih vzorcev, ki so pri ilustriranju naslovnih strani in knjižnih platnic pogosto že abstraktni.
<
Ob razstavi Milka Bambiča v goričkem Kulturnem domu
Slikar, ilustrator in izumitelj Milko Bambič
Objavljamo izsek iz študije o znanem tržaškem ustvarjalcu
JOŠKO VETRIH
Bambič se je za religiozno tematiko, ki je bila pri slovenskih ekspresionistih skupno s socialno zelo priljubljena, zanimal le postransko, kljub temu da je bil aktiven katolik.
Lahko rečemo, da sta za Bambičev ekspresionizem značilna sočutje in solidarnost z revnimi in izobčenimi, ki nam razkrivata njegovo veliko duševno senzibilnost in prirojeno zaupanje v dobroto človeške narave in ne toliko revolucionarna potreba po radikalni preobrazbi družbene ureditve in univerzalni zahtevi po pravici.
Futurizem
Zelo pomembna je bila zanj inicia-cija v futuristično gibanje, pod vplivom goriškega slikarja Ivana Čarga, ki je bil kratek čas Špacapanov gost v Idriji. Futuristična izkušnja je Bam-bičevemu nemirnemu, eksplozivnemu, a tudi nekoliko labilnemu, za novosti dovzetnemu značaju ustrezala. Njegov živahen, izredno ploden in inventiven razum je vedno pripravljen premagati prepreke z novimi idejami in spoznanji. Z lahkoto je osvajal neobičajne tehnike ali pa je celo sam izumil nove. Tako je v naslednjih letih nekoliko zanemaril tiste umetniške ideale, ki so tvorili solidno dediščino preteklega študija in se z mladostnim navdušenjem priključil avantgardnemu gibanju, za katerega so se v tistem času navdušili najboljši umetniki naše dežele. Kakor vse prejšnje izkušnje, je tudi ta v njegovem ustvarjanju zapustila sledi in sicer tako v obliki, kot tudi v vsebinah. Začel je namreč uporabljati čistejšo in bolj dinamično črto, ki močneje in natančneje izraža notranjo napetost človeških podob in portretov, njegove risbe pa pomlajuje in razgiba. Iz tega obdobja izhajajo tudi prve Bambičeve študije osnovnih človeških gibov in uporabne umetnosti. Te študije so pogojevali osebni in kulturni stiki s predstavniki različnih avantgardnih gibanj in so se kasneje izrazile v slikanju plakatov.
Spet trdna tla realizma
Njegov zadnji profesor risanja na liceju v Idriji, Čvetko Ščuka, mu glede tehnike in idej ni dal nič novega. Ponovno pa ga je usmeril na trdna tla realizma. Jasno mu je namreč povedal, da lahko v tistih časih in v njegovem okolju pozorna in tradicionalna uporaba njegove velike risarske sposobnosti predstavlja neobho-den pogoj za opravljanje donosne in gotove aktivnosti na področju tiskane ilustracije. Ščuka ga je tudi spodbudil, da je leta 1923 priredil v Idriji svojo prvo razstavo olj in akvarelira-nih risb.
Konstruktivizem
Medtem je Bambič zaključil študij na liceju in se vrnil v Trst. Tu se je vpisal na ekonomsko fakulteto in obiskoval je tudi likovno akademijo v Benetkah. Hkrati se je z velikim navdušenjem posvetil ilustriranju knjig in revij. Spoznal je Srečka Kosovela, ki je zahajal v tržaške avantgardne kroge in je Bambiča seznanil
z Avgustom Černigojem. Černigoj je po zaključenem študiju na likovni akademiji in šoli za uporabno umetnost v Munchnu na Bavarskem in Bauhausu v Weimarju priredil v Ljubljani svoji prvi konstriktivistični razstavi. Nato pa se je vrnil v Trst in skupaj s slikarjema Giorgiom Car-melichem in Emilijem Dolfijem tukaj ustanovil umetniško in kulturno društvo, s katerim so sodelovali tudi mladi slovenski študentje. To društvo se je leta 1927, ob priložnosti neke skupinske razstave v Trstu, poimenovalo Konstruktivistična skupina. Tudi Bambiča je ta skupina zelo privlačevala. Vendar pa zlasti zaradi vezi s katoliškim in konservativnim ambientom, ki ni sprejemal idej Černigoja in njegove skupine, ni nikoli povsem soglašal z radikalnimi pozicijami njenega programa. Bambič je bil takrat vezan na katoliški in konservativen ambient preko ilustrira-nja, ki je bilo takrat njegova poglavitna aktivnost, s katero se je tudi preživljal. Zato se skupini ni pridružil. Posledice te odločitve pa so bile izolacija, podcenjevanje in nerazumevanje s strani kolegov, ki so se pridružili sodobnim tokovom in so včasih do skrajnosti branili nove ideje, katerih nosilci so bili postali.
Revialne
ilustracije
Tako je na primer sam Černigoj moral zaradi spora z direktorjem Josipom Ribičičem prekiniti sodelovanje z revijo Novi rod. Bambič pa ni hotel priti do odkritega konflikta. Zato se je moral pogosto podrediti smernicam, ki so mu jih postavili založniki. Te smernice pa so ob ideoloških omejitvah, strahu pred modernizmom in zahtevah bralcev zajemale tudi tiskarske zahteve, kot na primer pomanjkanje prostora in varčevanje s klišeji. Vse te težave z založniki in tiskarji so vzpodbudile Bambičevo iznajdljivost. Tako je tekom svoje dolge ilustratorske aktivnosti uvedel različne novosti glede mer ilustracij (bile so širše in nižje, da je prihranil prostor) ter tudi glede tehnike barvnega tiska, s katero je dosegel dobre rezultate s skrajšanim tiskarskim postopkom in še nekatere druge izboljšave. Kljub tem pozornostim do delodajalcev pa ni nehal ustvarjati ilustracij, v katerih so se izražale izkušnje, ki jih je pridobil v stiku z avantgardnimi društvi. Vendar so te ilustracije pogosto ostale v fazi načrtov v njegovih predalih, saj so jih izdajatelji zaradi njihove polemične vsebine in političnih osti, ki so jih vsebovale ter tudi zaradi njihove novosti zavrnili.
Raziskovalna
dejavnost
Tudi svojo raziskovalno dejavnost je nadaljeval. V njej je sproščal energijo, si izostril kritični duh in izpopolnjeval svojo izredno ročno spretnost, ne da bi bil pri tem podvržen kakršnemukoli političnemu, ideološkemu ali socialnemu pogojevanju. Pri tem je dosegel pomembne rezultate zlasti v žanrskem in satiričnem risanju.
Čeprav se je bil sicer vedno z na-
vdušenjem pripravljen pridružiti avantgardnim gibanjem, pa ni bil vedno odločen in koherenten. Pogosto je bilo to navdušenje površinsko in kratkotrajno, kar se ujema z njegovim izredno spremenljivim in su-gestibilnim značajem. Zdi se, da je v novih umetniških gibanjih včasih iskal zlasti igrivost in priložnost za preizkušanje novih ekspresivnih tehnik, da bi tako sprostil svoj nemir in sposobnost uporabljati čopiče, lopatice, dleta, krede, pastele in različen slikarski pribor in material ter tudi svinčnik, z desno in levo roko. Dovzetnost za bolj stilistične in vsebinske aspekte pa je pogosto prešla v ozadje.
Novim idejam se je predajal z navdušenjem in instinktivno., V njih je sproščal svoj smisel za z nedolžno hudobijo prežeto satiro, imitacijo in humorjem, ki pa ga blaži človeško razumevanje. Ni si postavljal ideoloških problemov in je tudi nerad sledil ideološkim in političnim programom. Lahko bi rekli, da se ni nikoli povsem priključil nobenemu gibanju ali šoli, ampak se je, kot priložnostni sopotnik, vedno držal nekoliko ob strani. Pri tem pa je skušal pridobiti vse, kar bi mu lahko koristilo pri risanju in ilustriranju, kjer pa so še vedno opazne sledi njegove klasično-realistične vzgoje.
Bambič se je pričel ukvarjati z ilustriranjem že v Idriji. Pod psevdonimoma Banetov in Cvetanov je približno tri leta sodeloval s študentskim mesečnikom Obzor, v katerem je objavljal vinjete in risbe za naslovno stran. Ta njegova dela so še prežeta z akademskim realizmom, vendar ga kmalu nadomestijo dela, ki so pod Špacapanovim vplivom prežeta z ekspresionizmom (Idealist, 1921-22). Leta 1923 je začel pošiljati svoje risbe goriškemu satiričnemu listu Čuk na palci in ta datum pomeni nekje Bambičev uraden vstop v svet slovenske tiskane ilustracije. V teh karikaturah je začetni ekspresionizem ublažen z bolj stilizirano in nadzorovano linijo. Naslednje leto je začel sodelovati z revijo Novi rod. V tej reviji je kljub težavam in nerazumevanju objavil, ob ilustracijah v klasično-realističnem slogu, tudi nekatere zelo svobodne■ in moderne (Procesija, 1925) in celo avantgardne risbe (Skrivanka, 1926).
Prvi slovenski strip
Od takrat se je z veliko vnemo posvetil zlasti ilustriranju revij in otroških knjig, pri čemer je pogosto dosegel zelo dobre rezultate. Leta 1924 so se v Našem glasu pojavili prvi linorezi (Kovač, Proletarec, Delavec), za katere je značilna jasna in odločna črta. V tej reviji je leta 1927 objavil 40 risb v ekspresionističnem stilu, ki ga blaži impresionistično vzdušje. Dosegel je enega svojih največjih uspehov (V krčmi, Lepa Vida, Kmetova smrt). V Našem glasu je objavil tudi svojo konstruktivistično risbo Življenje stroja ter svoj prvi strip, ki je hkrati prvi slovenski strip (Buci-Bu, satirična farsa Mussolinijeve kariere). Leta 1925 je ustvaril zbirko 5 čudovitih litografij, s katerimi je ilustriral italijansko izdajo Cankarjevega Hlapca Jerneja, v prevodu I. Regenta. Leta 1926 je v Sve-
tem Križu v Vipavski dolini s približno 40 vinjetami ilustriral Kolačke. To je bilo berilo, ki so ga uporabljale ilegalne slovenske šole in ga je fašistična oblast večkrat zaplenila. Leta 1927 je narisal vrsto izredno svežih in modernih risb v ekspresionističnem slogu. Z grobo, lomljeno črto, ki jo je zarisal z levo roko, je dobro ponazoril včasih tragična, spet drugič ironična in groteskna vzdušja, v katera so postavljene osebe.
Proti koncu leta 1927 se je preselil v Ljubljano in se vpisal na fakulteto za arhitekturo. Na filozofski fakulteti pa je istočasno obiskoval predavanja zgodovine umetnosti. Študija ni zaključil, vendar pa si je s to izkušnjo ustvaril bogato kulturno podlago, ki je potrebna publicistu in umetnostnemu kritiku, kar mu je koristilo ob vrnitvi v Trst po drugi svetovni vojni. Tukaj je namreč lahko povezoval slovensko in italijansko kulturo. Odlikoval se je po svojem čistem, klasičnem stilu ter po sposobnosti prodreti do dna človeške duše in zajeti bistvo stvari. Prislužil si je vzdevek aristokratskega, a provokativnega razširjevalca misli in umetniške kulture v okviru dežele.
V Ljubljani so nanj vplivali slovenski impresionisti, vendar v manjši meri kot bi lahko pričakovali. Sodeloval je z dnevnikom Jutro in s humorističnim listom Skovir (bil je tudi njegov urednik), zlasti z jasnimi in sodobnimi risbami, s katerimi je prispeval k razširitvi novega ideala ženske figure. Ob neki drugi priložnosti (vrsta slik za nočni bar) pa se je vrnil h klasicizmu in se zgledoval po rimskih dionizijevskih freskah. V Zagrebu je bil kratek čas umetniški direktor reklamne agencije Rekla-mografika. Nato se je vrnil v Ljubljano in nadaljeval z risanjem plakatov in reklam (Radenska, Peko). Ilustriral je tudi luksuzno revijo Ilustracija in izdelal vrsto karikatur in satiričnih risb, v katerih je ost nameril proti osebam in dogodkom iz slovenskega političnega življenja. Objavil jih je v reviji Samorodnost. Še vedo je tudi sodeloval s primorskim tiskom. Njegove ilustracije za izdaje ljudske literature in literature za otroke se odlikujejo po izredno jasni liniji in kompoziciji.
Ženski
akti
Leta 1935 je naslikal nekaj elegantnih ženskih oljnih aktov. Izredna dovršenost in lahkotnost, s katero slika z desno roko, se izražata tudi v mnogih portretih in aktih z rdečim svinčnikom in rdečo kredo, v pastelih z rožami in umirjenih tihožitjih. V risbah z rdečim svinčnikom ženske niso ženske, ampak gladke bele lutke, razporejene v dovršenih oblikah okoli harmoničnih linij, da tvorijo popolna telesa in dajejo tem nežnim, a hkrati čvrstim telesom pečat bitij, ki se jih občuduje od daleč in ki ne vzburjajo, ampak vzbujajo nežnost. V nekaterih drugih risbah pa zna biti zelo sarkastičen, celo pika-sojevski, ko popači nekatere ženske značilnosti.
Po vojni se je vrnil v Trst, kjer se je vključil v lokalno kulturno in umetniško življenje kot slikar, ilustrator, umetnostni kritik, publicist in izumitelj. S svojimi barvnimi podobami in risbami je obogatil stripe, revije (Glas mladih, Ljudska pravica, Galeb) in knjige (Mlado cvetje, Mavrica, Titčistan). Po letu 1950 je narisal precej risb s socialno tematiko, v katerih z značilno bistveno in lomljeno linijo začrta z levo roko vrsto človeških podob: delavce, brezposelne, zapuščene in osamljene ljudi, ki pobirajo smeti, družine v njihovih bednih kočah. Z njimi je pokazal svojo izredno sposobnost prikazati neponovljivo identiteto oseb in stvari, ki jih zajema v določenem trenutku. S kraškimi krajinami, portreti in različnimi kompozicijami se vrne k voščenim pastelom in slikanju z oljem in tempero. Z obema rokama naslika vrsto risb s flomastri, pri čemer uporablja za vsako roko drugačne barve. Preizkusi se tudi v infor-melu in abstraktnem slikarstvu, ki pa ga ne občuti kot notranjo potrebo, ampak kot priložnost za provokativno in nagajivo igro. Kljub temu da ima v teh delih pomembno vlogo kolaž in nekateri neobičajni materiali jih zaključi z znaki, ki jasno odražajo risarja. Kot za vse prave umetnike, predstavljajo tudi za Bambiča vsakdanje življenje osebe, s katerimi je prišel v stik, in tudi vsa vidna realnost stimulans, da si s svojim pozornim, raziskujočim in nekoliko ironičnim pogledom podobo stvari prisvoji ter jo nato s svojo veliko senzibilnostjo in kulturo predela. Vrne nam jo pa vključeno v tisto zaključeno in osebno vizijo sveta, ki je razvidna iz njegovih del.
V Ajdovščini na ogled Pilonova galerija
Ajdovščina je industrijsko mesto in tudi drugače gospodarsko središče na poti med Gorico in Ljubljano, le 27 kilometrov od državne meje z Italijo. Nekoč, v avstrijskih časih, je bila Ajdovščina na meji Goriške s Kranjsko, saj se je ta pričela takoj za Hubljem. V njej so hotel z restavracijo ter nekaj gostiln, ki služijo predvsem poslovnim ljudem, ki imajo opravka v tamkajšnjih tovarnah ter seveda tudi prehodnim gostom.
Turistično vzeto si lahko v Ajdovščini ogledamo nekatere ostanke rimske naselbine ter kinodvorano, v kateri je bila 5. maja 1945 ustanovljena prva slovenska vlada.
Najpomembnejša pa je tudi s turističnega vidika Pilonova galerija. Že pred leti so jo uredili v stari stavbi na osrednji ajdovski ulici. V sobah v dveh nadstropjih je urejena zbirka slik Vena Pilona, domačega umetnika, ki se je uveljavil tako v Gorici kot v Ljubljani in v Parizu, kjer je živel dolgo let. Tu so slike tega svojstvenega umetnika, ki je bil med najbolj uspešnimi v primorskem prostoru v dvajsetih letih.
V galeriji pa je tudi zbirka del plodovitega domačega pisatelja Danila Lokarja. Skozi vse leto pa v Pilonovi galeriji prirejajo razstave raznih likovnih umetnikov, tako iz Slovenije kot iz drugih jugoslovanskih republik.
Tudi v tem zimskem času, ko imamo precej časa za kratek enodnevni ali poldnevni izlet, si lahko ogledamo Pilonovo galerijo v Ajdovščini in ta ogled združimo s postankom v kaki domači gostilni ali pa kje drugje v neposredni bližini mesta sredi Vipavske doline.
Letoviščarske ustanove so izdale zanimivo knjižico
V	Furlaniji priprave na svetovno prvenstvo
Furlani si nadejajo, da bodo imeli veliko koristi od tistih maloštevilnih tekem svetovnega nogometnega prvenstva, ki bodo čez dve leti v Vidmu. V glavnem jim gre za ovrednotenje njihovega mesta. S tem v zvezi je tudi turistična dejavnost. Letališče v Ronkah bodo do takrat prenovili. Tu namreč pričakujejo pristajanje velikega števila čarterskih letal. Sicer bo vse to trajalo le kak teden, naprave pa bodo ostale za bodoče potrebe.
V	takšno akcijo so se vključile tudi letoviščarske ustanove v Vidmu, Pordenonu in Gorici, ki želijo, da bi se vsi gostje, od igralcev do novinarjev ter navijačev kar najbolje počutili v teh krajih.
Pred kratkim so prej omenjene letoviščarske ustanove imele prvo skupno prireditev. Izdale so skupni prospekt z naslovom VEDIFRIULI. V bogato ilustrirani knjigi so prikazane zgodovinske in turistične lepote treh pokrajin. V njih
je veliko povedanega o zgodovinski preteklosti teh krajev, o sedanjem življenju, o današnjem turizmu ob morju, v gorah, v gričih ter v mestih, kjer si lahko ogledaš zgodovinske znamenitosti.
V knjižici so tudi domiselno narisani zemljevidi, ki bralcu na zelo enostaven način ponazorijo pripoved o tem ali drugem zgodovinskem obdobju.
Nekatere tekme svetovnega nogometnega prvenstva bodo v Vidmu. Brez dvoma bo od tega imela korist vsa naša dežela. Trst pa je bil v tej knjigi izpuščen. Zakaj, tega pobudniki niso povedali.
Samo ta knjižica ne bo dovolj za popolno turistično ovrednotenje krajev, ki so že itak turistično zanimivi. Je pa prispevek k širši akciji za spoznanje raznih krajev v Furlaniji in tudi v njeni neposredni bližini.
Predvidevanja turističnih delavcev
Letos kar za 20 odstotkov več Italijanov v tujino
Letos bodo Italijani bolj kot kdajkoli prej šli na turistična potovanja v tujino. V to so prepričani tour operaterji, ki so si zagotovili hotelske zmogljivosti, letalske kapacitete in seveda veliko vložili v reklamo. Nekateri so prepričani, da se bo število Italijanov, ki bodo letovali v tujini, letos povečalo kar za dvajset odst. Kje so razlogi za tak optimizem? Največ v višjih zaslužkih povprečnega Italijana, ki si lahko privošči tudi dražje potovanje v inozemstvo. Sem je treba dodati dejstvo, da so, še zlasti v visoki turistični sezoni cene gostinskih in hotelskih storitev v Italiji zelo visoke. Ob tem je treba tudi povedati, da so se Italijani navadili počitnikovati na tujem. K temu pripomore bučna reklama v vrsti specializiranih časopisov. In ne nazadnje, odpravljene omejitve o iznosu denarja v tujino so marsikoga opogumile, da si privošči kaj drugačnega in marsikdaj tudi dražjega. Še zlasti velja to za eksotiko.
Potovanja v tujino so običajno dražja kot tista v domači državi. A ne vedno. K višjemu izdatku pripomore še zlasti cena letalskega potovanja. Cene gostinskih storitev pa so v dobrih lokalih v Airiki, Aziji ali Srednji ter Južni Ameriki običajno enake ali celo nižje kot v Evropi.
Nekatere banke že več let dajejo posebna turistična posojila ljudem, ki bi si želeli na počitnice. Sedaj se je na italijanskem turističnem trgu pojavila nova finančna družba, ki želi še bolj ovrednotiti tako obliko posojil. Ta naj bi bila do višine 4 milijonov lir, plačljiva v 12 mesecih. Nova družba si prizadeva, da bi v dveh treh letih dosegla vseh nad
20.000	turističnih agencij v Italiji.
Na svetovnem turističnem trgu pa prihaja do velikih koncentracij tour operaterjev. Marsikje so se utrdili monopoli in kdor hoče v zelnik drugega marsikdaj ne uspe. Tu prednjačijo še zlasti velika francoska ter nemška turistična podjetja, ki drugih ne pustijo blizu. V prospektih
številnih turističnih agencij najdeš podobno ponudbo. Razlika je le v ceni, a zelo malenkostna. Ko primerjaš te prospekte pa ugotoviš, da so turistične agencije, tudi največje, v glavnem le posredniki velikih turističnih mogotcev, saj te v dotični kraj popeljejo z istim letalom, nudijo ti isti hotel, zelo podobno letovanje.
V Italiji je v zadnjem času prišlo do nekaterih združitev tour operaterjev, podobno kot v finančnem ter industrijskem svetu.
Podatki o dveh največjih tour operaterji v Italiji so zelo zgovorni.
Najbolj bučno reklamo dela v Italiji tour operator Alpitour, ki se je specializiral v nudenju eno ali dvotedenskih letovanj. Ta ima med italijanskimi agencijami prvo mesto v Sredozemlju. Stotinam hotelov v Španiji, Tuniziji, Grčiji, na Kanarskih otokih, v Maroku, je sedaj dodal še Jugoslavijo. To je največji italijanski turistični posrednik. Lani so imeli 242 milijard lir prometa, prepričani so, da bodo letos dosegli 300 milijard lir. Alpitour uporablja čarterska letala, kar 33 vsak teden. Lani so ponudili turistične usluge 272.000 ljudem, letos si nadejajo, da jih bodo imeli nad 300.000.
Tour operator Aviatour, ki nudi turistom usluge ne le kar se letovanj tiče marveč tudi kar se tiče organiziranih izletov. Pred kratkim je v sklop tega mogotca prišla tudi pomembna agencija Visitando il Mondo, ki bo vsaj za sedaj ohranila samostojno poslovanje in ki je že prej računala na veliko število klientov. Sem sodijo tudi neke manjše turistične agencije. Ta skupina je lani fakturirala 185 milijard lir. Dohodek so povečali za 27 odstotkov v primerjavi z letom prej. Enzo Poli, lastnik tega turtističnega koncerna, ki je tudi predsednik FIAVET, italijanske zveze turističnih agentov, je kupil tudi agencijo Casual, ki se ukvarja z mladinskim turizmom. S tem hoče pridobiti mlade, ki se sedaj poslužujejo uslug francoske Nouvelles Frontieres.
Madeira
otok
večne pomladi
Če si želiš tudi v naših mrzlih zimskih mesecih živeti v kraju, kjer ne poznajo ogrevanja potem si lahko brez vsakega zadržka izbereš Kanarske otoke ali Madeiro. To je vrsta otokov sre-fb Atlantskega oceana, nedaleč od afriške obale, na poti med Iberijskim polotokom in Južno Ameriko. Kanarski otoki so španski, na njih je turizem že zelo razvit, podobno kot na vsej mediteranski obali Španije, od meje s Francijo pa do Gibraltarja.
Madeira pa je portugalska. Nahaja se nekaj več kot štiristo kilometrov severozahodno od Kanarskih otokov, skoro tisoč kilometrov od Lizbone, 540 kilometrov stran od rta Djonchi na zahodu Afrike. Če pogledamo na zemljevid bomo videli, da se Madeira nahaja nekoliko severneje od znanega maroškega letovišča Agadir, Kanarski otoki Pa so južno od tega kraja.
Turist, ki krene na daljšo pot si bo najbrž zaželel izmenične počitnice tako na Madeiri kot na Kanarskih otokih. Lahko naroči tak paket, vendar Pa ne bo mogel veliko izbirati, kajti med španskim ter portugalskim otoč-lem je le malo rednih letalskih povezav. Le nekajkrat tedensko. Ob koncu anskega leta so bili dani predlogi, da 1 se število teh povezav povečalo. ecja možnost dvojnega počitnikovala bi brez dvoma bila bolj koristna za ortugalce kot pa za Špance. Na Ka-arskih otokih so stotine vedno polnih otelov, na Madeiri pa njih število ne osega stotice. Španci so namreč turizem odkrili še v času Francovega reži-p a ln ^a v zadnjem času zelo razvili, , rtugalci pa so se zavedli gospodarja.6 važnosti turizma šele pred nekaj
nnMa<Jeiro so bogati Angleži tur stni°?knli že veliko Prej, v prejš npi6t]U' V Pristanišču Funchal, n mestu otoka in istočasno m mestu otočja, so se ustavljale str,,a. P°ti v Južno Afriko, Indijo i)° in tudi Južno Ameriko. P
no podnebje je privabilo marsikaterega bogatega človeka iz mrzle Anglije, da je tu prebil zimske mesece. Na Madeiri imamo vse leto temperaturo med dvajsetimi in tridesetimi stopinjami. Poleti ni neznosne poletne vročine, pa čeprav termometer se včasih dvigne nad trideset stopinj. V zimskem času pa je za nas Evropejce taka temperatura zelo prijetna. Angleže pa je na ta otok privabljalo tudi tu pridelano vino, predvsem desertno vino, ki tako prija prebivalcem britanskega otočja. Madeira, Porto, Malaga, Marsala, to so vina ki se Angležem dopadejo.
Če gremo letovat na Madeiro moramo že vnaprej vedeti, da se v morju ne bomo kopali. Otok je vulkanskega izvora, vse obale so skalnate, ni plaž. Tam kjer bi jih lahko uredili se niso doslej za to pozanimali in zaradi tega je obala neurejena za kopalce. Ob nedeljah se sicer na teh neštevilnih obalah zbere veliko domače mladine. Turisti raje ostajajo v vrtovih hotelov, kjer je veliko odprtih bazenov. V nekaterih imajo morsko vodo, v drugih pa ne. V tem oziru je zanimiva vas Porto Moniz na severozahodu otoka. V pečinah ob morju so večje kotanje, naravni bazeni. Morska voda se steka v te kotanje in v njih se kopalci izživljajo.
Madeira ni velik otok. Površina meri le 741 kvadratnih kilometrov. Nedaleč od njega je še otok liha de Porto Santo, kjer so peščene plaže, ni pa turistično razvit. Okrog glavnega otoka je še nekaj manjših turistično nepomembnih otočkov. Dolžina Madeire je le 57 kilometrov, širina pa komaj 22 kilometrov. Z avtomobilom lahko prepotuješ otok v enem samem dnevu. Če pa si želiš pobliže ogledati naravne zanimivosti potem je bolje da greš na pot dvakrat. Enkrat boš obredel zahodno polovico otoka (Funchal je na južni obali, nekako na sredini otoka), drugič pa vzhodno.
Otok je zelo zanimiv z naravoslovnega vidika. Že sam vulkanski izvor
nam pove, da mora tu biti gora. Teh je več. Najvišja, Pico Ruvio, je visoka 1861 metrov. Ko greš po lepo speljanih cestah v naravni park pod vrhom se ti zdi, kot da si nekje v naših Alpah. Tu je obilo iglastega drevja, že kakih sto metrov niže pa zagledaš bujno tropsko rastlinstvo. Tu je pravi paradiž cvetja, ki nas spominja na Karibe, na Afriko, na južne predele Azije.
Hoteli in številna turistična naselja so vsa na južni obali otoka. Največ hotelov je v Funchalu. Od znamenitega Reid'sa, častitiljivega hotela prve predvojne dobe, ki stoji na pečini s katere je prekrasen razgled na Funchal in pristanišče, pa do naj novejših Sheratona in še bolj proti zahodu do Madeira Palacio, pa tja na jugovzhod do letališča, kjer so v Machicu zgradili nove turistične naprave. Med enim in drugim hotelom pa najdemo nasade banan in sladkornega trsa pa številne vinograde. Teh je sicer vse polno na vsem otoku, še zlasti tam kjer so pobočja bolj strma.
Če si na Madeiri v času trgatve boš lahko videl kako težko je delo tamkajšnjih vinogradnikov. Po zelo strmih stezah, po katerih bi se pri nas plazili le alpinisti, gredo trgat grozdje in ga potem z veliko težavo v okroglih košarah na ramenih prinesejo navzdol ali navzgor na cesto, največkrat zelo ozko, po kateri prisopiha star mali tovornjak, ki bo grozdje odpeljal v kako zadrugo ali zasebno klet. Vinogradni-
ki nimajo pri tem velikega zaslužka. Lani, v letu 1987, so za kilogram s tako muko pridelanega grozdja iztržili le 350 lir. Vino Madeira pa si v tamkajšnji restavraciji plačal najmanj 5.000 lir. Zaslužek je torej šel v žep raznih posrednikov, nikakor pa ne kmeta.
Da so kme.tje revni, kot sicer tudi drugod na Portugalskem, ugotoviš ko se kretaš po otoku in gledaš njihove hiše. Majhne in revne so. Ponekod imajo še slamnato streho, a ta je sedaj turistična atrakcija.
Prebivalcev je na tem otoku nekaj manj kot 300.000. V glavnem mestu Funchal, ki je razprostrto na zelo obširnem prostoru, večjem od Trsta, pa živi okrog stotisoč ljudi, več kot ena tretjina vsega prebivalstva. Življenje domačinov je zelo skromno če ga primerjamo z našim v Zahodni Evropi. Zaradi tega je čisto razumljivo, da hočejo ti ljudje čimveč iztržiti od turizma. Zaradi tega je vse polno folklornih skupin, ki večer za večerom plešejo za turiste, ki jih je tu vedno precej. Tujcem prodajajo prte s čipkami, ki pa so precej dražji od tistih izdelanih v Idriji ali na Buranu ali kjerkoli drugje v Evropi. To so pač neskladja, ki se opažajo še marsikje drugje. Se vedno je namreč pri njih vkoreninjena zgrešena miselnost, da je turist bogataš, ki lahko plača še tako visoko ceno za tipični obrtni izdelek. Zabava za turiste je divja vožnja v slamnatem košu po
strmih ozkih uličicah nad glavnim mestom. Košaro s tujcem zadržujejo domačini v tipičnih belih oblekah.
Še marsikaj bi lahko naštevali in povedali o Madeiri. Staro mestno središče s stavbami napol kolonialne arhitekture brez vsake posebnosti, slikovita tržnica, ki se ti zdi napol evropska, napol afriška, povsod po mestu številne stojnice kjer ti ponujajo bujno cvetje (prodajalke so povsod v slikovitih oblačilih, ki je zanje tipično). Letališče trideset kilometrov oddaljeno od Funchala, ki je delno zgrajeno na cementnih stebrih v morju, ker niso na vsem otoku našli nekaj kilometrov dolge ravnine za pristajanje sodobnih letal. Po vsem otoku strmo speljane ceste, v glavnem asfalt vržen kar na staro cestišče brez primerne obdelave, po katerih sopihajo nabito polni avtobusi ter mali tovornjaki na katerih je, proti vsem našim predpisom, vse polno ljudi. Obilo ljudskih praznikov ob novem letu, ob pustu, ob trgatvi, ko se praznovanje ne odvija le na točno določenem prostoru marveč kar v celem naselju.
Kdor si želi razburljivih počitnic ne bo šel na Madeiro. Tja bo šel kdor si želi preživeti teden ali dva ali še več v zlatem miru, med prijaznimi ljudmi, v kraju z večnim spomladanskim ali zgodnjim jesenskim podnebjem.
MARKO WALTRITSCH



		
■ ■	m	’ v
= =	==	=
		
V kombinaciji dvojno slavje Avstrijcev
Posebej za Primorski dnevnik JOŽE DEKLEVA
NAKISKA - Švicar Pirmin Zurbriggen je dobesedno zapravljivo pognal po zlu novo zlato kolajno na XV. zimskih olimpijskih igrah. Po vodstvu v kombinacijskem smuku si je na prvi slalomski progi zagotovil idealen položaj v boju za kombinacijsko zlato, vendar ga je izpustil iz rok, ko se je odločil za tvegan drugi tek, v katerem se je zataknil za kolec in ostal brez uvrstitve.
Izmed favoritov za kolajne je podobno doletelo že na prvi progi Avstrijca Guntherja Maderja, ki je dal tako priložnost drugim. Z odlično slalomsko for-mol s katero si je priboril tudi slalomsko zmago, se je Švicar Paul Accola povzpel tudi do bronaste kolajne, medtem ko je Gstreinu, ki je bil v slalomu tretji, pripadla srebrna, s čimer je kompletiral avstrijski kombinacijski uspeh, saj je prvo mesto osvojil njegov rojak Strolz.
Vrstni red slaloma: 1. Accola (Švi.) 1'24"93; 2. Bittner (ZRN) t'25 '64; 3. Gstrein (Av.) 1'25"82; 4. Jag-ge (Nor.) 1'26"14; 5. Frommelt (Liecht.) 1'26"53; 6. Totsch (It.) 1'26'64; 7. Strolz (Av.) 1'27”31; 8. Jurko (ČSSR) 1'27"61; 9. Stangassinger (Av.) 1’27"69; 10. Al-phand (Fr.) 1'28"47.
Vrstni red kombinacije: L Strolz (Av.) 36,55; 2. Gstrein (Av.) 43,45; 3. Accola (Švi.) 48,24; 4. Alphand (Fr.) 57,63; 5. Jurko (ČSSR) 58,56; 6. Cretier (Fr.) 62,98; 7. Wasmeier (ZRN) 65,44; 8. Bires (ČSSR) 68,50; 9. Jagge (Nor.) 95,21; 10. Bittner (ZRN) 99,65.
Ekipna tekma skakalcev odpovedana
CALGARY — Po nedeljski odpovedi smuka zaradi orkanskega vetra na vrhu Mount Allena, indijanske svete gore nad Nakisko, so morali prireditelji
XV. zimskih olimpijskih iger včeraj prav tako zaradi vetra odpovedati ekipni boj skakalcev za olimpijske kolajne. Vse bolj se uresničujejo napovedi mnogih, ki so že zdavnaj pred začetkom olimpijskih iger v Calgaryju trdili, da bo značilnost te svetovne veleš-portne predstave neusmiljeni veter, ki bo krojil olimpijski tekmovalni program.
V nedeljo so imeli na 70-metrski skakalnici še veliko srečo, da je bilo ozračje nad napravo še kolikor toliko mirno, na 90-metrski pa se je že v ponedeljek zapletlo: zaradi premočnega vetra sploh niso mogli misliti na to, da bi skakalci lahko trenirali, enako pa se je zgodilo včeraj dopoldne. Skakalci so se sicer zbrali v areni ob 9. uri, a veter je postajal vse močnejši. Zastave držav udeleženk, ki obkrožajo skakalni stadion v Canada olympic parcu, so glasno frfotale v sunkih vetra. To je bilo zanesljivo znamenje, da načrtovanega treninga, ki bi moral biti pred tekmo, sploh ne bo, s tem pa tudi ne napovedane tekme.
Kmalu nato se je mednarodno razsodišče, ki ga sestavljajo domači in tuji trener, član sodniškega zbora, vodja tekmovanja in delegat mednarodne smučarske zveze odločilo, da ekipno tekmovanje v smučarskih skokih prelože na četrtek.
Nekatere reprezentance so še zlasti v zadregi, ker so njihovi tekmovalci prišli v Calgary pozneje, in sploh še niso izvedli nobenega skoka na 90-metrski napravi, zato njihovi trenerji od prirediteljev odločno zahtevajo, da tekme ne nore biti, predno ne bodo imeli skakalci vsaj tri poskusne skoke na veliki napravi. To sevedo na moč zapleta program skokov, zlasti neprijetno pa je za skakalce, ki v mrazu le postajajo pod skakalnico in zaman čakajo, da se jih bo vreme usmililo.
Zaradi vetra so morali odpovedati tudi nadaljevanje tekem v sankanju.
Na sliki desno (AP): zmagovalec v kombinaciji, Avstrijec Hubert Strolz.
Današnji smuk švicarski derbi?
Slabo vreme in predvsem močan veter postavljata nove probleme organizaciji. Včeraj so morali odpovedati skoke za ekipno konkurenco in zadnja dva spusta sankačic. Za obe panogi je še dovolj dni na razpolago, čeprav sta odločitvi ob primernem vremenu napovedani za danes.
Osrednja točka dneva bi moral biti ženski smuk, ki bo po predvidevanjih nov švicarski derbi. Favoritinji sta prvakinja iz Sarajeva Michela Figini in svetovna prvakinja Maria Walliser.
Na včerajšnjih zadnjih poskusnih vožnjah je bila najhitrejša Figini, upanja domačinov pa je podžgala Laurie Graham, ki je najboljši čas dosegla v predzadnji seriji spustov. Walliserjeva je povedala, da ji proga preveč ne odgovarja, ker je prekratka in prelahka ter zato manj selektivna. Po poškodbi Karle De-lago, bo Michaela Marzola edina Italijanka v konkurenci.
Kolajne bodo oddali tudi v hitrostnem drsanju na 1000 m za moške.
Ob običajnih hokejskih tekmah bodo umetnostni drsalci opravili vaje kratkega programa. Odločitev v tej panogi bo padla v nedeljo.
Prehod v drugi del iger bo terjal naklonjenost vremena. Nadaljnje morebitne odložitve bi v nekaterih panogah vse bolj spravljale v škripce organizatorje, iz tira pa bi spravljale tudi tekmovalce.
Slaba vest iz jugoslovanskega tabora
Križaj v bolnici
V teku na 5 km zamenjava kolajn
NAKISKA — Iz jugoslovanskega tabora je v poznih urah prišla slaba vest. Na včerajšnjem treningu v Nakiski se je namreč poškodoval Bojan Križaj, ki so ga s proge odpeljali naravnost v bolnico.
Pri vadbi slaloma se je zaletel v vratiča, nakar ga je zarobilo in nosilo proti gozdu, kjer se je s kolenom zaletel v drevo. S proge so ga odpeljali z akijem. V bolnici so ugotovili, da gre za poškodbo pogačice na desni nogi. Prva prognpoza je, da je pogačica celo počena.
Na sani z nogo v mavcu
Primer sankaša Miroslava Zajonca (sedaj ZDA, prej pa tudi ČSSR in Avstrija) dokazuje, da imajo OI svojo vrednost.
Zajonc si je v začetku januarja zdrobil peto. Prestal je operacijo, še vedno pa ima stopalo v mavcu. Na OI je hotel nastopiti na vsak način. Nalašč zanj so pripravili novo obvezo iz steklenih vlaken, ki bo primerno zavarovala nogo in zaradi nizke teže tudi jamčila pravilno ravnovesje na san-
kah. Zajonc je drugi član posadke ZDA in med vrtoglavimi spusti ne bo imel izrazito aktivne vloge.
Primer Zajonca ni edini, ki je razgibal včerajšnji dan. V krogih sankašev so bili nad odpovedjo zadnjih dveh ženskih spustov zelo razburjeni. Ugotovili so, da so tekmo odpovedali samo zato, ker je ameriška televizijska mreža ABC v tistem času oddajala druge programe.
Sov. zveza	KOLAJNE 3	4	2
Finska	2	0	1
NDR	2	0	0
Švica	1	1	1
Avstrija	1	1	0
Švedska	1	0	0
Nizozemska	0	2	1
ČSSR	0	1	1
Japonska	0	0	1
Francija	0	0	1
Norveška	0	0	1
ZDA	0	0	1
ZRN	0	1	0
ŽENSKI TEK NA 5 KM
Skandinavska koalicija je nekako razbila sovjetsko trdnjavo v včerajšnjem ženskem teku na 5 km. Kratka proga je sicer dopuščala nominalno presenetljive rezultate, katerim je botroval tudi drsalni slog, dovoljen v tej panogi. Očitno ga v sovjetskem taboru še niso docela osvojili, čeprav jim je novo zlato ušlo za samo 1 "3.
Zmagala je vsekakor svetovna prvakinja, finska predstavnica Matikaine-nova, zmagovalka na 10 km Vencene pa je bila tretja. Obe tekačici sta tako nabrali doslej po eno zlato in po eno bronasto kolajno.
Med prvimi desetimi so samo tekačice iz Skandinavije in SZ. Najboljša od Italijank je bila Manuela Di Centa. Uvrstila se je na 18. mesto, 55 sekund za zmagovalko. Ostale Italijanke so bile slabše.
Vrstni red: 1. Matikainen (Fin.) 15'04"0; 2. Tihonova (SZ) 15'05A3; 3. Vencene (SZ) 15’11"1; 18. Di Centa (It.) 15'57"2; 24. Angerer (It.) 16'20"4; 27. Dal Sasso (It.) 16'26"4; 42. Carrel (It.) 17’08 "8.
UMETNOSTNO DRSANJE (PARI)
Po predvidevanju sta šli dve kolajni umetnostnega drsanje (pari) v SZ. Naj-
višje odličje je dosegel mlajši par, ki sta ga sestavljala Jekaterina Gordeje-va in Sergej Grinkov, ki skupaj zbereta 38 let. Drsalca sta bila že leta 1985 svetovna prvaka v mladinski konkurenci, dvakrat pa tudi svetovna v član-
Mario Matikainen
ski. Letos sta pred OI že osvojila evropski naslov. Z njuno zmago je šla verjetno v pokoj dvojica Valova-Vasi-ljev, ki bo slej ko prej dala mesto Se-lecnevi in Makarovu, ki sta se v Calgaryju uvrstila na 4. mesto za parom iz ZDA. Tretji sovjetski par si je verjetno zapravil bron zaradi padca Selecneve.
Vrstni red: 1. Gordejeva-Grinkov (SZ) 1,4; 2. Valova-Vasiljev (SZ) 2,8; 3. Watson-Oppergard (ZDA) 4,2.
HITROSTNO DRSANJE 5 KM
V drugi hitrostni preizkušnji moških je po pričakovanju na progi 5000 m zmagal Šved Thomas Gustafsson, ki je prehitel dva nizozemska drsalca.
Vrstni red: 1. Gustafsson (Šve.); 2. Visser (Niz.); 3. Kemkers (Niz.).
Tomba izbojeval kuharja
CALGARY — Italijanski slalomisti se pripravljajo v oddaljenem kraju Panorama, kjer pa naj ne bi najbolje kuhali. Alberto Tomba je zaprosil za "uradnega" kuharja italijanske odprave. Ker je Tomba pač Tomba, je kuhar v kratkem času prispel v Panoramo. Tomba in ostali so se oddahnili.
Strokovnosti italijanskega kuharja so se začeli okoriščevati tudi Avstrijci, ki se mudijo v istem kraju.
V italijanskem taboru že prve polemike
Smukači odkrito krivijo zvezo
Posebej za Primorski dnevnik SAŠA RUDOLF
CALGARY — Dolgi mrki obrazi, kratki odgovori na vprašanja časnikarjev; italijanski smukači, trenerji in spremljevalci se hudujejo nad smolo, poškodbami in vremenom. Obračun je po obeh smukih povsem negativen, Le-ukerbad, kjer so »azzurri« osvojili prva tri mesta, je že povsem pozabljen. Trener italijanskih smukačev Sperotti je vzrok za poraz brez ovinka priprtil smučarski zvezi, češ da favorizira slalomiste in zapostavlja smukače. Obenem pa je napovedal, da ob koncu sezone ne bo podaljšal pogodbe z zvezo in se bo raje vrnil k svojemu nevarnemu poklicu nabiralca koralov 20 in več metrov pod morsko gladino. Očitek sta dokaj vehementno zavrnila tako predsednik CONI Gattai, ki je še pred tremi meseci vodil smušarsko zvezo, in direktor alpskih smučarjev Messner na sinočnji tiskovni konferenci v Calgaryju. »Smukači,« je dejal Gattai, »imajo več trenerjev kot na primer Švicarji in Kanadčani, ki sodijo v smukaški vrh in ki nam zavidajo, da imamo, edini na svetu, lastne ski- mane«.
»Pred dvema letoma,« je dodal Messner, »smo ustanovili kar pet središč izključno za smukače, ker se mladi neradi odločajo za to nevarno disciplino, ki jo starši kar največkrat v svoji skrbi za otroke odsvetujejo.«
Messner je nato prešel k analizi dosedanjih olimpijskih dogodkov. »Med uradnimi treningi so fantje dobro smučali, čeprav so se
vremenski pogoji stalno spreminjali. Ne pozabimo, da je Sbardellotto bil najhitrejši na enem od treningov, da je Mair bil vedno soliden. V ponedeljek je vreme kazalo na najbolje, ponoči je zapadlo 6 do 8 cm svežega snega. Na mehkem snegu bi naši smučarji lahko pridobili od 8 desetink do sekunde, saj razpolagamo z najboljšimi mažami za mehki sneg, kar so naši strokovnjaki dokazali v Leukerba-du. Toda delegat FIS, ne pozabimo, da je bil to Italijan Adams, je naročil trem helikopterjem, da so preletavali progo, dokler niso s propelerji razpihali novozapadli sneg. Priznati pa moramo tudi lastne napake, Sbardellottu smo nataknili napačne smuči.«
Če so italijanski smukači še pod vtisom serije porazov, pa je vedno nasmejani Alberto Tomba dobre volje, zaupa vase: »Osvojil bom vsaj eno kolajno.« Ko ga vprašamo, če je njegovih sedem zmag v svetovnem pokalu izzvalo več nevoščljivosti ali pristnega zadovoljstva, odvrne: »Seveda je bilo nekaj nevoščljivosti, kar je človeško, toda tudi mnogo navdušenja.«
Našo deželo zastopa v olimpijskem alpskem smučanju Nadia Bonfini s Trbiža: »Olimpijski nastop je zame dokajšnja obremenitev.«
Bi bil zate uspeh uvrstitev med dvajseterico?
»Upam na kaj več.«
Toda uvrstitev med dvajseterico ne izključuje zmage...
»Res je, toda med prvo in dvajseto je ogromna razlika, upam, da bom med prvimi.«
V hokeju na ledu
Visoki zmagi Finske in ČSSR
V hokejskem turnirju je Finska z 10:1 pregazila nedolžno Francijo, ki je odločno najšibkejše moštvo turnirja. Visoko zmago so proti Norveški dosegli tudi hokejisti ČSSR, ki so se po porazu z ZRN močno popravili.
Medtem se je moral v bolnico zateči Kanadčan Stiles, ki je na tekmi proti doživel Švici travmatično srečanje z branilcem Jaksom. Med zadnjimi tekmami se je sploh nekajkrat pojavila kri, čeprav zaradi slučajnih nezgod.
19.30 smuk ženske; 2.00 (19. t.m.) hitrostno drsanje, 1.000 m moški; 21.30 skoki; 2.00 (19. t.m.) umetnostno drsanje, kratki program moški; 22.00 - 2.15 hokej na ledu Francija-Poljska, Švica-Švedska, Kanada-Fin-ska.
RAI1 19.30 ženski smuk RAI3 19.55 ženski smuk TV LJ 16.15 hokej SZ-ZDA; 18.30 dnevni pregled (povzetki in komentarji; 22.00 dnevni pregled (povzetki in komentarji).
TV KP 13.15 olimpijski pregled; 13.45 hokej SZ-ZDA; 19.30 ženski smuk (neposredni prenos; 22.15 hokej SZ-ZDA (ponovitev).
MARIO RAPOTEC
Mario Rapotec, odbornik pri ŠD Breg, bivši tehnični vodnja mladinske združene smučarske tekmovalne ekipe, je dobro znan v zamejskih smučarskih krogih, in ne samo v njih. Seveda smo ga zmotili ravno med gledanjem včerajšnjega televizijskega prenosa slaloma.
Katera panogi posvečate največ pozornosti?
»Smučanju, a sledim tudi vsemu ostalemu, če le morem. Športnik ponavadi pač sledi vsemu, kar ima s športom opravka.«
Televizijske prenose gledate pozno v noč?
»Ne, saj moram zjutraj zgodaj na noge. Imam namreč precej obveznosti. Smučanju bom sledil od začetka do konca, ostalemu pa, kolikor bom utegnil.«
Katero televizijsko postajo največ gledate?
»Koper, daje precej popolno informacijo.«
Vas odložitve, do katerih prihaja, precej motijo?
»Ne, igre so na odprtem, pogojuje jih vreme in treba na to računati. Zato so tudi tehnične discipline, kot smuk, na programu že prve dni, da pač morebitne odložitve lahko nadoknadijo.
Bosta Italija in Jugoslavija osvojili kolajno?
»Kolajne so kot loterija. Kot jih lahko osvojita obe, lahko ne osvojita nobene. Če glavni favorit, kot je bil n.pr, Zurbriggen v kombinaciji, zgreši, imajo možnost tudi ostali-Če njemu gre, je za druge težko. Glede na dosedanji potek sezone bi pač v slalomu moral zmagati Tomba, ki je še vedno favorit tudi v veleslalomu, kjer pa ima večjo konkurenco. Pri ženskem slalomu ima možnost Svetova, še zlasti glede na to, kar je pokazala v Kranjski gori. Vendar je domače smučišče, kjer teren pozna do potankosti, nekaj drugega. Zato je precej odvisno od proge, pa tudi od samozavesti, od njene pripravljenosti nasploh. Recimo, da je tudi v veleslalomu prav tako precej odvisno od proge: Svetova ima več možnosti, če bo proga strma.«
So vam bile igre v Sarajevu emotivno bližje?
»Je normalno, da mi je bil Sarajevo bližji, a olimpiada je vedno zanimiva, vse so si podobne in privlačne.«
Po povratnih polfinalnih tekmah v košarkarskem Koračevem pokalu
Cibona - Real Madrid: finale šampionov
Pokal prvakov: Tracer - Partizan Bo Bargna spet junak v Beogradu?
ZAGREB, MADRID — Kot je bilo pričakovati sta se v finale košarkarskega Koračevega pokala uvrstili zagrebška Cibona in madridski Real.
Povratni tekmi z izraelskih Hapoelom in beograjsko Crveno zvezo sta bili gola formalnost, saj je Cibona pred tednom dni že zmagala v Tel Avivu (103:93), Real pa v Beogradu (89:82).
Cibona je že v 13. minuti vodila s 44:21, Izraelci so se ji v sredini drugega polčasa približali do rezultata 68:58, a več niso zmogli.
V	Madridu je Real stalno vodil s prednostjo šestih, osmih točk, trener pa asa Martina sploh ni poslal na igrišče.
CIBONA - HAPOEL	101:89 (55:40)
CIBONA: Sunara 10 (2:2), Pavičevič 9 (1:2), Bečič, Čutura 6, Anzulovič, Petrovič 37 (12:12), Cvjetičanin 25 (5:5), Vukičevič, Razič 5, Arapovič 9 (3:3).
HAPOEL: Erlich 3 (0:1), Lasof 8 (4:7), Delzell 11 (0:1), Amsalem, Amos 2, Zlotikmann, Grovias, Tow-nes 33 (6:7), Emrcer 26 (4:6), Frishman 6 (1:4).
REAL MADRID — CRVENA ZVEZDA 81:72 (41:40)
REAL: Llorente 7 (1:1), Del Corrai, Romay 5 (3:3), Biriukov 18 (2:2), Branson 8 (2:2), Martin, Corbalan 7, Aleksis 24 (7:10), Carhgal, Itturiaga 12 (1:4).
CRVENA ZVEZDA: Ilič 22 (5:6), Prelevič 6, Bogo-savljev, Jankovič 8 (2:2), Jovanovič 8 (4:4), Petovič, Miličevič 11 (3:4), Trifunovič. Karadžič 13, Radač 3 (3:4).
Dvojni finalni spopad bo 2. in 9. marca, prva tekma pa bo v Madridu.
V	finale ženskega pokala Ronchetti se je uvrstile tudi milanska ekipa Deborah. Sinoči je v povratnem polfinalnem srečanju s 76:70 (38:36) premagala leningrajski Spartak. Izid prve tekme je bil neodločen.
BEOGRAD — V jugoslovanski prestolnici vlada veliko pričakovanja za drevišnji spopad pokala prvakov med košarkarji Partizana in Tracerja. Beograjčani so v dosedanjih osmih kolih izgubili samo v prvem srečanju proti Milančanom. Odtlej so bili izvrstni in so si že zagotovili uvrstitev v finalni četveroboj v Gandu. Tracer ima na lestvici štiri točke zaostanka, verjetno pa bi mu zmaga v Beogradu dokončno odprla pot za finale.
»Danes nam res ne bo lahko,« meni trener Tracerja Casalini, »Partizan igra vse bolje. To je po slogu igre najmanj jugoslovansko moštvo. Predvaja namreč organizirano igro, a vseeno ohranja velik ofenzivni potencial. Višina igralcev je nad normo, vsi, razen Djordjeviča, so dvo-metraši.«
Casalini torej ne podcenjuje nasprotnika. Partizan je na »jakostni lestvici« poznavalcev pokala prvakov začel kot peta sila, zdaj je praktično nedosegljiv. »Dosedanji rezultati so presenetili tudi nas,« pravi generalni vodja Partizana
Dragan Kičanovič, »obnovitev moštva smo začeli lani, toda najbolj konkretne rezultate si obetamo šele čez tri, štiri leta.« Nepozabni »Kiča« meni, da je Partizan še nekoliko nezrelo moštvo, najstarejši je Grbovič, ki ima 26 let.
Kateri pa je Casalinijev recept proti Partizanu? Casalini meni, da mora Tracer igrati hitro čez vse polje in omejiti beograjski met z razdalje. »Grbovič ni Galis niti Petrovič, zato zanj nismo pripravili nobene pasti,« pravi Casalini, «največ dela pa bodo imeli naši centri.« Tracer veliko pričakuje predvsem od Bargne, ki je doslej dokaj razočaral. Toda prav ta igralec je bil pred leti v Beogradu junak srečanja pokala prvakov med Partizanom in cantujskim Squibbom. Italijansko moštvo je 12" pred koncem zgubljalo s 17 točkami razlike, »potrebovalo« pa je poraz z največ 15 koši razlike. Bargna je tedaj odlično in nepričakovano blokiral Ristanoviča in omogočil Innocentinu, da je s košem v zadnjem hipu zagotovil svojemu moštvu končni uspeh proti Beograjčanom.
Priprave italijanske reprezentance
Pet zadetkov Mancinija
Tenis: mednarodni turnir v Milanu
Izločen tudi Živojinovic
Vratar Triestine diskvalificiran do 18. oktobra!
MILAN — Vratar Triestine Rino Gandini je bil diskvalificiran vse do 17. oktobra tega leta, ker je med nedeljsko tekmo Catanzaro - Triestina pljunil v sodnika. Kot znano je gospod Baino prav v zadnji minuti tekme pri rezultatu 0:0 dosodil gostiteljem sila sporno enajstmetrovko, kar je izzvalo ostro reakcijo domala vseh igralcev Triestine, ki so dobesedno obkolili sodnika, med najbolj razgretimi pa je bil 28-letni Gandini. Najprej je protestiral, za kar je dobil opomin, nato pa je še vztrajal in sodnik mu je po opozorilu stranskega sodnika pokazal še rdeči karton. Po srečanju je Gandini izjavil, da je le pljunil žvečilni gumi, a sodnik je bil v svojem zapisniku očitno drugačnega mnenja. Če je Gandini res pljunil v sodnika, je tudi povsem razumljiva reakcija njegovega trenerja Ferrari-ja, ki mu je prisolil zaušnici.
Pred nedeljsko zelo pomembno tekmo v boju za obstanek proti Arezzu je športni sodnik v zvezi z istimi dogodki za tri kola diskvalificiral tudi libera Biaginija, za eno Orlanda in Strappo, trenerja Ferrarija (zaradi klofute?) pa do 24. februarja.
Tehnični direktor Triestine Marchetti je takole komentiral vest: »To je nepojmljiva kazen. Kaj takega res nismo pričakovali. Sklep je za nas še dodatna Penalizacija v že tako težkem Prvenstvu. Gandini je zgleden igralec in to bi bili morali upoštevati.«
Triestina bo seveda vložila Priziv.
Za eno kolo je bil diskvalificiran tudi član Udineseja Crisci-manni.
ADRIA — Več kot 5.000 gledalcev se je včeraj popoldne zbralo ha stadionu v Adrii, kjer je italijanska državna reprezentanca odigrala prijateljsko srečanje z istoimensko ekipo, ki nastopa v prvenstvu C-2 lige. Končni izid 9:0 jasno priča, da je šlo le za trening-tekmo pred sobotnim prijateljskim srečanjem proti Sovjetski zvezi.
Od Vicinijevih varovancev se je najbolje izkazal Mancini, ki je dosegel 5 zadetkov in pokazal odlično formo. Tehnični komisar »azzurrov« Azeglio Vicini je po tekmi podčrtal pomembnost sobotnega srečanja, saj se bodo »azzurri« pomerili z eno najmočnejših postav na svetu in sodelovanje SZ na evropskem prvenstvu to le potrjuje.
Začetna postava Italije je bila naslednja: Zenga, Bergorhi, Francini, Baresi, Ferri, De Agostini, Donadonì, De Napoli, Mancini, Giannini in Vialli.
Tudi sovjetski nogometaši so včeraj odigrali prijateljsko srečanje proti ekipi iz Poggibonsija in zmagali s 4:1. Sovjetski selektor Valéry Lobanowsky je na igrišče poslal vseh 22 igralcev, v
želji, da preveri uigranost vseh pred poletno evropsko preizkušnjo.
Kot zanimivost naj 'povemo, da Lobanowsky ni hotel spregovoriti z italijanskimi novinarji in to v znak protesta, ker se predstavniki tiska in televizije niso predstavili na tiskovni konferenci, ki jo je vodstvo sovjetske reprezentance sklicalo v torek zjutraj.
Spor med Fiorentino in Diazom
Vse kaže, da so se nedorečenosti med argentinskim napadalcem Ramo-nom Diazom in matičnim društvom Fiorentino spremenile v pravi spor. Včeraj je Diaz izrekel precej ostrih besed na račun društva in obljubil, da bo še bolj zgovoren, ko se bo Fiorentina rešila pred izpadom. Igralec namreč krivi društvo, da se ni primerno okrepilo za letošnje prvenstvo in da je doslej pokazalo premalo odločnosti.
Vodstvo toskanskega društva je takoj reagiralo in igralca izključilo iz postave, ki je odigrala prijateljsko srečanje proti romunski Steaui.
MILAN — Na mednarodnem dvoranskem prvenstvu v Milanu so bili vsi Italijani izločeni že po prvem kolu. Najboljšega med njimi, Paola Caneja, je zlahka premagala Šved Gustafsson. Dvoboj so odigrali po polnoči! Mnogo bolje se je odrezal mladi Nargiso, ki je do konca grenil večer Čehu Mečiru. Povsem nepričakovano je bil izločen tudi Jugoslovan Živojinovic. Izgubil je proti Zahodnemu Nemcu Osterthunu. Bodisi Živojinoviča bodisi Caneja je zajela mrzlica.
V prvem sinočnjem srečanju 2. kola je Becker (ZRN) s 6:3, 6:3 premagal Gustafssona (Šve.).
Pomembnejši izidi: Gustafsson (Šve.) - Canè (It.) 6:2, 6:2; Mečir (ČSSR) - Nargiso (It.) 4:6, 6:3, 6:4; Osterthun (ZRN) - Živojinovic (Jug.) 6:3, 6:7, 6:3; Noah (Fr.) - Novaček (CSSR) 6:1, 7:6; Connors (ŽDA) - Lewis (N. Zel.) 6:3, 6:3
Atletski troboj z rekordom
VALENCIA (Španija) — Dvoranski atletski troboj med Španijo, Sovjetsko zvezo in Italijo je bil po dosežkih
skromen. Delno ga je oplemenitil državni rekord Italijanke Capriottijeve v daljini z znamko 6,65, kar je med drugim devet centimetrov več kot rekord iste atletinje na odprtem. V Valencii je premagal tudi kvotirano Sovjetinjo Kokonovo. V tej disciplini je nastopila tudi nekdanja olimpijska prvakinja v teku na 100 m Kondratieva (SZ). Bila je šesta s 5,60 m. S tehničnega vidika je omembe vreden met 21,44 m Lizov-skaje (SZ) v krogli. Takole pa se je razpletlo v ekipnem tekmovanju:
Moški: Italija - Španija 72:70; SZ -Italija 85:58rSZ - Španija 76:67.
Ženske: Španija - Italija 58:52; SZ -Italija 61:45; SZ - Španija 62:44.
Holmertz v Gòteborgu
GOTEBORG — Na plavalnem mitingu v tem kraju je najboljši rezultat dosegel evropski prvak Šved Holmertz, ki je 200 m prosto preplaval v 1'49"37. Sovjet Salnikov je na 1.500 m dosegel čas 15’37"99, med ženskami je na 400 m prosto zmagala Italijanka Melchiorri s časom 4'21"26.
Bo štandreški Juventini uspelo napredovanje v 2. AL?
PRIMOTOR KLUB
vabi člane, da se udeležijo sestanka, ki bo v petek, 19. t. m., ob 20.30 v Lonjer-ju.
nr3"re9eKgaško amatersko nogometno šta e?st;vo se tudi za goriške enajsterice, «ndreško Juventino, doberdobsko Mla-zari m ^ovodnje, bliža sklepni fazi. Kar 0(1java. ?oriško skupino, bodo morali sknrc ■	8 kol, manj, 5, pa v tržaški L
Kau1-1, V ^atert nastopajo Doberdobci. ke?	^z9'edi za naše predstavni-
ci,' i edai}h položaj na lestvici potrjuje, iuq* 1118 štandreška Juventina največ ju °™' da si letos, po daljšem obdob-Treh0aOVno za9°tovi status drugoligaša. že vo-l6 namreč vedeti, da so Štandrežci
!ako SeTJTo r ^ .kat,e9°Nah'
lahko ' 0 . ”ro Gorizn m Lucmicu, riške Pnstevai° med kakovostnejše go-MtadostS kVe s^°h' Manjše so možnosti
k dodat110 e^P za drugo mesto, ki vodi O Sovr„?en?u srečanju za napredovanje, da so v ief Pa lahko rečemo le tole, karali * et°šnjem prvenstvu precej razo-tali. ' eravno so v začetku veliko obe-
ha najvp8/110' 'J8 *ma štandreška Juventi-
arnaterska ?10ZI10sti' da se dokopljedo 2.
Pro Farra (»c6, Xrenutno na lestvici vodi Juvemj- t. ° točk) pred Marianom (25), ln Morarom (24) in vse kaže,
se bo morala pomeriti z več-
da imajo Furlani, ki so še nepremagani v prvenstvu, največ možnosti, da napredujejo.
Štandrežci, od štirih vodečih ekip, imajo dokaj ugoden koledar, saj bodo odslej, če ne upoštevamo domačega srečanja proti Moraru (tekma bo v predzadnjem kolu), igrali le proti šibkejšim postavam prvenstva. In prav ta ugoden izhodiščni položaj bodo morali Tabaj in tovariši najbolje izkoristiti, da si bodo zagotovili eno od prvih dveh mest, ki neposredno peljeta v višjo ligo. Ob tem velja povedati, da bodo o končnih zmagovalcih odločala tudi medsebojna srečanja. Moraro bo namreč moral igrati v Štandrežu, Marianu in Fari, kar seveda predstavlja za furlansko ekipo hudo preizkušnjo in ji zmanjšuje možnosti za končni uspeh. Sam Mariano pa bo v preostalih 8 kolih igral s srednjemočnimi postavami in ni izključeno, da bo na poti izgubil marsikatero točko.
Skratka, Juventina ima precej možnosti, da si po nekajletnem nastopanju v 3. amaterski ligi zagotovi mesto med kakovostnejšimi postavami in to prav v času, ko se bodo v Štandrežu začela dela za obnovo nogometnega igrišča.
Rekli smo že, da je položaj Mladosti iz Doberdoba odločno bolj zapleten in to tudi zaradi polovičnega uspeha, ki ga je prejšnjo nedeljo zabeležila na domačem igrišču proti predzadnjeuvrščeni Romani. Peršoljevi varovanci so pet kol pred koncem z 19 točkami na 6. mestu. Res je, da med drugouvrščeno (o vodilnem San Marcu skoraj ni več dvoma, da si bo zagotovil napredovanje) in 7. na lestvici (Gajo) sta samo 2 točki razlike. Prav zaradi tega bo odslej boj med šesterico možnih kandidatov izredno ogorčen in težko je predvidevati, kdo si bo zagotovil končno 2. mesto. Tistemu, ki bo to uspelo, pa si še ne bo zagotovil napredovanja, saj bo moral odigrati dodatno srečanje z drugouvrščeno postavo skupine M, v kateri sedaj vodi Architrave pred Roianesejem.
V doberdobskem taboru sicer niso posebej zaskrbljeni, kako se bo sklenilo letošnje prvenstvo oziroma če bo prišlo do napredovanja, ki bi za Kraševce pomenilo zgodovinski uspeh. Že v začetku letošnje sezone so si namreč za cilj postavili pomladitev ekipe ter njeno kakovostno rast. O napredovanjih naj bi se torej v Doberdobu govorilo komaj čez dve, tri sezone, ko naj bi Peršoljevi varovanci dosegli optimalno psihofizično zrelost.
Povsem drugače je v Štandrežu, kjer si napredovanje pričakujejo oziroma ta uspeh je sodil v programe društva. Zato nič čudnega, če so se predsednik Lado Marchi in ostali športni delavci Juventine precej potrudili, tudi s finančnega vidika, da so za letošnjo sezono sestavili kakovostno ekipo, v kateri so tudi igralci, ki so v prejšnjih sezonah nastopali v višjih ligah.
O tretjem našem predstavniku z Goriš- , kega, o Sovodnjah, pa lahko rečemo, da mora letošnje prvenstvo jemati kot sezono prehodnega značaja. Trenutno so So-vodnje zadnje na lestvici, brez zmage po 18 kolih. To zgovorno priča, da se je pri Sovodenjcih letošnje prvenstvo odvijalo pod slabo zvezdo.
Zaskrbljujoči položaj ekipe ob sotočju Soče in Vipave pa sili k razmišljanju o
vprašanju, ki je na Goriškem še vedno aktualno: združevanje. Taka izbira je med mladinskimi ekipami že rodila svoje sadove in danes razpolagamo s postavama (najmlajši in začetniki), ki se enakovredno kosata z najboljšimi ekipami iz goriške pokrajine. Zato se ne moremo sprijazniti z rekom, da lastovka (Juventina?) že oznanja pomlad in samo zato, kot noji, potisniti glavo v pesek, (pr)
Na sliki postava Juventine iz Štan-dreža. Z leve proti desni so (stoje): Tabaj, Molinari, Trevisan, Krpan, Trava-gin, Del Negro, Gaiotto, (čepe) Paziente, Cingerli, Kaus, Cussich in Sermino.
SPDT
prireja v nedeljo, 28. t. m., 22. zimske športne igre v Ravasclettu, ob tej priliki pa tudi avtobusni izlet. Vpisovanje za tekmo in izlet pri Devanu Cesarju (tel. 911433) v popoldanskih urah. Vabljeni!
SK DEVIN
prireja v nedeljo, 21. t. m., smučarski izlet na Dobrač (Avstrija). Informacije in vpisovanje pri Brunu Škerku (tel. 200236).
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK prireja 28. t. m. izlet v Podklošter (Ar-naldstein - Avstrija). Vpisovanje v dolinski telovadnici v dneh 18., 19. in 22. t. m. od 20. do 21. ure.
SPORT
PR/K
NADALJUJE SE IZREDNA RAZPRODAJA
%ypmr
250 m od mejnega prehoda Fernetiči
Tel.: 213780
VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT
PRIX—JJ
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din„ letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000 -din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
18. februarja 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
član italijanska zveza časopisnih založnikov FIEG
trener ivan furiarne o tekmah forca mebla
Še nič ni izgubljenega
Odločno moramo strniti vrste
Odbojkarice Farca Mebla so v soboto izgubile deseto letošnjo prvenstveno tekmo. Obenem so petič ostale praznih rok pred domačimi gledalci. V prvem delu prvenstva sta bila najbolj pekoča domača spodrsljaja z Randi Sangiorgino iz San Giorgia di Nogaro, kmalu potem z Moglianom Venetom ter dva nesrečna poraza šele po petih igre s Cusom iz Padove ter ekipo Adamoli iz Mantove.
Peti prepričljivi poraz s Coneglianom Venetom pa ima žal največ grenkega priokusa, saj je prišel najbolj nepričakovano, potem ko je naša šesterka v zadnjih nastopih igrala brez večjih nihanj in tudi napak. Če so domačinke nudile nasprotnicam v prvem nizu žilav odpor in izgubile s 15:13 po 25 minutah igre, ne moremo kaj takega trditi za drugi in tretji set, ki sta se končala, lahko bi rekli, po hitrem postopku, saj sta trajala 15 oziroma 14 minut. V prvem setu je bil servis dober in učinkovit - tri točke neposredno. Tudi obramba je bila dobra in je v največji meri botrovala, da smo s protinapadom izbojevali 6 točk. V največji meri pa je v soboto šepal blok, saj ni Parco Meblo s prvim obrambnim posegom na tej tekmi dosegel niti točke. S tem se je praktično porušila tudi igra v obrambi in tako celoten koncept. Glede slabosti tekme v 14. kolu bi
še naštevali, a v tem trenutku nima smisla. V prvenstvu je pač potrebno računati na tekmo, ko prav vse igralke naletijo na črn dan in prav nobeni ne gre nič od rok. Če je bilo res tako, bo v nadaljevnaju prvenstva še osem popravnih izpitov in prvi bo že v soboto v Moglianu Venetu.
Na ta nesrečni zadnji domači nastop je potrebno čim prej pozabiti. Nujno treba strniti moči in v bodoče samozavestno in odločno stopiti na igrišče s trdnim prepričanjem v lastne moči in sposobnoti. Ne gre pozabiti, da manjka do konca prvenstva še 8 nastopov in kljub temu da je Torrione iz Ravenne dohitel Farco, ni še prav nič izgubljeno in odločeno.
Katerakoli obtožba, iskanje opravičil in krivcev za dosedanje neuspehe - vseh tistih, ki smo posredno ali neposredno odgovorni za usodo Farca Mebla, bi bile sila nesimpatične in še toliko bolj neplodne. Bržkone ne gre samo za usodo naše združene šesterke Farca Mebla, ampak za usodo naše širše odbojkarske problematike, ki je povezana tako s preteklostjo kot tudi še več z bodočnostjo. Ne gre pozabiti, da so bili vsi dosedanji uspehi ter tudi nastopanje naše združene ekipe v B ligi doseženi z izredno velikim trudom, odrekanjem vseh tistih, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu in razvoju naše oboj-ke od samega začetka, ko je bilo potrebno zaorali ledino in postaviti prvi kamenček v sedanji kar precej velik mozaik.
Na sobotno srečanje v Čedadu sem gledal z zmernim optimizmom, saj bi z zmago napravili lep korak naprej v borbi za obstanek. Prepričan sem namreč bil, da bi nam ASFRJ ne smel delati prevelikih težav, če bi zaigrali kot znamo. Na žalost je šlo vse narobe. Ponovila se je ista slika kot na srečanju s Ferro-alluminiom, ko smo bili skoraj vseskozi v vodstvu, v odločilnih trenutkih pa smo popustili in zgubili.
Tekmo smo pričeli zelo zbrani in koncentrirani ter smo z lepimi kombinaciji popolnoma nadvladali nasprotnika. Stalno smo vodili (8:2, 10:5), ko pa bi morali še bolj stisniti zobe in set zaključiti, smo se kar naenkrat ustavili. Zmanjkala nam je sigurnost, nasprotnik je pridobil na samozavesti in tako smo izgubili set, ki smo ga imeli praktično že v rokah. Tudi v drugem nizu smo po začetnem vodstvu domačinov z dobro igro v napadu prevzeli pobudo in imeli celo set žogo. Tedaj smo naredili nekaj naivnih napak v sprejemu, popustili smo ob mreži in nasprotniku podarili tudi ta set. Tretji niz pa je bil pravi monolog domačinov, ki so se razigrali, medtem ko smo mi popustili na vsej črti. Tedaj se je poškodoval še Allesch, ki bo tako moral počivati vsaj tri tedne, kar bo prav gotovo velika izguba pred odločilnimi spopadi, ki nas čakajo.
Prepričan sem, da bi z večjo samozavestjo v ključnih trenutkih lahko gladko premagali našega sobotnega tekmeca. V prvih 2 setih smo namreč prikazali dokaj boljšo igro, nismo pa znali izkoristiti prednosti, ki smo si jo prodobili. Če-dadci so pokazali večjo željo do zmage, ki jim daje še nekaj upanja, da se rešijo izpada.
Kljub porazu pa ne bi hotel preveč dramatizirati. Res je, da so se nam nekatere ekipe približale na lestvici, Ferroalluminio nas je tudi dohitel, a imamo še vedno nekaj prednosti pred drugimi postavami, tako da bi morali brez posebnih težav priti še do tistih dveh ali treh zmag, s kateremi bi se dokončno otresli bojazni pred izpadom. Zato bo treba odslej igrati zelo zbrano, saj si ne smemo več dovoliti spodrsljajev. Paziti moramo tudi, da se ne poškodujemo.
Pred sabo imamo sedaj dve tekmi v domači telovadnici. Najprej bomo gostili ekipo iz Motte di Livenza, nato še pepelko Inter, ki ni še slavil zmage v letošnjem prvenstvu. To pomeni, da moramo štartati na osvojitev štirih točk, čeprav se zavedam, da naš prvi nasprotnik ne bo lahek plen. Igralci Elettronice se še vedno potegujejo za osvojitev prvega mesta na lestvici, trenutno pa jo pestijo razne poškodbe, tako da niso njeni zadnji nastopi ravno najbolj prepričljivi. Zato pa bo treba strniti vrste in zaigrati s polno paro, saj menim, da tudi proti tako renomiranemu nasprotniku nismo brez možnosti za zmago. Z In-terjem pa je zmaga obvezna.
šport na primorskem - šport na primorskem
Nepotreben poraz Kanalcev
Odbojkarji kanalskega Salonita so odigrali pomembno srečanje v boju za vrh prvenstvene lestvice. Gostili so moštvo Rijeke in po dobrem začetku močno popustili ter izgubili z 2:3. Uspešni pa sta bili ženski vrsti, ki nastopata v 2. zvezni ligi. Novogoričanke so doma s 3:0 odpravile zadnjeuvrščeni Dubrovnik, Koprčanke pa doma z enakim rezultatom solidno ekipo Poreča. Naposled so zmagali tudi odbojkarji Izole v republiški ligi in sicer proti kranjskemu Triglavu s 3:0.
V slovenski košarkarski ligi je novo zmago zabeležila Postojna, ki je bila v gosteh boljša od Ilirije (rezultat 102:87). Iskra Nova Gorica se je v Ljubljani dobro upirala favoriziranemu Slovanu in tesno izgubila (86:71). Košarkarice Cimosa so izgubile zaostalo srečanje v Žireh (66:72), zmagale pa v Cerknici (70:63). Kegljači ajdovske Tekstine so devetič izgubili srečanje prve zvezne lige, doma jih je premagalo moštvo Gradiša. Primorski derbi republiške lige za ženske med Izolo in Gorico pa so dobile Novogoričanke, ki zanesljivo vodijo na lestvici. Primorski nogometaši se pospešeno pripravljajo na novo sezono. Odvijajo se prijateljske tekme, ki so lepe priložnosti za preverjanje moči. Koper je doma odigral srečanje s prvoligašem Sarajevom in izgubil tesno, z 0:1, Vozila pa so igrala z Ljubljano 2:2.
Sneg, ki je nazadnje zapadel, daje upanje, da bo moč vsaj deloma izpeljati letošnji program smučarskih prireditev. Veliko množično tekmovanje je bilo v nedeljo v Hotedršici, kjer je bil tradicionalni lovski tek. (DK)
Lokostrelstvo v Spilimbergu
Z ar j ani odlični
Na prvem deželnem dvoranskem tekmovanju v lokostrelstvu na 18 m v Spilimbergu so nastopali tudi člani Zarje, ki se se kar izkazali. V kategoriji instinktivcev je Valter Micalli osvojil odlično drugo mesto s 502 točkama, medtem ko je zmagal Benečan Ciccu-to s 552 točkami.
Pri začetnikih je Bogdan Stopar zasedel tretje mesto, kar je vsekakor uspeh, pri članih pa je bil Aleksander Ražem deveti. Osvojil je 525 točk, medtem ko je zmagovalec Claudio Bossi osvojil kar 582 točk na 600 možnih.
Omenili bi, da je Bossi Tržačan, član ASCAT, in da se je sicer uvrstil na nedavno državno prvenstvo v Reggio Emilii, vendar pa se ga ni udeležil zaradi finančnih... obveznosti. Tega tekmovanja se je udeležilo skupno 82 tekmovalcev. Naslednje tekmovanje bo 28. t. m. v Oderzu, spet pa se ga bodo udeležili zarjani.
Kras Trimac vse boljši
Dragocena zmaga
LIBERTAS - KRAS TRIMAC 16:22
(8:8)
KRAS: Klinc, M. Milič, Kozlovič (3), Sardoč (8), Sosič (5), Raseni (4), Grilanc, Fabčič, Pegan, A. Milič (1), Gruden (1), Doljak.
Krašovci so si priborili še eno zmago v gosteh in dve koli pred koncem prvenstva ohranili prvo mesto na lestvici. Zmaga proti solidni ekipi Liber-tasa pa je bila vse prej kot lahka.
Naši so stopili na igrišče premalo koncentrirani in niso uspeli nadigrati nasprotnikov, tako da se je prvi del tekme končal neodločeno. V začetku drugega polčasa niso naši pokazali nič boljše igre in so celo prepustili Tržačanom, da so povedli za dva gola.
Takrat pa so se naši fantje streznili in zaigrali tako kot zares znajo. V naslednjih desetih minutah so namreč nasuli nasprotnikom osem golov zapored, ne da bi prejeli enega in nato priigrano prednost šestih golov ohranili do konca. Treba omeniti, da je bil tokrat najslabši na igrišču... sodnik, ki je oškodoval v enaki meri obe ekipi. Naši pa so pokazali veliko zrelost.
(Pjotr)
Bregovi košarkarji premagali... pusta
Košarkarji Brega Adriatherm so v promocijski ligi spet prijetno presenetili, kot so sicer že večkrat v tem prvenstvu. Na tujem so s 93:89 premagali solidno Caso Amico in dokazali, da so homogena in vsestransko solidna peterka. Na sliki vidimo akcijo s te tekme
Pogovor s Slovencem s Peči dr. Marjanom Cijanom
Zdravnik Segafreda in Pro Gorizie!
Mladi slovenski zdravnik dr. Marjan Cijan, doma s Peči, je v goriških športnih krogih prav dobro poznan. V letošnji sezoni je namreč postal društveni zdravnik dveh najbolj reprezentativnih goriških ekip, košarkarskega kluba Segafredo in nogometnega društva Pro Gorizia.
»Z veseljem sem se odzval vabilu predstavnikov teh dveh društev, da bi kot zdravnik sledil ekipama. Pri Se-gafredu sicer opravljava v dveh zdravniške usluge, saj sva zadolžena, da slediva ekipi tudi na vsehgostovanjih. Izmenično potujeva torej s košarkarji širom po italijanskem polotoku. Pro Go-rizii pa sledim s klopi samo na domačih srečanjih, tako da lahko opravim vse delo sam.
Prav gotovo zahteva vse to veliko truda, saj sem praktično vsako nedeljo na robu ali nogometnega ali košarkarskega polja. Ob vsem tem pa ne manjka seveda večjih zadoščenj. S strogo profesionalnega vidika je zdravnik najbolj srečen, ko "postavi" poškodovanega igralca zopet na noge. Istočasno pa sem tudi zadovoljen, ker lahko spoznam živahen in dinamičen športni ambient iz drugačnega zornega kota. Priliko imam tudi, da se srečam s kolegi, ki operirajo v drugih italijanskih klubih in da si med sabo izmenjamo razne izkušnje. S stalno konfrontacijo imam tako tudi možnost, da se profesionalno izpopolnim.«
Bi nam lahko na kratko povedali kakšno je pravzaprav delo zdravnika v profesionalnih klubih?
»Z razliko od amaterskih društev -še vedno sledim namreč nekaterim
ekipam - kjer se figura zdravnika pojavi samo v primeru poškodbe, je v profesionalnih ekipah delo zasnovano na zelo resnih osnovah. Če bi hoteli našteti vse naloge, ki pritičejo zdravniku, bi moral najprej začeti s pregledom igralcev po tekmi sami in z ugotovitvijo morebitnih poškodb. Temu sledi priprava diferenciranega dela za poškodovane. Sredi tedna je treba ponovno pregledati fizično kondicijo posameznih atletov in pripisati razne terapije za tiste, ki niso v najboljši formi. V soboto pa je spet na vrsti preverjanje stanja igralcev, tako da trener lahko ugotovi, na katere igralce lahko računa za nedeljsko srečanje.
Mislim pa, da je ob vsem tem, kar sem ravnokar povedal, še najbolj važno to, da je zdravnik dober psiholog. To pomeni, da je treba izpostaviti zelo prijateljski odnos z igralci, saj je bistvene važnosti, da te oni sprejmejo najprej kot človeka in kot prijatelja, šele nato pa kot zdravnika. Edino na ta način se ti lahko igralec tudi globoko izpove, saj je velikokrat slabo nastopanje na igrišču odvisno od težav, ki so psihološkega izvora. Zdravnik mora biti zato nekakšen vezni člen med igralci in trenerjem, kar ni vedno zelo lahko, še posebno ko pride do kakšnih trenj ali nesporazumov.
Važno vlogo pa odigra zdravnik tudi med poletnim kupoprodajanjem igralcev, ko mora ugotoviti zdravstveno stanje atletov, ki jih društvo namerava vključiti v svoje vrste. Znano je namreč, da se mnoge ekipe skušajo na ta način rešiti igralcev, ki se le s težavo še držijo pokonci.«
Večkrat je bil govor o poškodbah. Obstajajo kakšne večje razlike med poškodbami, ki jih ponavadi utrpijo nogometaši in tistimi, katerih so tarča košarkarji?
»V nogometu so poškodbe skoraj na dnevnem redu, večkrat pa so brez večjih posledic za igralca. Skoraj na vsaki tekmi utrpi skupina 4 ali 5 nogometašev manjšo poškodbo, tako da je treba za vsakega igralca poskrbeti za primerno zdravljenje. Manj pogoste so poškodbe pri košarki, zato pa so te ponavadi hujše. In prav v letošnjem prvenstvu je morala ekipa Segafredo odigrati več tekem z okrnjeno postavo, kar je nedvomno pogojevalo njene nastope.«
MARKO LUTMAN
UNDER 16 MOŠKI
SAN LUIGI - SOČA CERIMPEX 2:3
(9:15, 3:15, 15:10, 15:13, 3:15)
„ SOČA CERIMPEX: Pavel in Peter Černič, Čavdek, Tomšič, Klede, Pisk, Pellegrin, Kovic, Pelicon, Ferfolja.
Z zmago v odločilni tekmi proti direktnemu tekmecu San Luigiju so si igralci Soče Čerimpex zagotovili naslov pokrajinskega prvaka. Srečanje se je za naše predstavnike začelo zelo dobro, saj so brez večjih težav osvojili prva dva seta.
Težave pa so se pojavile v tretjem setu, ko so sočani nekoliko popustili. Na neverjeten način so si naši igralci zapravili tudi naslednji niz, potem ko so že vodili s 13:3. Nasprotniki so tedaj dali zares vse od sebe in so tudi zasluženo osvojili igro. V odločilnem
setu pa so domačinom pošle moči, So-vodenjci so se ponovno zbrali in z zelo sigurno igro tudi zasluženo slavili nadvse pomembno zmago. (E. Č.)
UNDER 15 ŽENSKE
FINCANTIERI - SOČA CERIMPEX 2:0
(15:1, 15:4)
SOČA CERIMPEX: A., E., M. in S. Černič, Princi, Devetak, Florenin in Tuniz.
Po štirih zaporednih zmagah so so-čanke doživele poraz proti ekipi iz Tržiča, ki trenutno vodi na skupni lestvici. Nasprotnice so bile izredno učinkovite v napadu, medtem ko so naše igralke stopile na igrišče preveč prestrašene, da bi lahko kljubovale boljšim domačinkam. (E. Č.)
SOČA CERIMPEX -PALLAVOLO MOSSA	2:1
(9:15, 15:4, 15:8)
„ SOČA CERIMPEX: A. , E. , M. in S. Černič, Princi, Devetak, Florenin in Tuniz.
Naše predstavnice so stopile na igrišče precej živčne in nezbrane, tako da so prepustile prvi set nasprotnicam. V nadaljevanju so vendarle zaigrale boljše in z dobrimi servisi spravile nasprotnice v hude težave. Tudi v zaključnem nizu so domačinke takoj povedle in z dobro igro ohranile začetno prednost ter tako osvojile lepo zmago. Igralke iz Moše pa so proslavile predvsem zaradi njihovega obnašanja, ki ni bilo vedno ravno najbolj korektno.
(E. Č.)
Na sliki: postava Val Belca (under 16)
P r „ '	: